тШк Božja beseda Leto 2014 Letnik 65 Jan/Febr/Mar The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly January-February-March 2014 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 VSEBINA Iz koledarja Velikonočno voščilo.......1 Evtanazija civilizacije........2 Splavi v Sloveniji .........4 Pismo zaskrbljenega očeta . . 6 Lepe misli ...............7 Molitev k Brezmadežni . . . .8 Svetovni drobiž ...........9 Od Atlantika do Pacifika . . 13 Iz Župnij Brezmadežne in Marije Pomagaj .......... 13 Iz Župnije Sv. Vladimira . . 16 Pri Sv. Gregoriju Velikem . .18 Novice iz Windsorja .....20 Novice iz Zahoda........21 Zahvale..................22 Voščila in oglasi..........24 Za dobro voljo ...........32 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami NASLOVNICA: Mozaik Jezusovega vstajenja - obuditev Adama in Eve, delo patra Marka Rupnika DJ Nedelja, 22. junij, procesija Sv. Rešnjega Telesa v Boltonu Sobota, 7. september 2014, romanje v Midland 18. - 19. oktober Baragovi dnevi v Marquette, Michigan VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV ^I^Rsako leto z radostno hvaležnostjo obhajamo velikonočne IS^Bpraznike, ki nam oznanjajo, da nismo sami, da svet in človeštvo nista prepuščena skrivnostnim silam teme in slepe usode, ampak da Duh Božji še vedno veje nad valovi človeške zgodovine, v kateri se uresničuje delo odrešenja, v zveličavni napetosti med »že in še ne« (prim. Rim 8,18) Božje odrešitvene zgodovine. Ko so učenci Jezusa vprašali, kdaj bo obnovil Božje kraljestvo, jim je rekel: »Božje kraljestvo je že med vami« (prim. Lk 17,21). To je naše veselje. Ni pa še v vsej polnosti uresničeno. To pa je naša naloga. To nalogo in poslanstvo uresničujemo vedno, še posebej v postnem času, ko smo vsi povabljeni, »da bi se z večjo vnemo posvečali molitvi, delom ljubezni do bližnjega, da bi prejemali skrivnosti novega življenja in se bližali polnosti Božjega posinovljenja« (postni hvalospev 1). Problemi in naloge, s katerimi se soočamo v Cerkvi in v družbi, ostajajo. Mi pa postajamo ob srečanju z Jezusom Kristusom, kri-žanim in od mrtvih vstalim Gospodom, tako upamo in želimo, drugačni, bolj pripravni za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni hoditi po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in usmiljenega Sa-marijana, ki je hodil okrog in delil dobrote (prim. Mt 9,35). To je naša želja, to je naše velikonočno voščilo! Vaši škofje CARE NOT KILLING o svetu še vedno odmeva uzakonitev evtanazije hudo bolnih otrok v Belgiji. Gre za nevaren trend in radikalizacijo zahtev za uzakonitev evtanazije. Zapoved "Ne ubijaj!", predstavlja univerzalno moralno normo. Ta norma se je tudi v starih civilizacijah kršila, vendar pa je civilizacija, ki samo sebe utemeljuje na človekovih pravicah, prostor legalnega ubijanja razširila bolj kot katera koli družba v zgodovini. Sodobne družbe so tako postale največje množične uničevalke življenja. Po vsesplošni legalizaciji in intenzivni propagandi splava, ki poteka zadnjih 40 let, se področje zakonitega ubijanja iz leta v leto širi. Po nerojenih otrokih, so bili najprej v nekaterih državah na udaru bolni in ostareli, sedaj so z belgijskim zakonom prišli na vrsto hudo bolni otroci. V zadnjem času se evtanazijo v javnosti čedalje bolj prikazuje kot dejanje usmiljenja, celo človekoljubja. Na to temo se snemajo filmi, oddaje, pišejo znanstvene razprave itn. Vse z namenom predstaviti sodelovanje tretje osebe pri končanju življenja človeka po njegovi volji ali po volji njegovih svojcev kot nekaj povsem običajnega. Mnogi imamo izkušnjo spremljanja bolnega človeka. Včasih tudi dolgoletnega spremljanja trpljenja, ko se sprašujemo o smislu tega trpljenja tako bolnega človeka kot njegovih najbližjih. Dostikrat slišimo koga reči: »Smrt bi bila rešitev.« In na prvi pogled se zdi, da bi res bilo tako. Kaj ima od življenja človek, ki ga npr. štiri leta prehranjujejo s cevko in ne kaže znakov, da prepozna kogarkoli? Kaj ima od življenja človek, ki si leta in leta želi umreti, pa se sam ne more ubiti? Ali ne bi bilo humano, takemu človeku pomagati? To je npr. tema španskega filma 'Morje v meni'. Najlažji je odgovor za človeka, ki verjame v Boga: »Vsako človeško življenje je neprecenljivi Božji dar. Bog življenje da in ga tudi vzame. Ljudje na tem področju nimamo pristojnosti.« Tak nekako je odgovor vernika in temu podredi svoj razmislek in svoja dejanja. V tem smislu je seveda nedopustno, da človek posega v konec življenja kogarkoli. Kristjani verjamemo še več. V trpljenju smo Bogu najbližje. Bog ima za trpečega še posebne milosti. Prošnje in molitve trpečega so na nek način več vredne. Zato se resnično verni kristjani trpljenja ne bojijo, ampak ga sprejemajo in v njem vidijo globok duhovni smisel. Kaj pa ljudje, ki ne verujejo v Boga? Ljudje, za katere je življenje zgolj tukaj in zdaj in po smrti ni za njih ničesar več? Kako tak človek gleda na evtanazijo? Tak človek načeloma misli, da je sam gospodar svojega življenja, da lahko z njim dela kar hoče in da ga lahko tudi konča. V tem smislu ima praviloma načeloma pozitiven odnos do evtanazije, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da podpira legalizacijo evtanazije. Tak človek vidi predvsem tehnične probleme, ki jih prinaša evtanazija npr.: • Kakšno je zagotovilo, da če bo evtanazija legalizirana, ne bo prihajalo do zlorab? Kakšno zagotovilo imam, da me nekoč ne bodo legalno evtanazirali proti moji volji? • Kdo bo to delal? Ali se lahko kateremukoli človeku, pa čeprav po navodilu človeka, ki hoče umreti, sme naložiti delo ubijanja ali sodelovanja pri samomoru? Ali sem pripravljen nekoga ubiti, če me to on sam prosi? Na prvo vprašanje ni pritrdilnega odgovora. Nasprotno, izkušnje držav, ki so legalizirale evtanazijo kažejo, da je zelo veliko, po nekaterih podatkih celo 30% izvedenih evtanazij brez soglasja. Tudi na drugo vprašanje, ali bi nekoga ubil, če bi me prosil, si velika večina ljudi odgovori, da tega ne bi naredili. Podpora evtanaziji je zato v svetovni javnosti in tudi v veliki večini držav sveta zaenkrat sorazmerno nizka. Zato je utemeljeno pričakovati, da se njena legalizacija, kljub zadnjemu primeru iz Belgije, ne bo hitro množično razširila po svetu, kljub temu, da so nekateri močni lobiji zelo zainteresirani in v to vlagajo veliko denarja. Seveda se bo tudi na tem področju potrebno dobro organizirati, spodbujati veselje do življenja in spodbuditi sprejem ustavnih določil o prepovedi evtanazije. Aleš Primc 'Kul.si' - Zavod za družino in kulturo življenja KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Ustanovljena je bila leta 2009 s strani mladih aktivnih državljanov, ki želimo prispevati k demokratičnem, pluralnemu, odprtemu in vsebinsko bogatejšemu javnemu dialogu o najpomembnejših družbenih temah. Zavod KUL.si nima svojih finančnih virov, zato se vzdržuje izključno s prostovoljnimi darovi. 24KUL.si je spletna (internetna) stran Zavoda KUL.si in Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Njen glavni namen je obiskovalce seznaniti z delovanjem Zavoda KUL.si, vrednotami in dogodki, ki se dotikajo družine, kulture življenja, solidarnosti in so v osrednjih slovenskih medijih velikokrat prezrti. Prispevke pripravljajo prostovoljci. Pogoje uporabe spletne strani ureja poseben pravilnik. Civilna iniciativa. Javna predstavitev predloga Družinskega zakonika konec oktobra 2009, pomeni tudi nastanek Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Zaradi podobnih vrednot in nekaterih ciljev je Zavod KUL.si Civilni iniciativi omogočil uporabo svojih infrastrukturnih zmožnosti in gostovanje na svoji spletni strani 24KUL.si z namenom obveščanja, posredovanja informacij in objave prispevkov. Vrhunec svojega delovanja je Civilna inicaitiva dosegla z zmago na Družinskem referendumu, na katerem so volilke in volilci zavrnili nesprejemljivi Družinski zakonik. Slovenija: Več kot 700.000 splavljenih otrok v 62 letih! V nedeljo 19. januarja je minilo 62 let, odkar je bil v Sloveniji prvič dovoljen splav, če je šlo za medicinske indikacije in nosečnost kot posledico kaznivega dejanja, ter "če se da utemeljeno pričakovati, da bi si noseča ženska z rojstvom otroka zaradi svojih posebno težkih gmotnih, osebnih ali družinskih razmer pokvarila zdravje." Slovenija je že leta 1952 legalizirala splav! V slovenskih ginekoloških klinikah in ambulantah so v soboto 19.1.1952 pričeli z opravljanjem postopkov t.i. (tako imenovane) umetne prekinitve nosečnosti z namenom, da omejijo naraščanje prebivalstva in uveljavijo t.i. ženske reproduktivne pravice. Slovenija je bila v okviru tedanje Jugoslavije ena prvih Evropskih držav, kjer je splav postal legalen, prav tako pa je bil dostop do splava bolj ali manj popolnoma liberaliziran. To pomeni, da je bil splav dovoljen ne samo v primeru medicinske indikacije (npr. ogroženo življenje matere), temveč tudi v primeru t.i. socialne indikacije. To pomeni, da je lahko vsaka ženska brez omejitev in brezplačno opravila splav v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Kolikšno je dejansko število splavljenih otrok? V Sloveniji je bilo po uradnih podatkih Inštituta za varovanje zdravja med letoma 1979 in 2011 storjenih 381.713 kirurških splavov. Tem je potrebno prišteti vsaj 50.000 splavov v postopkih umetne oploditve in nekaj 100.000 splavov opravljenih s pomočjo t.i. kemične abortivne kontracepcije (hormonske tabletke, spirale, RU486 itd.). Splav je skupaj z opravljenimi postopki pred letom 1979 (za katere ni dostopne statistike) terjal življenja vsaj 700.000 otrok. Prav tako pa je med žrtve mogoče uvrstiti okoli 220.000 mater, ki se že leta soočajo s t.i. postabortivnim sindromom. O splavu in abortivnem sindromu mediji ne smejo poročati V slovenskih medijih zaman najdemo podatke o tem, koliko otrok vsako leto izgubi svoje življenje v postopkih splava. Prav tako v časopisih psihologi, zdravniki in psihiatri ne smejo javno govoriti o psiholoških posledicah splava. Znano je, da se matere splavljenih otrok pogosteje srečujejo z depresijo, alkoholizmom, suicidalnostjo, drogami in nasiljem. Nenavadno je, da je govorjenje o vsem tem še vedno del enega od najbolj varovanih tabujev, ki ga je javno prepovedano omenjati. Ideologija reproduktivnih pravic ter zagovorniki t.i. enakosti spolov so danes glavni cenzorji omenjenih informacij. Zato je čas, da se v Sloveniji prebudijo posamezniki in organizacije ter javno spregovorijo o osebnih stiskah številnih mater. Pravica do splava ali program za razkristjanjevanje družbe? Ob obletnici legalizacije splava si je mogoče zastaviti vprašanje, komu koristi ubijanje nerojenih otrok? Zakaj ga je tedanja nedemokratična oblast vsilila ljudem? Zakaj se Slovenci v vseh šestdesetih letih niso smeli odločati o splavu na referendumu? Zakaj se v razpravah o nizki rodnosti ne omenja splava in kontracepcije? Razlog je v tem, da je splav temelj nedemokratične ideologije, ki je usmerjena v razgradnjo judovsko-krščanskih vrednot, kamor sodi tudi spoštovanje človeškega življenja od spočetja naprej. Za uresničitev te ideologije pa je bilo potrebno sprejeti zakonodajo in ustvariti razmere po katerih bi se čim več državljanov odločilo za splav svojih otrok. S tem pa se je vzpostavil sistem moralne kompromitacije državljanov, ki se zaradi svojih moralno spornih odločitev in krivde niso mogli več prepoznati v krščanskih okoljih. Zato od tistih časov naprej beležimo konstantni upad vernosti in naraščanje agnosticizma ter ateizma v Sloveniji. Objavljeno na spletni (internetni strani) '24Kul.si' Pismo zaskrbljenega očeta Spoštovani, Hvala za vse, kar v 'Civilni iniciativi' in Zavodu 'Kul.si' delate za družine. Ko ste že pred leti začeli opozarjati na vdor ideologije, ki hoče oprati možgane našim otrokom, se tega še sam nisem zavedal. Sem celo mislil, da nekoliko pretiravate. Za to se vam sedaj opravičujem. Prejšnjo soboto sem ob kosilu zgrožen ugotovil, da imate še kako prav in sem se takoj spomnil na vas! Ob kosilu 5 letna hčerka, ki hodi v vrtec, začne pogovor. Pravi nekako takole: »Oči, saj imata dve punci, ki se poročita lahko otroka, a ne?« Z ženo sva jo debelo pogledala in vprašala: »Ja, kje si pa to slišala?« In pravi: »V vrtcu smo se pogovajali.« Potem sva ji povedala, da to ne gre in da otrok pride na svet, če se imata mama in oči rada. Ampak ona ni odnehala, ker so to v vrtcu povedali. Sledil je še naslednji šok. Ker imata lahko tudi dve punci, ki se poročita otroka, se bo ona »morda raje poročila s punco, ker so punčke bolj pridne od fantov, ker fantje punčkam radi nagajajo.« Skratka, za najino hčerko je sedaj po teh pogovorih v vrtcu vseeno, s kom se bo poročila, s fantom ali s punco, očitno še skoraj raje s punco. Prej je včasih govorila, da se bo poročila s tem ali drugim fantom, odvisno od tega, kdo je bil do nje bolj prijazen. Sedaj pa tole. Kam bo to pripeljalo? Si predstavljate, da bi vam hčerka prišla enkrat s fantom, potem bi fanta zamenjala s punco, potem pa spet s kakšnim fantom? Kaj narediti? Otroci niso nič krivi, samo praktično razmišljajo, ko dobijo informacije, da je nekaj lahko tako ali tako. Ali bomo res morali vzeti otroke iz vrtcev in šol, če bomo hoteli, da jim ne bodo čisto oprali možganov in jim s tem uničili življenja? Tole lahko objavite, se bo morda kdo spomnil kaj pametnega, kako reagirati ali se pripraviti na čedalje večje norosti, ki so jim izpostavljeni naši otroci. , ,,. ' zaskrbljen oce Objavljeno na '24Kul.si' ff^ffff^fffff^^ff^ffffffffff * PRIJAZNA BESEDA * V V V Prijazna beseda je kot lučka, le i sveti v naš vsakdan ... Џ .. .je kot balzam za naše srce, ki včasih na skrivnem joče. Џ V V Ф Prijazna beseda ob pravem času je upanje in moč obenem ... џ, ^ .. .je d ialog srca, ki nas naredi srečne in bogate. J V Prijazna beseda je tako hitro izrečena, ajo včasih tako pogrešamo ... V V V џ ... zašije in praznina v nas izgine. џ џ џ ^ Prijazna beseda veliko spremeni, veselje prinaša v svet... ^ ^ ... duši podarja mavrico ... V v V Џ Želim ti, da ti ljudje vsak dan izrečejo veliko prijaznih besed ... Џ V Џ Molitev papeža Frančiška k Brezmadežni Devica sveta in Brezmadežna, nate, ki si čast našega ljudstva in skrbna varuhinja našega mesta, se obračamo z zaupanjem in ljubeznijo. Ti si vsa lepa, o Marija! V tebi ni greha. Prebudi v nas vseh obnovljeno željo po svetosti: naj v naših besedah zasveti sijaj resnice, v naših dejanjih odmeva pesem dejavne ljubezni, v našem telesu in v našem srcu naj prebivata čistost in nedolžnost, naj se v našem življenju udejanji vsa lepota evangelija. Ti si vsa lepa, o Marija! Božja Beseda je v tebi postala meso. Pomagaj nam ostati v pozornem poslušanju Gospodovega glasu: naj ob kriku revnih nikoli ne ostanemo ravnodušni, naj nas trpljenje bolnikov in tistih, ki so pomoči potrebni ne najde raztresenih, naj nas ganeta osamljenost ostarelih ter krhkost otrok, naj bo vsako človeško bitje od vseh nas vedno ljubljeno in spoštovano. Ti si vsa lepa, o Marija! V tebi je polnost veselja blaženega življenja z Bogom. Stori, da ne izgubimo pomena naše zemeljske poti: da bo nežna luč vere razsvetljevala naše dni, da bo tolažeča moč upanja usmerjala naše korake, da bo nalezljiva toplota ljubezni poživljala naše srce, in bodo oči vseh nas ostale zazrte tja, v Boga, kjer je pravo veselje. Ti si vsa lepa, o Marija! Poslušaj našo molitev, usliši našo prošnjo: naj bo v nas po Jezusu lepota usmiljenje Božje ljubezni, naj ta božanska lepota reši nas, naše mesto in ves svet. Amen. Vir: Spletna stran Radia Vatikan Vatikan • Papež Frančišek se je 1. novembra ob koncu opoldanske molitve spomnil tudi 87 beguncev, ki so umrli v nigerijski puščavi od žeje, lakote in izčrpanosti. Po vsej verjetnosti so hoteli skrivaj prebegniti v Alžirijo, vendar jih je voznik zaradi dveh okvar vozila pustil na cedilu. La Paz • Bolivijski škof Cristobal Bialasik je povedal, da katoliška Cerkev v tej državi ne priznava "Prenovljene katoliško-apostolske cerkve", ki jo je 29. junija 2013 v Cochabambi ustanovil predsednik Evo Morales. Vlada hoče s tem razdeliti verne Bolivijce. Vatikan • Papež Frančišek je 11. novembra v nagovoru med jutranjo mašo obsodil hinavščino in domišljavost med duhovniki in verniki. Opozoril je, da "pokvarjeni kristjani" in "pokvarjeni duhovniki", ki ne živijo v duhu evangelija, marveč posvetnosti, povzročajo veliko hudega Cerkvi. Te osebe živijo "dvojno življenje": z eno roko dajejo Cerkvi denar, z drugo pa ropajo državo in siromake. Zato, če ne obžalujejo svojega napačnega ravnanja in se ne spreobrnejo, po Jezusovih besedah zaslužijo hudo kazen. Krk na Hrvaškem • Krški škof mons. Valter Župan je v soboto, 14. decembra, v navzočnosti reškega nadškofa metropolita Ivana Dev-čića, poreško-puljskega škofa Dra- žena Kutleše, koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka, 50 duhovnikov in številnih vernikov v stolnici Marijinega vnebovzetja na Krku začel škofijski postopek za razglasitev božjega služabnika, nekdanjega krškega škofa Antona Mahniča, za blaženega. Vatikan • Predsednik Papeške-ga sveta Cor unum, kardinal Robert Sarah, je za Osservatore Romano povedal, da je papež Frančišek namenil (nakupil) zdravila za zdravstveno oskrbo 4.000 sirskih otrok v Libanonu. Akcijo naj bi ta svet izvedel skupaj z rimsko otroško bolnišnico 'Bambino Gesü'. Omenjena bolnišnica naj bi v Libanon poslala zdravnike in drugo strokovno osebje, ki bi delovali v premičnih bolnišnicah. Za preostalo bi poskrbela libanonska Karitas. Dunaj • Avstrijski minister za kmetijstvo, Andrä Rupprechter, je pri slovesni obljubi pri avstrijskem predsedniku Heinzu Fischerju, ateistu, poskrbel za presenečenje, ko je besedilu obljube dodal, da se zaobljublja, da bo pošteno opravljal svoje delo, tudi Srcu Jezusovemu. Tirolska, kjer je Rupprechter doma, velja za deželo češčenja Srca Jezusovega. Vatikan • Vodilna misel svetovnega dneva mladih od 25. julija do 1. avgusta 2016 v Krakovu bo iz Jezusovega govora na gori: "Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli." Papež Frančišek želi, da blagri postanejo "konkreten življenjski program" mladih, kar je povedal že ob dnevu mladih 2013. Ankara/Dunaj • Ustanova Pro Oriente je objavila, da so turške vojaške sile v anatolskem mestu Sivas Armenski apostolski cerkvi vrnile cerkev sv. Jurija, nekdaj eno izmed glavnih cerkva v mestu. Vatikan • Papež Frančišek se je zadnji dan v lanskem letu spomnil 194 žrtev požara v diskoteki Cro-manon 30. dec. 2004 v Buenos Ai-resu. Na obletnico tega tragičnega dogodka je vsako leto, nazadnje leta 2012, kot buenosaireški nadškof maševal za žrtve. Staršem umrlih je po nesreči dal svojo telefonsko številko z zagotovilom, naj ga pokličejo kadarkoli, če bodo potrebovali pomoč. Islamabad • Novi pakistanski predsednik Navaz Šarif je začasno prekinil izvrševanje smrtnih obsodb. Na to čaka v zaporih več sto zapornikov. München • Prefekt Papeške hiše nadškof Georg Gänswein, nekdanji tajnik papeža Benedikta XVI., je v pogovoru za Bavarsko televizijo izjavil, naj svet ne pričakuje od sedanjega papeža revolucije v Vatikanu. Papež Frančišek je po njegovem človek gest, počasi pa prihajajo v ospredje vsebinske prvine. Meni, da bo nadaljeval delo prejšnjega papeža. To je nakazala že okrožnica Luč vere. Vatikan • Lani je Vatikanske muzeje obiskalo skoraj 5,5 milijona obiskovalcev, več kot kdaj koli prej. Tolikšen obisk, povezan s tako imenovanim 'Frančiškovim učinkom', tj. več kot 6,6 milijona obiskovalci sredinih splošnih avdienc, papeževih maš ter drugih slovesnosti, opoldanskih molitev z njim, pa direktorju muzejev Antoniu Paolucciju ne povzroča le veselja, ampak tudi skrbi. Sprašuje se, kako bo na veliko noč in ob razglasitvi papežev bl. Janeza XXIII. in bl. Janeza Pavla II. za svetnika, ko v Rimu pričakujejo veliko množico romarjev z vsega sveta. Birmingham • Ob začetku leta 2014 so odprli in blagoslovili prvi samostojni ženski samostan za anglikanske redovnice, ki prestopajo v katoliško Cerkev. Deset redovnic je med mašo naredilo redovne zaobljube, sprejel pa jih je nekdanji anglikanski škof Keith Newton, voditelj osebnega ordinariata za anglikance, ki postajajo člani katoliške Cerkve. Bejrut • Maronitski škof Man-sour Hobeika je po zadnjih atentatih v libanonskem glavnem mestu za Radio Vatikan povedal, da se tako kristjani kot muslimani bojijo nove državljanske vojske. Vatikan • Po podatkih agencije Fides je v letu 2013 nasilne smrti umrlo 22 katoliških duhovnikov in redovnikov: petnajst v Latinski Ameriki, trije v Afriki, trije v Aziji. En duhovnik je bil ubit v Italiji. Večinoma so bili žrtve roparskih napadov in tatvin. Buenos Aires • Papež Frančišek je 23. decembra za škofa argentinske škofije Santiago del Estero ime- noval svojega nekdanjega pomožnega škofa v Buenos Airesu, mons. Vinka Bokaliča (Slovenca po rodu), ki ga je 29. maja 2010 posvetil v škofa. Škofija Santiago del Estero spada v metropolijo Tucuman, šteje okrog 700.000 prebivalcev, od katerih jih je 88% katoličanov. Po površini je štirikrat večja od Slovenije, leži v severozahodnem delu osrednje Argentine. Vatikan • Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je povedal, da je papež Frančišek za prihodnje leto napovedal posebno škofovsko sinodo o pastorali družine. Sinoda bo od 5. do 19. okt. 2015, na njej pa se bodo predstavniki vseh krajevnih Cerkva posvetovali o "pastoralnih izzivih družine pri evange-lizaciji". Na sinodi naj bi obravnavali tudi vprašanje vnovič poročenih ločencev. Isto bodo obravnavali tudi na sinodi leta 2015. Dunaj • Poslovodja koordinacijskega urada Avstrijske škofovske konference Heinz Hödl je ob svetovnem dnevu prehrane (16. oktobru) in dnevu revščine (17. oktobru) izjavil, da je tekma za pridobivanje rodovitnih površin za energetske rastline sokriva, da kljub več kot zadostni proizvodnji hrane vsake tri sekunde umre en človek. Vedno večje povpraševanje po biogorivu je povzročilo, da za rastline, iz katerih ga pridobivajo, uporabljajo najboljše obdelovalne površine. Vatikan • Papež Frančišek je 26. novembra v nagovoru 3.000 grko-katoliškim romarjem iz Ukrajine in Belorusije (v Rim so romali ob 50. obletnici prenosa posmrtnih ostankov sv. Jozafata v baziliko sv. Petra) priporočil, naj katoliške skupnosti tesno sodelujejo in skupaj izpričujejo vero, pa tudi gradijo "mostove bratstva" do drugih cerkva. Kairo • Egiptovska vlada je 25. dec. 2013 Muslimansko bratovščino, islamistično gibanje strmo-glavljenega predsednika Mohameda Mursija, razglasila za teroristično organizacijo. Prepovedala ji je vse dejavnosti, vključno z demonstracijami. Vlada je odločila, da bo pripadnike tega 85 let starega gibanja kaznovala v skladu z zakoni. Bonn • Krščanska dobrodelna organizacija Open Doors je zelo zaskrbljena zaradi vedno hujših načrtnih napadov na kristjane v Siriji. Svobodna sirska armada, zlasti uporniška organizacija Islamska država Irak in Sirija (ISIS), hočeta "kristjane izkoreniniti". Zato vse pogosteje napadata posamezne vernike kot tudi kraje, kjer so kristjani v večini. Metropolit Sirske pravoslavne cerkve v Homu in Hamu, nadškof Silvanus Petros Al-neh-meh, je izjavil: »Kar se ta čas dogaja, so najhujši zločini nad krist'ani, ki sem jih doslej doživel.« Vatikan • Papež Frančišek je 2. dec. prvič sprejel v avdienco predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja. Govorila sta o možnem papeževem obisku v Sveti deželi v prihodnjem letu, pogajanjih med izraelskimi in palestinskimi oblastmi, varnosti, politiki Irana ter podpori Cerkve v evropskih državah judovskim obredom. Bagdad • Kaldejski patriarh Louis Raphael I. Sako upa, da bo papež Frančišek obiskal tudi Irak. Za AsiaNews je izjavil: »Kristjani v Iraku potrebujemo takšen obisk, papeževo solidarnost in pomoč.« Kot je papež naredil 'čudež' v Siriji, ko je ustavil grozeče vojaško posredovanje, ga lahko naredi tudi pri nas, je prepričan patriarh. Papež si je že zapisal njegovo povabilo. Nekdaj papežev obisk v Iraku ni bil mogoč, danes pa je — tudi zaradi tega, ker bo vlada naredila vse za papeževo varnost. Damask • Apostolski nuncij nadškof Mario Zenari je potrdil, da so islamistične enote, med njimi džihadistični borci, zasedle zgodovinsko jedro sirskega krščanskega mesta Maalula in za talke vzeli dvanajst redovnic iz pravoslavnega samostana sv. Tekle. Odvedli naj bi jih v 30 kilometrov oddaljeni Yabroud. Sirska ministrica Kin-daal-Šammat je islamiste že pozvala, naj redovnice izpustijo, prav tako papež Frančišek. Ciudad de Mexico • Nadškof kardinal Norberto Carrera je izjavil, da so člani dozdevnega mami-laškega kartela 'La Familia Michoacana' zahtevali od vodstva nadškofije plačilo varščine, grozili pa so tudi njemu. Izjavili so, da bodo umorili enega izmed bogo-slovcev, če vodstvo nadškofije ne bo ugodilo njihovi zahtevi. Jeruzalem • Oblasti so objavile novico, da so arheologi pri gradnji hitre ceste na kraju svetopisemskega mesta Eštaol pri Jeruzalemu naleteli na ostanke naselja iz 8. do 4. tisočletja pr. Kr. Našli so 10.000 let staro hišo ter stavbo s častilnim kamnom, tako imenovani maseb, iz 6. tisočletja pr. Kr., kar pomeni, da je bilo tukaj tudi svetišče. Odkrite najdbe segajo v obdobje človekovega prehoda z nomadskega na poljedelski način življenja. London • Mednarodna humanistična in etična zveza je 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic, objavila podatek, da ateistom zaradi zanikanja vere grozi smrt v 13-tih državah. V treh državah — Savdski Arabiji, Pakistanu in Iranu — je v kazenskem pravu določena smrt za bogokletje, ta pa grozi zanikovalcem verskega prepričanja tudi v Afganistanu (tali-bani) ter v Nigeriji in Somaliji (islamisti). V 55-tih državah je kritika ali žalitev religije kaznivo dejanje, v 39-tih te lahko zaradi tega zaprejo. Vatikan • Papež Frančišek je v nedavnem pogovoru za italijanski dnevnik 'La Stampa' dejal, da je zaradi vedno hujšega preganjanja in nasilja nad kristjani po vsem svetu ena njegovih najpomembnejših nalog zbližanje krščanskih cerkva. »Zame je ekumenizem prednosten,« je poudaril. Melbourne • Nadškof Denis Hart je od oblasti zahteval spremembo zakona o splavu. Zdravnik naj bi imel pravico odreči se temu posegu kot tudi, da bi to namesto njega moral opraviti nekdo drug. Od Atl IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Duhovno obnovo pred božičem je na obeh župnijah vodil lazarist g. Jože Planinšek iz Slovenije. Pri Mariji Pomagaj je bila od četrtka do nedelje, od 12. do 15. decembra. V nedeljo popoldan je g. Jože imel kratko obnovo v dvorani letovišča Holiday Gardens. Pri Brezmadežni pa je obnova potekala od 19. do 24. decembra. Povsod se je misijonar zavzeto trudil za milost sprave pri spovedovanju, za Božji nagovor pri pridiganju in za milost prenove pri darovanju svetih maš. Sam je tudi povedal, da je veliko prejel, ko je za nekaj časa spremenil okolje in smel med nami služiti. Vrnil se je k sv. Jožefu nad Celjem, kjer nadaljuje svoje raznoliko poslanstvo s svojimi sodelavci. Za angleško govoreče pri Brezmadežni, je nekajkrat spovedoval kapucin fr. McDonald, ki je kar domač in priljubljen med nami. Večina prireditev se zgodi v dvorani cerkve Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Prireditve pri M. Pomagaj bodo posebej omenjene. Misijonar lazarist g. Jože Planinšek Slovenski Dom je pripravil božični banket, v soboto, 6. decembra in je bil lepo obiskan. Slovenska šola je v adventu prodajala 'božične zvezde' (poinset-tias) v spomin na rajne. Rože so skozi vse božične praznike krasile cerkev Brezmadežne. V pripravah na božič smo dvakrat predvajali film 'Mary of Nazareth'. Članice Kat. ženske lige so pekle ter nato prodajale pecivo in potice v nedeljo, 22. decembra. Tisto nedeljo pred božičem smo bili brez elektrike ob koncu prve sv. maše do popoldneva. Led je na cestah in vsepovsod povzročil veliko nevšečnosti. Mnogi so bili brez elektrike več dni ali cel teden, kar je bila posebna preizkušnja. Božične maše v obeh župnijah so lepo potekale, posebno tiste na sveti večer. Otroški program, pastirji s 'sveto družino', božično petje, Iz pustovanja 2014 jaslice, doživete svete maše in drugo je obogatilo vsakega, ki nas je obiskal. Gloria-slava se je Bogu v nebesih in na zemlji oglasila, ko je Marije Božje Dete v jasli položila. Pri M. Pomagaj je KŽL pripravila posebno božičnico za njih člane in druge povabljene. Božičnemu programu, ki je bil po maši, je sledilo skupno kosilo. Božičnico za starejše so pripravili člani Vincencijeve konference v soboto, 28. dec. ob 2h pop. Starejši so po molitvi in blagoslovu v cerkvi, bili lepo postreženi v dvorani. Tam so jim pevci in pevke zbora Naša Pesem zapeli božične pesmi. S hvaležnim srcem smo dočakali Novo leto 2014. Silvestrovanje v dvorani je lepo uspelo. Upamo, da ga bomo še večkrat hvaležno dočakali. Predvsem, pa da bo vmesni čas bogato preživet. Po statistiki smo v cerkvene knjige pri Brezmadežni za leto 2013 zapisali 38 krstov (21 fantkov in 17 deklic), 10 porok in 34 pogrebov. Pri Mariji Pomagaj smo beležili 3 krste in 6 pogrebov. Prekmursko društvo je pripravilo koline v petek, 17. januarja, naslednji dan pa praznovanje kolin z večerjo in banketom. Dvorana je bila polna ljudi, hrane in veselja. Skavtski banket je razveselil skavte, skavtske družine in njihove prijatelje v soboto, 25. januarja. Pri tem banketu je za razliko od drugih več zanimivosti in zabave za otroke. Iznajdljivost voditeljev in mnogih sodelavcev je izredna. V Domu Lipa je Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo imelo 10. redni občni zbor v soboto, 8. februarja. Družinski dan smo praznovali že v nedeljo, 9. februarja. Ni bila samo cerkev 'polna' za polka mašo, ampak tudi dvorana za družinsko kosilo. Tam je bilo lepo vzdušje, saj so se družine lahko srečale med seboj in z drugimi ob prijaznem klepetu in okusnem kosilu. Ob koncu nam je predsednica Kat. ženske lige, ga. Rozi Nesich poklonila še prijetno presenečenje - nastop kanadskega 'Elvis Presley' (John Cigan). Tokrat je nastopil tudi s svojima otrokoma, ki sta samostojno zapela. Mimogrede, glasbeniki 'polka maše' bodo podoben nastop izvedli tudi pri Mariji Pomagaj, v nedeljo 27. aprila 2014. Ob prazniku lurške Matere Božje, svetovnem dnevu bolnikov in invalidov, smo podeljevali zakrament bolniškega maziljenja v obeh župnijah. Bilo je v nedeljo, 16. februarja. Isti dan je bil občni Notranjot cerkve Marije Pomagaj - prezbiterij zbor Slovenskega letovišča, ki nadaljuje z dejavnostmi za vse tamkajšnje letoviščarje, mladino ter mnoge prijatelje in obiskovalce letovišča. Ansambel Saša Avsenika je nastopil v Mississaugi v dvorani 'Living Arts Centre' v soboto, 22. februarja. Še prej pa so nastopili v Kitchenerju, ob večerji in plesu. Vnuk pokojnega Slavka Avsenika je s svojim ansamblom pokazal, da je duh starega očeta še navzoč v glasbi, pet'u in srcih trej generacije. Navdušili so nas s svojim nastopom in z nastopom velikega števila naših mladih plesalcev plesnih skupin 'Mladi glas' in 'Nagelj'. Odbor Slovenskega letovišča s sodelavci vsako leto pripravi pustni banket. Brez dvoma, da je ta prireditev ena najbolj obiskanih iz strani mladih, ki se prav zanimivo znajdejo za 'maškarado'. Seveda, ko se je končal pust, je nastopil post. Le ena črka razlike v besedah, pa tako velika razlika v dejanjih. Bomo tudi letos prenovljeni dočakali Veliko noč? Upamo, da nam bo uspelo z Božjo pomočjo! Toni Burja CM, kaplan IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu л © * Božič • Na obhajanje božičnih praznikov smo se pripravili z duhovno obnovo. Bila je kratka, samo tri dni. Vodil jo je lazarist g. Jože Planinšek, direktor zavoda 'Dom Sv. Jožef' v Celju. Z jasno in kleno besedo nas je usmerjal k božji ljubezni, ki jo najbolj osebno srečamo pri sveti spovedi. Mašo polnočnice smo spet imeli ob deseti uri zvečer. Zgodnja ura je bolj primerna, posebej še za tiste bolj oddaljene. Božični prazniki privabijo več ljudi v cerkev, saj marsikdo pride domov, da s starši ali družino obhaja svete praznike. Sveta družina • Ko smo z občudovanjem gledali jaslice in sveto družino, so nas spodbudile besede papeža Frančiška, naj obnovimo osebno srečanje z Jezusom Kristusom, da bi mogli doživeti bolj pristno veselje o praznikih v naših družinah. Novo leto • Silvestrovanja nismo imeli, bilo je premalo prijavljenih. Kljub temu se nas je zbralo lepo število zadnji dan leta k sveti maši, da smo se Bogu zahvalili za milosti, za vse dobro, za dobro-tnike in prijatelje. In ta zahvala je bila tudi prošnja za Božje varstvo v novem letu. Novo leto smo začeli v Božjem imenu, z zahvalo in prošnjo. Letošnje leto ima poseben pomen za našo župnijsko skupnost. Pred petdesetimi leti je začela voditi svoje župnijske knjige. Novo leto 1964 je bilo kot krona priprav, dela in žrtev za ustanovitev samostojne župnije - misijon Sv. Vladimirja. Župnijsko Oznanilo nas je pozdravilo z novo naslovno stranjo, ki nas bo nedeljo za nedeljo spominjalo na zlati jubilej. Na novo leto smo v Oznanilu prebrali: »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne prestraši. Vse mine, samo Bog ostane.« Krsti: V letu 2013 sta bila z zakramentom svetega krsta dva otroka sprejeta v Božjo družino in našo župnijsko skupnost. Prva spoved in prvo obhajilo: Devet otrok je, ko so pri prvi spovedi očistili svoja srca in so prvič prejeli Jezusa v svetem obhajilu. Sveta birma: Zakrament, poseben dar Svetega Duha, je prejelo devet mladih župljanov in župljank. Poroka: V letu 2013 ni bilo nobene poroke v naši cerkvi. Pogreb: V letu 2013 smo se s pogrebno mašo v naši cerkvi poslovili od devet župljanov in župljank. Naj počivajo v Božjem miru! Zimski čas • Letošnja zima je bila nekaj posebnega. Decembra je Ansambel Saša Avsenika tudi v Montrealu dve nedelji bilo mnogim skoraj nemogoče priti k maši v našo cerkev, zaradi močnega sneženja. Mraz januarja je verjetno tudi nekatere zadrževal, da se niso ob nedeljah podali na pot k maši. Koncert • Ansambel Saša Avsenika, ki je bil februarja na turneji po Kanadi, se je ustavil tudi pri nas v Montrealu in sicer v nedeljo, 23. februarja. Koncert, zadnji na tej turneji, je privabil mnoge. Da je ta dan bilo nekaj posebnega, se je poznalo že pri maši v naši cerkvi, ki že dolgo ni bila tako napolnjena. Maši je sledilo v dvorani kosilo in po kosilu nastop težko pričakovanega ansambla. Ko so po kosilu člani ansambla vstopili v dvorano, je ta kar zadonela od navdušenega ploskanja. Prav tako je aplavz spremljal pozdrav in nastop. Po nas- topu so še nekaj časa igrali, da so prišli na svoj račun plesalci, ki so napolnili plesišče in se veselo vrteli ob zvokih že kar legendarne Avseni-kove glasbe. Ta nedelja nam bo ostala v lepem spominu. Zahvala gre ne le ansamblu ampak vsem, ki so pomagali pri pripravah na tako lep popoldan. Glavna odgovornost je bila v rokah gospe Rozine Rogan. Obisk • Med tednom (od 15. do 18. januarja) je obiskal svoje sorodnike g. Štefan Krampač, salezijan-ski duhovnik. V Hamiltonu je bil za božične praznike. V nedeljo, 2. marca je bil med nami, maševal in pridigal lazarist g. Hagos Hayish iz Adis Abebe (Etiopije). Tu v Montrealu se je ustavil, da je obiskal svojega prijatelja in sobrata, župnika g. Letonja. Gospod Hagos je tajnik etiopske škofovske konference in generalni direktor Karitas Etiopije. V Kanado je prišel na obisk na povabilo dobrodelne organizacije 'Development and Peace', ki je v Etiopiji podprla projekt »Fostering access to water and agricultural development.« Organizacija D&P je pripravila srečanja v več župnijah v škofijah Ottawa, Hamilton, Pembroke in Cornwall-Alexandria. Postni čas • Postni čas, pripravo na obhajanje velikonočnih praznikov, smo začeli z vso Cerkvijo na pepelnično sredo. K večerni maši se nas je zbralo kar lepo število. Prisluhnili smo Božji besedi, ki nas je povabila k molitvi, delom ljubezni do bližnjega in spravi, da bi tako s poživljeno vero obhajali velikonočne praznike, praznike našega odrešenja. V pripravljenosti tako živeti postni čas, smo bili zaznamovani s pepelom in opomnjeni, naj se spreobrnemo in verujemo evangeliju. V postnem času bomo molili kri-žev pot in častili Jezusa v Najsvetejšem zakramentu ter tako prosili Božjega varstva in blagoslova. Franc Letonja CM, župnik PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu Obhajanje 50. letnice župnije sv. Gregorija Velikega se je pričelo že pri lanskem jesenskem banketu in se nadaljuje celo leto, do naslednjega jesenskega banketa. Pri vseh prireditah omenjamo in poudarjamo veselje ob 50-letnici župnije. Da bi mlajša generacija bila bolje vključena, je Župnijski pastoralni svet z župnikom sklenil poživiti sodelovanje pri liturgiji (bogoslužju). Od februarja meseca bodo pri vsaki nedeljski in praznični maši (slovenski in angleški) dva ali več faranov prinašali darove. Pri slovenski maši bodo vidni na platnu berila in evangelij v angleškem jeziku, pri angleški maši pa v slovenskem jeziku. Povabljenih bo več novih bralcev božje besede in vključeni bodo mlajši. Za božične praznike in pripravo nanje je 17. decembra prišel na pomoč iz Slovenije duhovnik sale-zijanec g. Štefan Krampač, doma iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Ostal je do 11. februarja. Duhovna obnova s spovedova-njem in sv. mašo, je bila lepo obiskana v četrtek in petek pred božičem. Ministranti in g. Drago Gačnik SDB pri maši v Londonu V adventu so številni sodelavci pripravljali božično praznovanje (priprava cerkve, jaslic, bogoslužja). Sad tega je, da se je množica ljudi v lepem vzdušju lahko vključila pri vseh bogoslužjih ob samem božičnem praznovanju. Na božični večer, v torek, 24. decembra je bila angleška maša ob 6h in slovenska ob 10h. Pred vsako mašo je bil lepo pripravljen božični program. Na sam božični dan smo imeli dve slovesni maši po običajnem nedeljskem urniku. Na sv. Štefana je dopoldan bila maša v župnijski cerkvi, popoldan pa pri društvu Lipa park s kratkim srečanjem po maši. Zadnji dan v letu je bila sv. maša ob 5:30 zvečer, nato pa Silvestrovanje v dvorani. Na praznovanju so bile navzoče tri generacije naših fa-ranov. Praznovanje je bilo izredno lepo, predvsem po zaslugi članov župnijskega sveta in pomočnikov. V župnijsko statistiko smo v letu 2013 beležili 9 krstov (dve deklici in 7 fantkov), 4 prvoobhajancev, dvoje porok in 19 pogrebov (4 žensk, 15 moških). V ponedeljek, 6. jan. so se tudi v novem letu nadaljevala redna ponedeljkova 'Bingo srečanja' v prostorih društva sv. Jožefa - Domu 'Villa Slovenia', ob torkih pa prav tako redna večerna druženja ob kartah, biljardu in raznih igrah. V nedeljo, 12. januarja smo začeli zopet z rednimi mesečnimi mašami pri društvu Sava v Kitche-nerju (ob 12h) in pri društvu Triglav v Londonu (ob 4h). Pri društvu Sava so otroci Slov. šole, pod vodstvom Magdalene Razpotnik, sodelovali pri maši z branjem prošenj, po maši pa so izvedli del programa, ki je bil sicer namenjen za nedeljo pred božičem, pa je takrat maša odpadla zaradi ledu na cestah. Vse zbrane je obiskal še 'Santa' in obdaril otroke. V kuhinji pa so pripravili dobro kosilo, da so se lahko vsi okrepčali. Nato sva se z gospodom Štefanom hitro odpravila še v London, kjer so naju že nestrpno čakali za sveto mašo v cerkvi St. John the Divine -tam imamo v zimskih mesecih sveto mašo, ostale mesece pa v dvorani društva. V nedeljo, 19. januarja so pri društvu Bled bile koline. V resnici so te potekale že nekaj dni prej, v nedeljo pa se jih je na veliko in veselo praznovalo. V soboto, 25. januarja so dekleta 'Catholic Girls Club' v dvorani pripravile Spaghetti Supper. V nedeljo, 26. januarja so bile koline tudi pri drutšvu Lipa Park. V nedeljo, 16. februarja popoldan je bil letni župnijski občni zbor. Poleg poročil predstavnikov društev je bilo predstavljeno gospodarsko in finančno poročilo. Naglasila se je velika potreba po prostovoljcih v tem letu, ko je veliko prireditev. 25. Slovenski dan bomo obhajali 22. junija v naši župniji. Katoliška ženska zveza je pripravila velik župnijski Bazar v nedeljo, 23. februarja. Kosilo, prodaja peciva, srečolov, otroške igre in drugo so lepo uspeli v zadovoljstvo vseh. V nedeljo, 23. februarja je Društvo sv. Jožefa imelo Občni zbor po slovenski maši. Letošnje pustovanje (1. marca) je bilo precej bolj obiskano kot zadnja leta. Videli smo tudi več otrok in mlajših. Ansambel SLO-BEAT je razmigal starejše in mlajše. Ob treh žrebanjih so nekateri prejeli nagrade za najboljšo masko, glede na starostno skupino. Poleg druge dobre hrane je bilo tudi dovolj krofov. Na pepelnično sredo (5. marca) smo pričeli postni čas. Upamo, da nas bo ta čas priprave še bolj utrdil in prečistil za polno doživetje Velikonočnih skrivnosti. g. Drago Gačnik SDB, župnik NOVICE IZ WINDSORJA V sredo in četrtek, 4. in 5. dec., je misijonar g. Jože Planinsek prišel v Windsor na dvodnevni obisk, da bi pripravil vernike za božične praznike. Imeli smo dve sv. maši v hrvaški cerkvi Sv. Frančiška Asiškega. Ob prihodu ga je s kosilom lepo pogostila gospa Ančka Bernik. Po kosilu sta misijonar in Mary Ann Wypych, ki je 'evharistic minister', obiskala slovenske člane v domovih za ostarele. Tam je misijonar mnoge blagoslovil in jim ponudil priliko za sveto spoved. V četrtek smo obiskali člana Slovenske skupnosti, ki leži na bolniški postelji že več kot leto dni. Po obisku bolnika, sta nama postregla Jože in Ana Turk z odličnim kosilom. Po kosilu pa smo obiskali dve najstarejši katoliški cerkvi v Kanadi, zahodno od Montreala - Marije Vnebovzete v Windsorju in Svete Ane v Tecumseh. G. Jože je v cerkvi sv. Frančiška daroval sv. mašo za našo skupnost in nas lepo nagovoril. Po darovani sveti maši, sta nam Janika in Janez Golob lepo postregla z večerjo. Hvaležni smo gospe Milki Pez-dirc, da je lepo brala berila pri obeh svetih mašah. Hvaležni smo, da so nas tamkajšnji duhovnik g. Ljubo Lebo in redovnice gostoljubno sprejeli, omogočili prenočitev v žup-nišču in še povabili za naslednje leto. Predvsem pa smo hvaležni g. Jožetu Planinšku za pastoralni obisk v Windsorju, za svete maše, obisk starejših in osamljenih članov skupnosti, ki se ne morejo udeležiti svete maše, za spovedi in pridige. Člani Slovenske skupnosti v Wind-sorju in okolici upamo, da bo priložnost pastor. obiska slovenskega misijonarja že naslednje leto 2014. Janez Bernik NOVICE Z ZAHODA Pred božičnimi prazniki se je sreča 'nasmehnila' meni, kaplanu s Toronta, saj sem v petih letih lahko tretjič obiskal Slovence na Zahodu. Skupnosti niso velike, a vendar prijazne in hvaležne za vsak obisk duhovnika in za bogoslužje v slovenskem jeziku. Pričel sem v nedeljo, 1. dec. v mestu Vancouver. V slovenski dvorani smo imeli sv. mašo, kjer je pevski zbor, pod vodstvom ge. Silve Plut nastopil tudi po sv. maši s kratkim božičnim koncertom. Sledilo je prijateljsko druženje ob ka-vici in pecivu. Isti dan na večer sem smel maše-vati še v slovenski dvorani v mestu Prince George. Pri sv. maši smo zapeli pesmi s cerkvene pesmarice, po maši pa za dobro voljo nekatere narodne kar 'na pamet'. Za nekaj dni sta me gostoljubno sprejela na svoj dom Henry Novak in žena Cindy. Veselil sem se tudi prijateljskih srečanj s Henryjevimi brati, sorodniki in prijatelji. Med tednom sem potoval še v Kelowno in stanoval v domu Franka in Slavice Zrim. Sveto mašo smo imeli v cerkvi Lurške Matere Božje, kjer so Slovenci za slovenske maše stalni gostje. Nekateri pa so tam redni in dejavni župljani. Pot sem nadaljeval v Calgary, kjer je bilo izredno mrzlo (-24 C). Tam sem imel priliko, da sem v soboto zvečer bil prvič v življenju v 'Areni' (dvorani, stadionu), za ogled tekme hokeja. S Stevenom Terenta, ki je bil več let predsednik Slovenskega društva v Calgary, sem si ogledal tekmo 'Calgary - Boston'. Igral je tudi znani hokejist Matt Stajan iz Mississauge (Ontario), ki je slovenskega rodu. Srečni zaradi zmage so bili tokrat Američani. V nedeljo, 8. dec. sem imel sv. mašo v slovenski dvorani v Calgary, kjer je po kosilu sledilo še miklavže-vanje. Toda jaz sem moral potovati v Edmonton, kjer so me pričakali za večerno sv. mašo. Ta je bila v cerkvi Srca Jezusovega, katere farani so predvsem indijanskega rodu. Cerkev pa je izrazito 'indijansko' opremljena, preprosta in prijazna. Po nekajdnevni gostoljubosti Jakoba Kolariča in ge. Marte ter po druženju z nekaterimi Slovenci tega mesta, sem se vrnil domov v Toronto, kjer rad in z veseljem nadaljujem svoje delo in poslanstvo. Bog daj, da bi še večkrat lahko potoval po 'prijaznem' Zahodu in obiskoval Slovence. Toni Burja CM ZAHVALA V soboto, 7. decembra 2013 se je od nas za vedno poslovil Frank Koščak, naš dragi mož, oče ter stari in prastari ata. Njegov progreb je pokazal, da je imel veliko prijateljev. Bil je družaben in radodaren ter je vedno rad priskočil na pomoč, kjer je bilo potrebno. Do zadnjega sta mu bila pri srcu Slov. letovišče in Dom Lipa. Najlepša hvala g. Tinetu Batiču za molitve v pog. Zavodu in na pokopališču ter za sveto mašo in lep govor. Hvala zboru Naša Pesem, g. Danilu Volku in g. Danilu Baša za lepo petje ter organistu Jožetu Oražem. Hvala tudi vsem vnukom in vnukinjam za lepo izvršene naloge, nosilcem krste, bralcem beril in ministrantom. Prav tako, hvala g. Marjanu Ulčarju za lep poslovilni govor. Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za odlično pripravljeno kosilo, vsem, ki so stregli v baru in gospem za prineseno pecivo. Iskrena hvala še enkrat vsem dobrotnikom in prijateljem, ki so pomagali na različne načine v vseh letih Frankove bolezni. Dragi Frank, vsa druzina je bila s teboj in izvršile so se vse tvoje zadnje želje in naročila. Počivaj v miru. Hvaležna: Milka Koščak in družina. ZAHVALA Z žalostnim srcem sporačamo, da nas je 24. januarja 2014 zapustila naša draga mama, stara mama in sestra, Jožica Pirc. Rodila se je 19. marca 1925 v Zagorju ob Savi, v Sloveniji. Iskrena hvala g. župniku Tinetu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu, za sv. mašo in pogrebne obrede. Posebna hvala nosilcem krste, organistu Andreju Pahulje ter pevcema Danilu Volku in Danilu Baša za krasno petje. Najlepša hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za pripravljeno pogrebščino. Hvala za darovano pecivo, darove za sv. maše, rože in velikodušni dar za Dom Lipa. Prav lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost v teh težkih urah. Draga mama in stara mama, ostala boš vedno v naših srcih. Počivaj v Božjem miru. Večna luč naj ti sveti in "nasvidenje"! Žalujoči: hčerka Betty z možem Robertom, sin Victor, vnukinje Andrea in Ashley, sestra Marica z družino ter ostalo sorodstvo v Sloveniji. ZAHVALA V sredo, 29. januarja 2014 nas je v 78. letu starosti zapustila draga sestra Ivanka Fortuna, rojena Gregorin. f JL__ Rodila se je 14. aprila 1936 v Ihanu pri Domžalah, v Sloveniji. V Kanado je prišla leta 1960 in se poročila s Tonetom Fortuna. Po sedmih letih skupnega življenja v Norandi, Quebecu, sta se preselila v Toronto in si kupila hišo. Njen mož Tone je umrl marca 2001 in od tedaj je živela sama. Zadnje leto je zbolela za rakom. Umrla je v Doroty Ley Hospice, kjer so zanjo lepo skrbeli. Iskrena hvala vsem za obiske v bolnici. Hvala g. Toniju Burji za molitve v pogrebnem Zavodu in pogrebno sv. mašo. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in cvetje. Hvala nosilcem krste. Hvala ge. Mariji Soršak za lepo pogostitev po pogrebu v dvorani. Vsem dobrotnikom, Bog povrni! Žalujoči: brat Niko z družino, snaha Bradly Gregorin, sorodniki in prijatelji v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA V bolnici St. Joseph's Health Centre nas je v nedeljo, 16. marca 2014 zapustila in odšla v večnost naša ljuba žena, mama in stara mama Francka Kus roj. Bevk. Rodila se je 10. decembra 1925 v kraju Laniše pri Gorenji vasi-Poljane v Sloveniji. Kot trinajst let staro dekle je že morala iti v svet in je končno prišla v Kanado 30. novembra 1949 (v Halifax). V Torontu je spoznala Franca Kusa in se z njim poročila 23. aprila 1955. Zahvalimo se g. Toniju Burji za obisk v bolnici in podelitev zakramenta svetega maziljenja. Naj mu Bog povrne za molitve v pogrebnem Zavodu, mašno daritev v cerkvi in molitve na pokopališču Assumption. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za obiske in molitve v tistih težkih dnevih. Zahvalimo se vsem, ki so našo mamo prišli kropit in izrazit sožalje domačim, se udeležili pogrebne maše in našo mamo pospremili na pokopališče. Hvala tudi njenim vnukom in vnukinjam, ki so nosili krsto ter brali berila in prošnje. Hvala ministrantu, moškemu pevskemu zboru ter organistu Andreju Pahulje. Iskrena hvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, za Dom Lipa in svete maše za njen večni pokoj. Topla zahvala tudi ge. Mariji Soršak in pomočnicam za skrbno pripravljeno pogrebščino, vsem ki so pomagali pri postrežbi, ter vsem darovalcem peciva. Naj dobri Bog podeli Francki večni mir in pokoj v nebesih! Žalujoči: mož Frank, sin Frank (Sonja), vnukinji Miranda in Veronica, vnuka Simon in Paul, hčerka Dorothy (Tom), sin John (Mayda), vnuk Thomas in vnukinja Christine, hčerka Beti, vnukinji Jamie in Danielle, vnuk Colton, sin Tony (Janet), sestri Ivanka Frelih in Jožica Pretnar (Adi) v Sloveniji, svakinji Angela Kus in Pepca Kus v Kanadi, številni nečaki in nečakinje ter vsi ostali sorodniki v Kanadi in Sloveniji. Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPA želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820 KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA župnije Marije Pomagaj želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam blagoslovljeno velikonočno praznovanje "Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE!' KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA v župniji Brezmadežne s šudodelno svetinjo želi vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA VINCENCIJEVA KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče: KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI! Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi DRUŽINA A. ŽOLDOS Slovenski okulist Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) ŽELI VSEM JASNEJŠE GLEDANJE VELIKONOČNIH ČUDES 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 WALLWOOD CONSTRUCTION LTD. 65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ontario, L4B 1K6 Tel: (905) 889-8607 Fax: (905) 889-3194 Lojze Kocjančič z družino želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede veselje in upanje velikonočnega jutra Sv. VLADIMIRA v Montrealu župnik in župnijski svet voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 DUHOVNIK IN ŽUPLJANI CERKVE SV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU VOŠČIMO VSEM VESELJE IN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA župnijsko občestvo MARIJE POMAGAJ Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi. vošči vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospod je sam! Glej, kak' svetijo se rane, ki jih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja! VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO 739 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3V7 v; RIDLEY Funeral Home Ltd. 3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3 Lastnik George M. Nill želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga. Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705 Odbor Slovenskega letovišča v Torontu želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča veselo velikonočno praznovanje A. LAMPIČ Z DRUŽINO OLGA, MARY & DAVID želimo Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje "GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS..." BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU vam želi Mija Ferkul z družinami 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 ◊ Tel.: (416) 255-2179 JOZE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE "I know that my Redeemer lives, and on the last day I shall rise again; In my body I shall look on God, my Saviour.' Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO II ASSUMPTION CEMETERY 6933 Tomken Road (at Derry Road) Mississauga (905) 670-8801 www. catholic-cemeteries. com VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE želi STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO Za dobro voOo Dober in nerodni mož MOŽ: "Draga, ti lahko kako pomagam ? " ŽENA: "Vzemi tole vrečko krompirja, olupi jih polovico in jih daj v ta veliki lonec kuhat." "Gospod direktor, v vaši odsotnosti vas je iskal gospod, ki je dejal, da vam bo polomil vse kosti." "In kaj ste mu odgovorili?" "Da mi je žal, ker vas ni!" Kriminalist zaslišuje osumljenca "Vaše ime?" "Josip Broz Tito." "Ne imejte me za norca! Povejte vaše pravo ime! Ni mi do heca z vami!" "Wolfgang Amadeus Mozart!" "V redu. In zapomnite si: mene je težko pretentati!" 1 * * * Franci se pripelje v avtopralnico z močno obtolčenim avtom: "Pranje, prosim!" "Naj ga še zlikamo?" vpraša delavec v pralnici. Lovec Karel v svoji sobi razkazuje prijatelju lovske trofeje. Prijatelj jih z zanimanjem gleda, potem pa reče: "Tale srnjak tule se pa močno drži na smeh." Karel pojasni: "Prepričan je bil, da ga bom še petnajstičzgrešil." Gorenjc vpraša goste, če so za kaj osvežilnega. Ker je bilo soparno, vsi v en glas odgovorijo: "Seveda! Z veseljem!" "Micka, odpri okna in naredi malo prepiha!" Gasilska slika Irec se je napil in nato mu je bilo žal. Sel je k spovedi. Ker je duhovnik videl, da je vinjen, mu je na lep način rekel: "Pridi jutri, saj nisi nikogar umoril." Ko ga je prijatelj vprašal, kako je bilo pri spovedi, mu je odgovoril: "Veš, danes je bil 'father'zelo zaposlen. Danes spoveduje samo tiste, ki imajo na vesti umore." Mali deček pri mesarju: "Mama pravi, da bi mogla napraviti podplate z vašimi zreski. Tako so trdi. Mesar (sarkastično): "In zakaj jih ne pribije na svoje čevlje?" Deček: "So pretrdi. Pa ne gredo žeblji skozi!" Duhovnik se čudi V neko župnijo sta dva duhovnika šla spovedovat. Pri enem je bila dolga vrsta, pri drugem pa nobeden. Duhovnik stopi ven in vidi, da na obeh spovednicah je bil napis iz sv. pisma. Pri eni je pisalo: "Tvojigrehi so ti odpuščeni." Pri drugi: "Tvoji grehi so ti zadržani." Prestrašil se je. Velik pes se je približal dečku in ga obliz-nil z jezikom. Mali je ves prestrašen kriknil. "Ali te je ugriznil?" Ga vpraša lastnik psa. "Ne!", mu odvrne nesrečni deček, "ampak pokusil me je." TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO www.catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2014 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE ◊ Hranilne ◊ RRSPs/RRIFs ◊ Osebna ◊ Za potovanje ◊ MasterCard ◊ Vezane ◊ Delnice ◊ Hipotečna ◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking ◊ Čekovni račun ◊ Mutual Funds ◊ Gradbena ◊ Posojila ◊ Menjava $US ◊ TFSAs ◊ RESPs ◊ Line of credit ◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)