364
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v, 42.
O brodovih.
Vozil sem se z brodom na jadra. Bili smo ondi, kjer se stikajo jadransko, jonsko in tarentsko morje. „Gledite veliki brod!44 omeni poročnik kapitanu. „ Vojni brod, kaj ne?" odgovori kapitan in napenja oči. „Tako je, ima tri jarbore in dva dimnika. Bog vedi, ali je angleški, francoski ali ruski?"
„Naš je!" vsklikue kapitan čez nekaj časa. Tako je bilo. Na krmi se je vila avstrijska zastava. Mi smo razvili svojo in pozdravili.
„Kako naj bi rekel taki zgradi?" oglasi se božman. „Ni brik, ni barka, ni škuna, ni loger, ni polaka, ni nava, ni fregata, ni korveta.   Brod je, to je vse.44
„In mornarji na takem brodu so sirote4 , doda kapitan.
„Kako to?" začudim se jaz.
„Če je le mala nevihta, pa so ob tla. Veste, to je tako. Na vojnih brodovih se ne more mornar vsega naučiti, in ga tudi nečejo učiti. Vsakemu mornarju je od-ločeuo stanovito mesto. Če ga od tam premakneš, ue ve več, kje je. Imel sem na brodu mornarja, ki je bil na vojnem brodu kvartomajster, pa še hoditi ni znal po brodu.44
„Pa so vendar mornarji/
„Naj so ! Ali za brodove na jadra niso sposobni. Znajo se biti s smodnikom in svincem, ali z morjem ne.
Nek pot sem videl v zalivu bristolskem, kako so se kislo držali mornarji ca veliki angleški oklopnici, ko so se svidrali ob nevihti. Bili so bledi, rumeni, preplašeni, kakor da si jih s križa snel. Samo ena četrtina se je dobro držala, ali ti so se bili uže popreje prizadili morju na brodovih na jadra. Jaz sodim, da bi vsaka vojna mornarica mogla vzgojevati mnogo sposobnejših mornarjev, ko bi jih vežbala prvo leto na samih brodovih na jadra. Kedar je človek dober mornar, potem postane lahko tudi dober vojak na brodu."
„E morje ni več za mornarje", dodal je poročnik.
»Zakaj ne?" omenil sem začuden.
»Zato, ker so vse poplavili parobrodi. In parobrodu ni treba mornarja. Voziti se na parobrodu ali pa v kočiji, to je skoro vse eno. Kje so tisti lepi časi. ko so se brodovi na jadra belili na morju! Tudi starodavniki so plovili brez pare, pa so vendar živeli. Sedaj grade samo velike parobrode, kmalu bodo zadušili brodove na jadra."
»Starodavniki so imeli vesla na brodovih, in sicer po več vrst, čim veči ali manji je bil brod", omeni kapitan in me pomenljivo pogleda. Menil je pred ko ne, da me je speljal na led, da ne vem nič o tem.
„TalL0 je", pritrdim mu. „ Brodove na pet vrst vesel nazivali so pentere. Model enega takega broda nahaja se v berolinskem muzeju. Videl sem ga na lastne oči-Za to odkritje se moramo zahvaliti nemškima učenja, koma Bockhu in Grasseru. 1834. 1. so izkopali v Pi-reju več kot trideset mramornih plošč, na katerih bilo je spisano izvestje atenske pomorske oblasti na narod 335. 1. pr. Kr. Podatki na teh ploščah so bili tako točni, da je Bockh mo^el na temelju istih zgraditi model broda na pet vrst vesel. Z istega se vidi, da je brodo-gradnja bila v oni dobi jako razvita, ponaša se s finim rezom in s simetrijo, ter ugaja tudi dobremu ukusu. Ptolomej Filopater pa je dal zgraditi brod, ki je imel 40 vrst vesel. Dolg je bil 560, visok 100 in širok 76 črevljev. Nosil je 400 mornarjev, 2850 vojakov in 4000 veslarjev. Brod Ptolomejev slavili so starodavniki zaradi izredne velikosti njegove, kakor na pr. slave dandanes Angleži in tudi mi ž njimi parobrod Great-Eastern."
„In ima šest jarbor, pet dimnikov", omeni krmilar.
„In more prenesti 10.000 vojakov", pristavi kapitan.
„Da ni bilo Great-Easterna, težko da bi bila potegnjena brzojavna žica iz Evrope v Ameriko", nadaljeval sem zopet jaz. „Ali vrnimo se k poprejnemu razgovoru. Starodavniki niso bili toliko nazaj v brodo-gradnji, kakor to nekateri mislijo, namreč taki, ki sodijo njih brodogradnjo po slabem razvitku, ki ga nam v tem oziru podaja srednji vek. Stari Grki niso poznali današnjega krmila, kakor ga niso poznali ne Egipetci, ne Rimci, ali so zato znali spretno rabiti po eno široko veslo z vsake strani. Njih krmilo je bilo nekako podobno onemu, ki so je noveji čas začeli ovajati na velikih vojnih brodovih, kakor je nemška oklepnica „kralj Viljem". Prav tako je bila razvita brodogradnja tudi pri Kartažanih, ki so nasledili grško gospostvo na zahodni strani sredozemnega morja. Rimci niso bili vešči morju s početka, ali ko so sprevideli, da brez vojne pomorske sile ne morejo se meriti z drugimi, zgradili so v dveh mesecih 120 brodov. In niso se motili, kajti malo po malem so uničili Kartago in Grško. Ker so vojna sredstva zahtevala pri brodovih velikih prostorov, zato so oni malo po malem zgubili fini in vitki rez; ukus je propal, in propal tudi daljni razvitek brodogradnje. Gledalo se je samo na to, da se z razkošjem nadomesti brezukusna oblika.
Brodu, na katerem se je odpeljala Kleopatra v Sicilijo,  da obišče Antonija,   bila je krma vsa pozlačena
in vesla posrebrena. Kedar Rimci niso imeli več ne-prijatelja na morju, zastal je pri njih razvitek v brodo-gradnji, in s propastjo zahodnega rimskega cesarstva, propala je tudi brodogradnja skoro do celega. Cesar Avrelijan na primer, ki je živel v tretjem stoletji po Kr., zadovolil se je prestaviti svojo zmago nad kraljico Cenobijo s tem, da je dal predstaviti boj na morju v malih čolnih, in to po svojih robovih."
„Ko sem bil zadnjič v Aleksandriji, sedel sem nekega večera v kavani poleg odlične družbe, ki se je razgovarjala o nekem odkritju starih egipetskih brodov. Meni je bila glava polna raznih poslov. Ravno oni dan sem se dogovarjal s sansirom za broaovino, pa nisem vsega pogovora dobro na uho ujel", oglasi se kapitan po kratkem molku.
„ Skoraj vem, o čem so se razgovarjali. Kaj ne, o egiptologu Dumichenu?"
„Menda, nekaj takega je bilo."
(Konec prihodnjič.)
365