Potmina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO. remi posamozni številki Din 1'5W TRGOVSKI UST Časopfs za trgovino, industrijo Irt obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici- mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. prj čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95S, fiRTO IX. Telefon št. 552 LJUBLJANA, 11. decembra 1926. . Telefon št. 552. ŠTEV. 145. i + NIKOLA PAŠIČ. Agrarna reforma v naši državi To, kar se je zdelo nam vsem predvčerajšnjim in še včeraj zjutraj, da je povsem nemogoče in izključeno, se je obistinilo včeraj ob 8.17 dopoldne: Preminul je, zadet od možganske kapi prvi državnik srbskega in sedaj jugoslovenskega naroda Nikola Pasic. Ni ga sinu našega troimenega na-. roda, ki bi bil tako dolga desetletja vodil usodo svojega naroda na tako eksponirano vulkaničnem ozemlju jugovzhodne Evrope, kakor Nikola Pa-šič. Še 1. 1878 je Turčija segala do Bosne in Hercegovine, torej do mej današnje Hrvatske, pozneje je mala Srbija preživljala strahovite notranje in dinastične borbe, 1. 1912 pa je že zmagovito zamahnila proti jugu ter končno preko gigantskih bojev svetovne vojne ustvarila san najbistrej-ših duhov našega naroda, Jugoslavijo. Nikola Pašič je bil osrednja postava v tistih notranjih in dinastičnih prepirih, je bil vodja in moiseg srbske diplomacije, ki je Srbijo orijentirala z Rusijo in slovanstvom proti bivši Avstriji in je končno prevzel nase moralni in politični riziko prehoda preko Albanije in vztrajanja do končne * slavne zmage in veličine jugoslovenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po berlinskem kongresu, kjer je vodil prvo besedo Bismarck 2 avstrijskim zunanjim ministrom, ni našla avstrijska in nemška diplomacija moža, ki bi bil zapadne velesile pridobil za popolnoma novo preureditev Balkana, kakor je pozneje po končani balkanski vojni na londonski konferenci Nikola Pašič popolnoma preuredil Balkan in ta svoj načrt 'izvedel ob popolnem soglasju celokupne Evrope. Na Balkanu so se tedaj prepirale mogočne velesile Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija, Francija in končno Rusija. V tem labirintu svetovnih interesov je izpregovoril v Londonu Nikola Pašič in slavil eno največjih zmag svojega diplomatičnega duha! S tem pa so samo mimogrede označeni le poglavitni pravci državniških uspehov ženijalne bistrovidnosti in diplomatičnih zmožnosti pokojnega Nikole Pasica. Tudi Slovenci bi danes imeli svoj poseben povod, da žalujemo Ob rakvi Nikole Pasica, da smo njega poslušali na mirovni konferenci v Parizu, ko je z naravnost providencijelno bistroumnostjo predlagal, naj sprejmemo kompromisno rešitev prezidenta Wil-sona, ki nam je ponujal dober del, sedaj od Italije zasedenega ozemlja z Idrijo, Postojno, šentpetersko železnico in Reko. Neizkušeni in naivni, kakor smo bili, smo zavrnili .Pašičev predlog kot velikosrbsko zanko .. . Z imenom Nikole Pasica so združeni v naši državi razni kabineti, ki so izvajali vsaj delno dosledno jugo-slovensko politiko ter privedli našo notranjo politiko do tega, da stojijo danes glavni stebri naše države neomajni, da so temelji trdni in neraz-rušljivi. Nikola Pašič ni bil nikoli gospodarski strokovnjak. Njegove zasluge leže predvsem na strankarskem in diplomatičnem polju. Priznati pa moramo, da so kreditne, finančne in gospodarske razmere mnogo odvisne od državne konsolidacije, od mednarodnega ugleda in državne politike in tako je Nikola Pašič s svojim splošno državniškim delom in uspehi tudi na tem polju brezdvoma močno utrdil temelje za gospodarski razvoj jugoslovenskega naroda. * * * Nikola Pašič je bi! rojen 1. 1846 v Za ječa ru kot sin trgovca. Srednjo šolo je obiskoval v Beogradu, nakar se je napotil v Švico, kjer je študiral politehniko v Curihu. Po končanih študijah se je vrnil v Srbijo in vstopil kot diplomirani' inženjer v državno službo. V Švici jc občeval v krogih ruskih revolucijonarcev in se tamkaj sprija-teljil tudi s slovitim ruskim socijalnim anarhistom Bakuninom. Nato se je udeležil turških vojn 1. 1876 do 1878 in bil imenovan po končanih bojih za mestnega inženjerja v Požarevcu. L. 1878 je bil prvič izvoljen v srbsko Narodno skupščino. L. 1881 je prevzel predsedstvo narodnoradikalne stranke. Leto nato je moral pobegniti v inozemstvo radi takozvanega zaječar-skega ustanka. Tedaj je bil Nikola Pašič obsojen in kontumaciam na smrt. Šest let-nato je bil pomiloščen, nakar je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine in bil imenovan za beogradskega župana. L. 1891 je bil imenovan za poslanika na dvoru v Petrogradu. Po atentatu na kralja Milana je bil obsojen v večletno ječo, na intervencijo ruske vlade je bil po končanem procesu pomiloščen. Leta 1904» je sestavil svoj prvi kabinet. Od takrat naprej je igral kot predsednik narodnoradikalne stranke čedalje odličnejšo vlogo v vsem političnem življenju predvojne Srbije. Bil je opeto-vano ministrski predsednik in kot tak vodil politiko Srbije tekom balkanskih vojn in svetovnega viharja. Po ujedinjenju je sprva odšel na mirovno konferenco v Pariz kot vodja naše mirovne delegacije. Pozneje je bil zopet v ospredju in sredini vseh notranjepolitičnih dogodkov do sprejema unitaristične Vidovdanske ustave in pozneje. Letos pomladi se je moral umaknili. Toda jeseni je zopet stopil na plan in stal tik pred' prevzemom oblasti in sestavo novega Pašičevega kabineta. Predsinočnjim še čil in zdrav, poln novih, mladeniških načrtov, je podlegel razburjenosti in prenapetosti zadnjih dogodkov. Zadela ga je možganska kap. Slava imenu Nikole Pašiča! G.: Razpoloženje ljudstva se je v zadnjem času vojne kazalo v velikem razburenja in to vsled občutnega pomanjkanja prehrane in vsled gineva-nja vsakega pravnega čuta. Tolpe, oborožene z vojaškim orožjem so nastopale grožeče, moreče in roparsko po južnih krajih Hrvatske. Ni bilo sile, ki bi se upala nastopiti proti njim. Ker je bilo vidno blagostanje in nekaj zalog le še pri večjih posestvih, obrnila se je vsa ljudska pažnja na te objekte. Napadala so se večja posestva, odvažalo in odganjalo se je vse, kar je bilo tam premičnega. Gledalo se ni, je-li to last gospodarjeva ali last njegovih uslužbencev. Vse je ropajočim tolpam prišlo prav. Lastnik pa je bil srečen, da je le odnesel življenje. Ko je drugo prebivalstvo iz bližine veleposestnika videlo, kako se more brez kazni in brez državne gaščite pleniti, se je pridružilo tolpam In nabiralo notranjo opravo in one predmete, katere tolpam moinentano niso mogli koristiti ter si je ž njimi po-polnjevalo opravo v domači hiši in domačem gospodarstvu. Nastopil je Eldorado ža komunistično gibanje. Ker je postala že med voj- j sko brezpravnost, je umevno, da se je j ta brezpravnost udomačila v duši pre- ; bivalstva in služila v podkreplenje enim slojem, ki so pridigovali in oznanjevali obči komunizem. Ko se je tako sešla začetkom leta 1919 Narodna skupščina, je imela v svoji sredi obilo otvorjenih in prikritih zagovornikov, ki so se resno trudili v novo zgrajeni državi udomačiti komunizem in brezpravnost. Bojazen pred razširjeva-njem in porastom občega komunizma polastila se je tudi skupščinarjev. O prvem Merkurjevem jour fixu v letošnji zimski seziji smo poročali, da je izpadel v popolno zadovoljnost prirediteljev in udeležencev. Ko danes poročamo o drugem jour fixu, moremo samo konstatirati, da je ta prireditev daleč nadkriljevala prvo, tako glede udeležbe, kakor tudi glede uspeha. Pa naj preidemo takoj na podrobnosti. Otvoril je večer društveni predsednik g. dr. Fran Windischer, ki je izrazil 'imenom Trgovskega društva »Merkur« svoje zadovoljstvo nad tolikšnim posetom, še posebej pa, da so bile med udeleženci dame tako odlično zastopane. Slovenci smo sicer majhen narod, smo zelo skromni in no zahtevamo preveč. Smo pa tudi trde glave in volje in če nekaj začnemo, tudi izvedemo. Tako je tudi s prireditvami jour fixov, ki so se tekom časa tako zelo priljubili. — Posebej je g. predsednik pozdravil še zastopnike obrtnikov, ki so se odzvai v zelo lepem številu in ki bodo prihodnjič pokazali tudi, kaj zna njihov pevski zbor. Imenoma je pozdravil g. predsednik one obrtnike, ki so možje na mestu in katerih sloves gre tudi preko ozkih vsakdanjih mej, to je g. načelnika Zveze obrtnih zadrug !E. Franchetti-ja, predsednika Obrtnega društva g. Rebeka, načelnika pekovske zadruge g. Vidmarja, načelnika knjigovezov g. Jakopiča, načelnika brivcev g. Gjuda in podnačelnika slikarjev in pleskarjev g. Košaka. V nadaljnjem je g. predsednik poudarjal, da je namen društva, gojiti Naravno je, da so le-ti izbrali za žrtev oni predmet, proti kateremu so se najbolj zaletavale priproste ljudske mase. Ta predmet so bili veleposestniki. To je bil dobro viden predmet in žrtve niso imele v skupščini niti enega zaščitnika. Ker pa take prilike, kakoršne so »e pojavile v naši državi, ni&o bile edine v zgodovini, marveč so se pojavljale v večji ali manjši meri pri vsih večjih svetovnih prekucljajih In ker so se tedanji rešitelji človeštva tudi že posluževali tacih rešilnih sredstev, nastal je nedoločen pojm, ki so ga na-zivali agrarna reforma. Z veseljem so tudi naši skupščlnarji pograbili t<» »imenitno besedo«, vsaj jih je rešil« drugega ne tako lepega izraza zo svoje početje. Tako je nastala »Agrarna reforma -v kraljevini SHS. Ko so se strasti nekoliko polegl«-in je bilo pričakovati, da se država ustali, sešla se je ustavotvorna skupščina z glavnim namenom, da sestavi dokument, ki vsebuje glavne temelja bodočega državnega življenja. Z veliko napetostjo je ljudstvo pričakovalo, kaj se bode dobrega skova- lo v ustavotvorni skupščini. Najbolj pa je ■zanimalo vsacega, državi dobre želečega državljana, kako bode država rešila in zgradila temelj vsake dr žave in sicer zaščito življenja in zaščito svojine. Kako je pa naša država rešila ta problem? Z raznimi kompromisnimi prerekanji z močnimi komunističnimi strujami zgradila je § 57, kateremu se že na prvi pogled vidi kakega pravnega mišljenja so bili tedaj njegovi voditelji. . (Dalje prih.) resnično in pravo demokracijo in demokratično misel. Naprosil je nato' gg. pevce, da naj pod vodstvom priznanega pevovodje zapojejo in tak«* izpopolnijo večer. Nato je sledila prosta zabava, pri kateri je od časa do časa nastopsl pevski zbor, ki je s svojim res ubranim petjem vse posetnike v polni meri zadovoljil. S 4 solo-komadi je nastopil tudi drutšveni pevovodja gosp. Premelč. Z njegovimi predvajanji smo bili v resnici izredno zadovoljni. Res lep večer je minul v najlepšem razpoloženju in samo želimo si, da *e vrši prihodnji čimpreje. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO NA VIDIKU. Kakor poročajo iz Beograda, *e bodo v kratkem času začela pogajanja zasklmi-tev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško «e bodo morala, kakor vse kaže za nekaj časa odložiti, ker želi Češkoslovaška prej skleniti pogodbe z onimi torinska vermutova esenca«, ki da je čisto nekaj drugega nego dobavljena tekočina. Toda toženka je na prvi stopnji izrečno navajala, da je bila naročena vermutova esenca prav iste vrste, kakršno je tožnica oziroma tvrd- j ka A. predhodno od nje že ponovno ■ naročila in dobila in kateri vrsti da je sedaj sporna dobava povsem ustrezala. Spričo te trditve nastane vprašanje, ali je tožnica sploh naročila lako esenco, najsi pod imenom »torinska vermutova esenca«, kakršno je imel ob ocenitvi sporne esence izve- ! denec v mislih in kakršne svojstvom v j bistvu ne ustreza dobavljeno blago. Kajti ni izključeno, da sta stranki res imeli voljo naročiti in dobaviti blago, kakršno ije (bilo predmet prejšnjim dobavam kljub temu, da nima vseli sestavin esence, ki ie obična v prometu z imenom »torinska vermutova esenca c. Da je izvedenec primerjal blago, ki je z istim imenom bilo dobavljeno tožnici že predhodno, s sedaj spornim blagom, bi bil mogoče prišel do drugih zaključkov in bi blago v bistvu morda drugo drugemu ustrezalo, pa bi šlo le za kakovrstni nedostatek. Treba torej še razčistiti temeljem to-žinkinih navedb samih nastalo vprašanje, ali je šlo pri naročitvi spornega blaga za »torinsko vermutovo esenco«, kakršna je obično s tem imenom v prometu — tožnica trdi celo, da je bila naročila prvovrstno tako esenco, ali m esenco iste označbe, toda takšno, kakršno je toženka navadno že bila dobavila tožnici odnosno tvrdki A. Kajti za primer, da se ta trditev j toženke izkaže za resnično, bi se spor- j no blago glede na zatrjevano vzorčno blago ne moglo imeti za drugo blago (za aliud). Tedaj pa bi bila graja blaga zakasnjena, ker odposlana šele deveti dan po prejemu blaga (čl. 347.) in bi bilo smatrati, da je bilo blago odobreno. — Prizivno sodišče je nato razveljavilo prvo sodbo in vrnilo stvar pravdnemu sodišču, da v smislu revizijske odločbe na novo razpravlja in razsodi. Pravdno sodišče je po dopolnitvi dokazov razsodilo po tožbenem zahtevku. Iz tožničinega pismenega naročila izhaja, da je tožnica naročila esenco za izdelavo »torinskega vermuta«, ki pa mora imeti boljši aroma in intenzivnejši okus nego esenca, ki je bila nazadnje poslana tvrdki A. Po pričah in izvedencih je pa dognano, da se je ta dobava izvršila prilično sredi 1. 1922, da tisto blago sicer ni bilo prvovrstno, a da je s pridodatkom aromata, parfuma in še nekaj drugih stvari bilo uporabno za določeni namen. Iz tega pa sledi, da je morala toženka, da ustreže tožničinemu naročilu, dobaviti ji esenco, iz katere bi bila izdelava »torinskega vermuta« mogoča in ki bi bila po kakovosti boljša nego tvrdki A. sredi 1922. dobavljeno blago. Tožnici dobavljeno blago pa ni ustrezalo njenemu naročilu. Po dopolnjenih dokazih je namreč to blago bilo s špiritom rezana voda, v kateri je bil namočen pelin, in se iz te tekočine niti pravi torinski vermut niti fazonski turinski vermut ne da izdelati. Takšno je pa bilo blago ne šele na kraju izročitve tožnici, temveč že tudi na kraju tožinkinega podietja (čl. 342/2 trg. zak.), ker je po sprejetih dokazih škodljiva manipulacija z blagom na prevozu izključena. Torej je toženka res dobavila blago, ki je nekaj drugega, nego naročena esenca za izdelavo turinskega vermuta, in ga tožnica po pravici ni sprejela (čl. 346. trg. zak.) — Določba čl. 347. trg. zak. v tem primeru ne velja. Sicer se je pa tožnica držala v fakturi označenega reklamacijskega roka, ker je sprejela blago 21. dec. 1922, a ga 29. dec. 1922 grajala, češ da ni po naročilu. Toženka zbog tožničinega naročila prevzete pogodbene obveznosti ni izpolnila in jo zadene po čl. 355. trg. zak. dolžnost odškodnine. — Prizivno sodišče je to sodbo potrdilo. — Pravi, da tožnica res ni naročila in toženka tudi ni mogla dobaviti esence za izdelavo pravega toiunske-ga pelinkovca, toda po vsem, kar se je razpravljalo in kar razodevajo mnenja izvedencev, izpovedbe prič kakor tudi izjave tožnice same, ni nobenega dvorna, da je šlo pri naročilu za esenco, pripravno za izdelavo fazonskega torinskega pelinkovca ali za vino pelinkovec a la Torino, za esenco, ki bi bila po kakovosti boljša od one, ki je bila poslana tvrdki A. sredi leta 1922. To in nič drugega ni utegnila prva sodba imeti v mislih s svojo ugotovitvijo. Priziv graja to ugotovitev sicer tudi glede izreka o naročeni boljši kakovosti radi tega, češ, da je bil zahtevan le boljši duh in boljši okus, ki pa ne dajeta boljše kakovosti; za lo je treba vse kaj drugega. Kaj naj bi to drugo bilo, priziv ne pove; ni pa nobenega dvoma, da tudi boljši duh in boljši okus boljšala kakovost, da sta malone bistveni del esence, kar jasno sledi iz mnenja izvedencev. Izvedenca sta pa tudi določno povedala, kaj je toženka poslala, izvršujoč dano naročilo: namreč tekočino, ki nikakor ne utegne veljati kot uporabna esenca niti’ za izdelovanje fazonskega torinskega pelinkovca (vermuta) ali vina a la vermut ne. Izvedenca izrečno soglašata v tem, da iz poslane esence ni moči izdelali pijače, ki nosi ime in pride na trg kot fazonski pelinkovec, t. j. kot nadomestek za pravi torinski pelinkovec, ker je ta esenca brozga brez duha in okusa, podobnega torinskemu vermutu. Izvedenca tudi izključujeta, da bi se bilo blago utegnilo izpremeniti zbog vožnje po železnici ali da bi bilo izgubilo laslnosti kot esenca zbog doli te vode. Potemtakem pa je toženka res poslala blago, ki ni le slabše kakovosti, ampak naravnost blago, ki ni bilo naročeno, ki kratko-rnalo ni bilo porabno za smoter, ki ie zanj izrečno naročeno, skratka blago, ki ni esenca za izdelovanje vina »vermut«. — Tudi v ostalem so razlogi prve sodbe pravilni, osobito tudi v tem, da bi graja vsekakor bila zakonita in pravočasna, ker se je dejanski stan v tem izpremenil in prvo sodišče na pravno mnenje revizijskega sodišča radi tega ni več vezano. — Revizijsko sodišče je toženkino revizijo zavrnilo. — Revizija Irdi, da je prizivno sodišče stvar pravnopomotno razsodilo, ko je navzlic ugotovitvi, da je tožnica naročila blago, kakršno se je bilo prej poslalo tvrdki A., zaključilo, da je toženka poslala blago, ki ni bilo naročeno. Ali ta izvajanja ne veljajo. Spodnji stopnji sta ugotovili, da je tožnica naročila esenco, pripravno za izdelavo fazonskega torinskega pelinkovca, t. j. vina pelinkovca h la Torino, ki naj bi bila po kakpvosl.i boljša od one, ki je bila poslana tvrdki A. sredi leta 1922.; da je bila esenca, poslana tvrdki A., sposobna, da se je iz nje izdelala pijača fazonski torinski pelinkovec, da pa tekočina, ki jo je toženka poslala tožnici, ni porabna in sposobna za izdelavo vina pelinkovca & la Torino. Te slednje ugotovitve revizija ne upošteva, ko trdi, da je prizivno sodišče v pravni zmoti s svojim nazorom, da toženka ni poslala naročenega blaga, ampak drugo, nenaročeno blago. Kajti merodajna je bila svrha, ki ji naj bi služilo naročeno blago. Ko pa poslano Blago za ta smoter nikakor ni bilo uporabno, je pritrditi prizivni sodbi, da toženka z do-poslatvijo blaga ni izpolnila naročila, nego da je poslala nenaročeno blago. — Ko potrjena prizivna sodba zbog tega ustreza zakonu, ni bilo treba še raziskovati, da-li graja ustreza predpisom čl. 347. trg. zak. ali ne. Reviziji torej ni bilo ugoditi. R. St. . - I I . ■■■■ Akc piješ „BuddhaMlai, uživaš že na zemlji raj! NOVE RUSKli INOZEMSKE KONCE-SIJE. Sovjetska vlada je dovolila Amerikan-cem Hammerschiinidt, Lord, Eiswald i:i Carlton-Backer izkoriščanje zlatih poljan v Po-Amurju, ležečih ob reki Selenga in obsegajočih 16 km2. Koncesionarji so se zavezali, da bodo od leta 1928 naprej dobavili vsako leto vsaj 10 pudov zlaia in da ga bodo po določeni ceni oddali sovjetski vladi; dalje so morali vplačali 375.000 dolarjev akcijske glavnice in morajo po 20 letih dati koncesijo sovjetski vladi brez vsake odškodnine nazaj. Hkrati je dovolila vlada francoski družbi d. d. »Societč Industrielle de ma-tišre plastique«, da sme v nekem moskovskem predmestju začeti s proizvajanjem surovih filmov, fetopapirja, celuloida in umetne kosti ter da sme m ta namen uporabljati poslopje neke tovarne, ki ne dela. Poleg enkratne pristojbine mora družba dati sovjetski vladi del čistega dobička in ji mora prepustiti obrat po 25 letih brez vsake odškodnine. AVSTRIJSKE ZVEZNE ŽELEZNICE IN INOZEMSKI KONSORCIT. Med »Gospodarskimi vestmi« poročamo o konsorciju, ki hoče vzeti v oskrbo železnice nekaterih srednjevropskih držav. Rekli smo, da avstrijsko zvezno ministrstvo vesti'o takšni ponudbi energično dementira in da mu ni o tem nič znano. Drugje beremo: »Kakor znano, je neki irancosko-ame riške angleški finančni konsorcij vprašal železniške uprave nekaterih srednjevropskih držav, če bi jim bilo zaželjeno financielno interesno sodelovanje tega konzorcija pri njih železnicah. V zadnjih dneh so veliko govorili, da bodo Avstrijci dali svoje železnice temu konsorciju v najem. Avstrijske zvezne železnice so samostojno upravno telo. Skušnje, ki so jih napravili s to gospodarsko obliko, pa niso posebno zadovoljive. Na finančnem polju zaključki niso ugodni in se je morala generalna direkcija zveznih železnic zateči že k bančnim kreditom. V pclitičnili krogih je mnenje o sedanji uredbi deljeno. in so prepričani, da bo vprašanje prepustitve železnic omenjenemu konsorciju v najem prišlo na novo v pretres. Kakor vidimo, si vesti nasprotujejo. Je pa tako, kakor zmeraj v takih slučajih: govorica težko nastane, če ni kaj resnega v ozadju. INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO GIRA-NJE V AVSTRIJI LETA 1925. Konsolidacija gospodarskih razimer v Avtsriji povzroča precejšnjo redukcijo produkcijskih in trgovskih obratov, ki se postopoma uveljavlja. V letu 1925. se je «a novo otvorilo 268 tvorniških obratov in 227 razširilo. Nasprotno se je pa opustilo 431 obratov. Razentega je 13 tovarn pogorelo, ki se niso na novo pozidale. Celokupno število avstrijskih lovairn se je v letu 1925. zmanjšalo za 176 in je koncem lela 1925. znašalo 7799. Pri tem pa še niso upoštevane začasne ustavitve obratov, ki se po večini ne bodo vnovič dvorili. Ako se vračunijo še ti obrali, bi bila končna številka še neugodnejša. Trgovskih obratov se je v letu 1925. na novo otvorilo 570, razširilo 378, opustili) pa 3353. Razmerje je pa še neugodnejše, nego to izražajo številke, ker so na novo otvorjeni skoiro praviloma manjši po obsegu, nego so bili obrati, ki se opuščajo. Trgovina. Zastopnika s se Ježem v Ljubljaui za Slovenijo in Hrvaško išče za razpečavanje zatesnilne tvarine (Dichlungsmate-rial) in cevi neka tvrdka na Dunaju. Interesenti v Ljubljani, ki jih zanima to zastopstvo, naj javijo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe ined Francijo in Jugoslavijo niso uspela. Sredi oktobra so bila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Tedaj se je skušalo diplomatskim potom priti do cilja. Z dobro informirane strani se poroča, da je malo upanja, da uspejo ta pogajanja, ki se vodijo diplomatskim potom. Glavna ovira obstoji v tem, da Francija ne pozna običajnega sistema trgovinskih pogodb s priznanjem največjih ugodnosti. Francija je samo pripravljena priznati za gotovo jugoslovansko izvozno blago minimalno carinsko tarifo, kakor tudi naknadno za ene vrste blaga, za katere bo pri pogajanjih z Avstrijo, Nemčijo, Ogrsko in Češkoslovaško dovolila minimalno carinsko tarifo. Nasprotno pa si Francija pridržuje pravico, zvišali že itak visoke minimalne larife. V kratkem se bodo pričela pogajanja z Nemčijo in •Češkoslovaško. Naša trgovina z Italijo v prvi polovici leta 1926. pokazuje po italijanskih statističnih podatkih naslednje številke: Uvoz 'iz Jugoslavije v Italijo je znašal vrednost 549 milijonov lir, a izvoz iz Italije v Jugoslavijo 183 milijonov lir. Po teh podatkih je torej Jugoslavija v trgovini z Italijo v prvi polovici t. 1. aktivna za 366 milijonov lir, dočim je bila v enakem času lanskega leta aktivna le za 91 milijonov lir. Predvsem se je iz Jugoslavije uvažal v Italijo les, in sicer ga je šlo v Italijo v omenjeni dobi za 206 milijonov lir. Dalje so kupovali Italijani pri nas lurščico, živino, meso, pšenico jn drugo. Mi pa smo dobivali iz Italije ma-nulakturno blago, moko, južno sadje, riž, sirove kože in drugo. Angleži in poljski sladkor. Zveza sladkornih tovarn v nekdanji Kongresni Poljski je dobila pred začetkom letošnje kampanje 500.000 funtov posojila cd londonske Oversea-banke. Sedaj beremo, da je dobila zveza ponovno posojilo 250 lisoč funtov na 6 mesecev, proti 12% let-nih obresti. S temi posojili in z velikimi predujmi, ki so jih dobile tovarne neposredno, si je Anglija zagotovila skoraj ves izvozni kontingent letošnje poljske sladkorne kampanje. Ruski import V gospodarskem letu 1925/26 je šlo čez evropske meje v Rusijo za 637,800.000 rubljev blaga; na bombaž pride 104,500.000 rubljev, na usnje 41.600.000, na bombaževo blago 38 milj. ■100.000, na volno 31,400.000, na poljedelska stroje (razen traktorjev) 28 milj. 900.000, na nežlahtne kovine 28,700.000, na papir in lepenko 27,500.000, na kavčuk 26,200.000, na čaj 20,300.000, na bombaževo predivo 17,500.000, na barve 15.800.000, na traktorje 13,800.000, na avtomobile 12,800.000 rubljev itd. Najvažnejše dežele, ki so v Rusijo prodajale, so sledeče: Nemčija s 172,200.000 rublji, Angidja s 125,400.000, USA s 119 milijoni 100.000, EgipLs 26,600.000, Italija 23.200.000, Švedska 20,400.000, Francija 19.000.000, Poljska 9,200.000, Holandska 6.800.000, 'Estonska 6,500.000, druge države 86,800.000. Kakor vidimo, so Nemčija, Anglija in USA daleč pred drugimi in Nemčija spet daleč pred svojima vrstnicama. Trgovski stiki sovjetske Rusije z inozemstvom. I)o konca meseca julija t. 1. je sovjetska vlada sklenila z inozemstvom 134 koncesijskih pogodb in sicer z Nemčijo 40, z Anglijo 20, z Ameriko 15, z Norveško 6, s Poljsko 5, z Japonsko 5, z Avstrijo 4, s Švico 4, z Italijo 4 in s Francijo 3. D^narstvo. Protestiranje menic v Sarajevu. V Sarajevu se je v začetku tega leta prote-I stiralo 7227 menic. To znaša približno I po eno menico na vsakih 10 prebivalcev ; in je najboljši dokaz, v kako ostri go-j spodarski krizi se nahaja Sarajevo, j Kartel zasebnih bank na Poljskem, j Finančno ministrstvo je sklicalo v Var-| šavo zborovanje bančnih zastopnikov in I so ;se posvetovali tam tudi o ustanovitvi j kartela zasebnih bank v svrho znižanja i obrestne-.mere na Poljskem. Vlada je od bank zahtevala, naj obrestno mero znižajo in je nasvetovala, naj bo obrestna mera zasebnih bank za 1% višja kakor pri državnih bankah; banke so zahtevale dva odstotka. Posvetovanja se nadaljujejo. Kred itnoza varovalna konferenca v Londonu. V Londonu so se zbrali zastopniki mednarodnih zavarovalnih zavodov. Gre za sodelovanje vseh teh, de- MBKHDU0JMOOI Kupujmo in podpirajmo domači izdelek, izvrstno KOLINSKO CIKORIJO industrija. Nemško-angleški industrijski pogovori. Pogovori med zastopniki nemške in angleške industrije so končani. Tikali so se trgovskih stikov med Nemčijo in Anglijo in o izgledih za odstranitev škodljivih ovir za obojestransko industrijo. Tudi vprašanje dvojnega obdavčenja so pretresali. To je tudi ena od točk bodoče svetovne gospodarske konference. Pogovori so bili izključno le informativnega značaja. Bili so si edini v tem, da bi bilo razmotrivanje carinskih tarif v posameznostih še preuranjeno, da bi bila pa splošna klasifikacija blaga za carinske namene umestna. Izdelali bodo tozadevne predloge na vlade obeh držav. Elektrotrust. V Berlinu se je ustanovila nemškoruska akcijska družba z imenovanim naslovom. Iz Berlina prihaja vest, da je družba z delovanjem v Rusiji že pričela. Na trustu udeleženi so različni ruski elektrotrusti in pa najvišji gospodarski svet Sovjetske zveze. Rusi bodo proti primernim kreditom v Nemčiji veliko naročili. Dalje se bodo Rusi z naročili obrnili najbrž tudi na francoske, angleške in švedske tvrdke. j loma na novo ustanovljenih zavodov, za j posvetovanje o smernicah skupnega de-; la in za morebitno kartelno pogodbo, ki jo bodo pa sklenili pač šele ob kakšnem poznejšem roku. Prej ali slej bo gotovo prišlo do kartela. Promet. • Ožji odbor za izdelavo načrta železniške mreže. V sredo so se začela v prometnem ministrstvu zasedanja ožjega odbora delegatov iz vseh organizacij in interesrranih državnih oblastev za izdelavo bodočega načrta državne železniške mreže. Na prvi seji jo ožji odbor sklenil, da prve tri dni podrobno proučava elaborate, nakdr bo začel izdelovati načrt, ki bo predložen plenumu v kritiko in odobrenje. Plenum bo začel zborovati 16. t. m. Seje ožjega odbora se vrše pod predsedništvom g. dr. Vlade Mitroviča, medtem ko je podpredsednik tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič. RESNIČEN DOBIČEK NAMESTO NAVIDEZNEGA dor?žcte s prodajo mešanice čajne ročke. Višina dobička pri posameznem zavitku ni merodajna, temveč doseženi skupni promet. Po naši obširni propagandi dosežete v naših M E ŠANI CA Si -ČAJ N E ROČKE tekoče največje promete. Vaš dobiček ni navidezen, temveč resničen! R. Seelig & žiillc, uvozniki-čaja, Dresden-A. 1 Poštni predal It. 074 RAZNO. Vprašanje vojaške kontrolo nad Nemčijo. Briand, Chamberlain in Vander-velde so se v vprašanju razorožitve Nemčije zedinili na francosko stališče. Ne sme biti nobenega prekinjenja v času, ko kontrola preide na Družbo narodov. Zato sodijo, da bo vojaška kontrolna komisija šele v začetku prihodnjega l,eta prenehala s svojim delom. Vandervelde je izjavil novinarjem, da je on na podlagi tega sporazuma, mnenja, da ni več potrebna konferenca štirih. Zavarovalnico proti požaru. Na Češkoslovaškem morajo zavarovalnice proti požaru letos dosti več izplačati kot lani. Vzemimo samo mesec'oktober. Lani je bilo v tem mesecu priglašenih 1877 slučajev z zavarovalno vsoto 16,733.000 Kč, letos pa 2416 slučajev z zavarovalno vsoto 26,986.000 Kč. Kakor vidimo, se je dvignilo tako število slučajev kakor tudi višina zavarovalnih vsot. k Vojna škoda v Rumuniji. Med Romunijo, Francijo in Anglijo je prišlo do dogovora o odškodnini za one petrolejske kraje, ki so jih zavezniki med vojsko uničili. Napravili so to zato, da se ne bi Nemci polastili petrolejskih vrelcev. Dogovor določa, da bosta odškodnino plačali Anglija in Francija sorazmerno in da bosta odšteli rumunskim družbam 10 milijonov funtov. Nemško državno gospodarstvo. Za- li ljučki državnih financ v oktobru kažejo ugodno sliko. Dohodki prekašajo s 786 milijoni vse pretekle mesece tekočega leda. Izdatki so s 619 milijoni na normalni višini. Prebitek v oktoru znaša 167 milijonov in je to največji doslej doseženi prebitek. Skupno državno gospodarstvo od začetka tekočega gospodarskega leta naprej to je od 1. aprila, zaključuje s prebitkom 390,900.000 mark. V skladu s tem se je znižal viseči dolg na 130,600.000 mark. Rusija ne bo nikdar vstopila v Društvo narodov, čičerin je danes v razgovoru z novinarji izjavil, da Rusija ne bo nikdar stopila v Društvo narodov. Jako ostro je govoril proti Veliki Britaniji ki zahteva zase vodstvo politike evropejskih velesil proti Rusiji. Cičerin je naglasil, da se utrjujejo politične in gospodarske vezi Rusije z Nemčijo in Francijo, posebno pa Italijo. Stiki s Francijo niso ravno trdni. Temu je kriva Rumu-nija. Tudi Ford čuti gospodarsko krizo. Fordova Motor Company v Detroitu je sklenila ustaviti na nedoločen čas obrat v tovarnah v River Rouge in v Highland Pare. Uprava odklanja vsako izjavo, koliko časa bodo tovarne zaprte. Za povod se sicer navaja predstojefa inventura. Vendar se pa splošno smatra, da je ta povod samo izgovor in da je pravi vzrok edino prenasičenje trga s Fordovimi izdelki. Zemlja brez železa in premoga. Profesor Binz, nekdanji ravnatelj k meti j-ke višje šole, je imel te dneve ob priliki zborovanja društva nemških kemikov predavanje v Berlinu. Njegovi poslušalci so bili povečini tehniki in učenjaki. Govoril j& o vprašanju, kaj nastane če usahnejo vsi viri sirovin na zemlji. Predavatelj meni, da se to zgodi v zadnji četrtini tega stoletja, t. j. od leta 1975 dalje. Dosedanji petrolejski vrelci se izčrpajo v teku petdesetih let, železne zemeljske zaloge bodo sicer par let več trajale, toda ne veliko več. Še prej bo pa začel primanjkovati premog. Vse svoje trditve je utemeljil predavatelj iz obsežno zelo prepričevalno statistiko. Potolažil pa je svoje poslušalce z upanjem, da se do tedaj posreči človeštvu dobiti nadomestilo za petrolej, železo in premog. Energije se bodo morale dobaviti iz plime in oseke, iz solnčne gorkote in iz gorkote v zemeljski notranjosti. Dovajala se /bo sčasoma gojkota iz tropičnih krajev v mrzlejše. Sirovine bodo torej nadomeščali novi, doslej še neznani izumi. Gospodarske vesti. V zadnjih dneh je norveška krona spet zelo poskočila, tečaj funta je padel od 1930 na 1885. Mislijo, da je hausse krone delo inozemskih špekulantov, ki so se po partedeu-skem odmoru spet spravili na krono. — Češkoslovaški zastopniki so odpotovali v Pariz, da podpišejo pogoje glede pristopa češkoslovaške k mednarodnemu jeklenemu kartelu. Kartel je dovolil Čehom kontingent, ki odgovarja produkciji prvega letošnjega' četrtletja in za vsako nadaljno tono vplačilo 4 dolarjev v skupno blagajno. — V praško Mestno hranilnico je bilo v mesecu novembru vloženih 36,350.000 Kč, dvignjenih pa je bilo 45,823.000 Kč. Stanje hranilnih vlog na koncu novembra je bilo 1.348,929.000 Kč. Te številke zapišemo zato, da vidimo razliko med praško in ljubljansko Mestno hranilnico. — Letošnji pridelek v Avstriji znaša pri koruzi 87.7% lanskega, pri krompirju 67.4, pri sladkorni pesi 91.8, pri klajni pesi 88.5 in pri vinu 47.3%. Najslabejše je 'torej obrodila vinska trta. — V zadnjem času krožijo vesti o ponudbah angleško-ameriškega ali francosko-ameriškega konsorcija glede prevzetja nemških, avstrijskih, češkoslovaških in ogrskih državnih železnic. Kar se tiče avstrijskih železnic, zvezno ministrstvo te vesti energično dementi-ra. — Da bi se otresli nemškega in francoskega kalijevega monopola, so iskali Amerikanci v državah Texas, Nova Mehika, Cclorado in Utah kalijevih najdišč, so jih sicer nekaj dobili, a so nahajališča tako skromna, da se izkoriščanje ne splača. — Prodaja nemškega kalijevega sindikata je znašala v novembru 684.000 stotov čistega kalija napram 577.000 stotom v lanskem novembru. V mesecih maj-november tekočega gnojilnega leta so prodali 5,273 000 stotov čistega kalija, lani v istem času pa 5 milj. 877.000. Prodaja v prvih 11 mesecih tekočega koledarskega leta je znašala 10.010.000 met. stotov čistega kalija, lani v istih mesecih pa 11,665.000 stotov. — Ameriške Jtvornice avtomobilov so nizko ceno kavčuka porabile v velike nakupe. Samo Foidove tovarne v Detroitu so nakupile v par dneh 50.000 bal. — Amerikanci hočejo zgraditi dva velikanska parnika, ki bosta vsebovala po 45.000 ton in ki bosta vozila s hitrostjo 40 km na uro. Vozila bosta v Hamburg in v Le Ha vre. — Z začetkom decembra se morajo vršiti denarna nakazila v Belgijo v obligalni vrednosti belga in ne več v papirnih frankih. — Nemška Petroleum A. G. zaključuje z zgubo 2 milj. 270.000, kr ja jguba je krita iz rezerve 6 milijonov mark. Zgubo opravičuje poročilo, ki je izšlo šele sedaj, z neugodnim položajem na nemškem petrolejskem trgu. Zboljšanje se je pojavilo šele v zadnjih mesecih. — V Ukrajini je velikansko pomanjkanje tekstilnega blaga, in se je ukrajinski trgovski komisarijat obrnil na trgovsko centralo v Moskvi z nujno pritožbo glede nezadostne preskrbe Ukrajine s tekstilijami. Za mesece oktober-december :so dodelili Ukrajini samo 800 vagonov tekstilij, dočim znaša faktična potreba nad 2000 vagonov. Veliko je zlasti pomanjkanje suknenega in volnenega blaga. Ukrajina predlaga vsaj še dodelitev 200 vagonov iz državnih skladišč. — Izvozno carino iz Rumunije so za nekatere predmete znižali. — Češkoslovaške tovarne suporfosfata delajo sedaj s ca. 60 odstotno kapaciteto. Izvoz je majhen in omejen samo na nekatere obmejne okraje Poljske, Avstrije in Ogrske. Nasprotno pa znaša letošnji uvoz iz okoliških držav ter iz Italije in Belgije okoli 1500 vagonov. — Poljski premogovni dogovor bo najbrž ukinjen. — Izvoz produktov nafte iz Poljske je znašal v prvih treh letošnjih četrtletjih 345 tisoč ton, lani pa 244.000 ton. Prva nakupovalka je bila Češkoslovaška, nato Avstrija, Danzig, Baltske države, Švica, Nemčija itd. Angleška trgovina z avtomobili. V prvih letošnjili desetih mesecih je tako import kot ek šport avtomobilov zelo nazadoval; vzrok je premogovni štrajk. Uvozili so 8900 avtomobilov v vrednosti 1.426.000 funtov napram 30.800 in 5 milj. 663.000 leta 1925 ter 11.000 in 2,272.000 v letu 1924. Eksport pa ni šel tako nazaj. Prodali so avtomobilov v prvih letošnjih desetih mesecih za 7,141.000 funtov, lani za 7,651.000, leta 1924 pa za 5,116.000 funtov, letos torej še za 2 milj. funtov več kot leta 1924. Produkcijska pospešitev — gospodarstvo bodočnosti. Henry Ford je v zvezi s kraljem bencina Rockefellerjem premagal alkohol v Zjedinjenih državah ter pripomogel prebivalstvu do onega blagostanja, ki se izraža v okolnosti, da poseduje pretežna večina delavstva svoj osebni avto, nabavljen iz prihrankov, ki bi jih sicer mogoče bila uničila pijača. Seveda se Henry Ford ni šolal v stari .Evropi, kjer eno podjetje izpodriva drugega, mož se je odločil za dosedaj tudi po amerikanskem nazoru popolnoma nov sistem. Brezobzirno je uničil obširno industrijsko panogo, toda ustanovil na njenih razvalinah velikansko lastno podjetje. Druga značilna poteza tega prvo-boriteilja za moderni ustroj industrije je bil spontan in nepričakovan povišek delavskih mezd od 3% na 5 dolarjev dnevno. Naval delavstva na Fordove tovarne, lco je podjetnik v javnih oklicih objavil ta odlok, je prisilil požarno hrambo iz Detroita, da je cel teden stražila vhode pred množico, ki je navalila na tovarne. Posebno živo so bile prizadete ostale tovarne. ker jim ni kazalo druzega, kakor ■a motke, Cene ln otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogovlca. dokolenlce, nahrbtniki za tolarja In lovce, dežniki, kloll, ilfonl, lepnl robci, palice, vilce, noži, tk.rja. potrebfiCIne ko Šivilje, krojače, Cevljarle, brivce edino le pri tvrdki 0 It r e s to v a nje vlog, nakup ja prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsake vrste, eskompt in inkitso menic ter Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavko: Kredit Ljubljana Telefon StoT. 40, 457, 548, 80a, 800 1 Petcrson International Banking Code nakazila v tn- in inozemstvo, sate depositi itd, itd. .g£.aa«a slediti Fordovem vzgledu, da ne zgube kar čez noč vse delavne moči. Povišek plač za poldrugi dclar pa nese na leto 450 dolarjev; in za ta znesek si delavec lahko privošči Fordov avto. S to velikopotezno akcijo je podjetnik krog odjemalcev hipoma ogromno zarširil. V povojni dobi se je računalo 200 delavnih dni povprečno za izgotovite v enega avtomobila. Vzemimo kot količnik režijsko ceno, ki jo investira tovarna za eno vozilo, 14.000 Din, in računajmo, da spravi Fordovo podjetje povprečno 8000 vozov dnevno na skladišče, potem pridemo do zaključka, da predstavlja ma-terijalna vrednost, ki se v tem podjetju dnevno predela, 2240 milijonov dinarjev. Mezdne razlike, med Ameriko in Evropo so izražene v primerju 4'2 : 1, medtem je razmerje denarnega obrestovanja 3:1; iz tega sledi; da se v Ameriki dragocene obratne naprave trikrat tako hitro izplačajo kakor pri nas v Evropi. Dolar je tamkaj takcrekoč edino merilo za Vse. Razmerje med podjetnikom in delavcem je izključno izraženo v plači. Zdravnik ise brez premisleka loči od svojega poklica ter otvori kak bar, če mu ta obeta večji dobiček, kakor zdravilstvo; vnemo do poklica, in idealnih nazorov o delu kot življenski smoter, veselje do produkcije in izdelkov Ame-rikanec ne pozna. Zibelka mode je ia-kozvani »Grand Prix« v Parizu. Nenadoma predpisuje moda mesto čipk trakove za okraske na ženskih oblekah. Zastopniki modnih firm bodo seveda nemudoma obvestili svoja podjetja, da treba preustrojiti obrat, odriniti čipke ter se založiti s trakovi. Ce so čipkarske tovarne urejene po Fordovem sistemu, bo mogoče obrat v 2 dnevih novi modi prilagoditi, ker po tem principu sploh nimajo večje zaloge, sicer jim preti nevarnost ogromnih izgub. Delovna pospe- šitev je za vsak obrat priporočljiva, spojitev s tekočim delom pa samo tam, kjer se gre za množinske predmete obče rabe. Ne smemo pa še pozabiti temeljne sccijalne razlike med Evropo in Ameriko. Tamkaj obilo surovine in pomanjkanje delavnih moči, pri nas pa ravno narobe. V Evropi iščemo produkcije, ki ne zahtevajo preveč materijala, ki pa zaposlujejo dosti delavstva; v Ameriki pa zopet obratno. Sicer velja Ford danes za najbogatejšega človeka na svetu, pa temu denarnemu prometu bi tudi on ne bil ko3, ko bi se ne bil njegov načrt delavne pospešitve tako sijajno posrečil. Cel izvršilni proces izgotovljenega voza od surovega železa naprej traja ravno dva dni. Na Fordovih fužinah Riverron-ge so v jeseni pretečenega leta v eni uri vlili 500 štiricilindarskih blokov in sicer s 180 delavnimi močmi. Ko je pospeševalna ideja uspela, je mislil Fcrd na znižanje prevoznih stroškov za izdelke in za surovine ter se odločil za nakup vsega železniškega omrežja v okraju De-droit. Poglejmo si neko drugo panogo obrata, recimo modno konfekcijo. Izpre-memba v modi je lani uničila celo vrsto vodilnih podjetij, ki so se že v spomladi pripravila z velikimi zalogami za jesensko kampanjo. Ko bi se tudi v tej stroki uveljavilo Fordovo načelo pospešitve o produkciji, bi se dalo izogniti takim ne,-pričakovanim katastrofam. Fordova velikopoteznost odseva najbolj jasno v njegovih osebnih izjavah, priobčenih v knjigi: »Moje življenje in delo-, kjer pravi: »Kako bi neki bilo, ko hi se na spomlad in poleti na tri ali štiri mesece vsi odpravili na deželo ter tamkaj uživali zdravo življenje poljedelca? Kakor v industriji, najdemo tudi v poljedelstvu neko mrtvo sezono; ko počiva delo v industriji. naj se delavec preseli na deželo in tam pomaga pri obdelovanju zemlje, obratno pa se naj kmetsko prebivalstvo v dobi poljedelskega mrtvila poprime industrijskega dela. (?!) K. Tiefengruber. Ljubljanska borza. Petek, dne 10. dccemba 1926. Vrednote: Invest. pes. 1921 den. 77, bi. 80; vojna škoda den. 338, 'bi. 345; zasl. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. den. 20, bi. 22; Celjska pas. den. 195, bi. 198; Ljublj. kred. banka den. 140; Merkani. banka den. 95; Prva hrv. šted. den. 880; Kred. zavod den. 170, bi. 180; Strojne tovarne in livarne den. 90; Tboveljska prem. družba den. 310; Papirnice Vevče den. 110; Stavb, družba den. 55, bi. 65; šešir den. 104. Blago: Kostanjev les za tanin, 15% okog-lic, od 30 cm naprej klano, fco vag. nakl. posl., neobelj. den. 21, obeljeno den. 23; trami merkant. 5/6, od 4—8 m z do 10% 4 m, fco vag. meja, 2 vag., den. 280, bi. 290, zaklj. 280; hmelovke ml 7—9 m dolž., od 7 do 9 cm debeline na spodnjem koncu, fco vag. nakl. post za komad den. 5; hrastovi železniški pragovi: 2.60 m, 24X14X14, fco vag. meja den, 59.60; tesioni monte, fco vag. Sušak den. 540. Pšenica 75/76, fco vag. nakl. post. bi. 295: koruza umetno sušena, fco vag. nakl. pest. bi. 155; koruza nova, času prim. suha, fco vag. nakl. post. bi. 140; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. bi. 145; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. bi. 335; rž 71/72, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 225; ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakl. post bi. 170; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post. bi. 180; ječmen leini, 05/66, fco vag. nakl. post. bi. 192.50; oves, fco vag. •nakl. post. bi. 160; otrobi drobni, fco vag. nakl. ipost. bi. 125; fižol beli, 3—1%, fco vag. nakl. post. bi. 175; fižol rmeni, 3—4%, fco vag. nakl. posi. bi. 175; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370. TRŽNA POROČILA. Potek vinske kupčije na Goriškom. Prav prvi potek kupčije z novim še nerazčiščenim vino,m rebulo* je bil še dosti razveseljiv in je vse kazalo, da se bodo cene še dvigale, zlasti ker je Lila na splošno v Italiji slaba vinska letina. Zadnje tedne se je pa žal izkazalo, da je denarna kriza v deželi le prehuda, tak« huda, da je celo posušila dosedaj edin« cvetočo gostilničarsko obrt. Ni pivcev p« gostilnah, ni denarja pri gostilničarjih in zmanjkalo je radi tega povpraševanje po naših vinih. Vipavski in pa briški vinogradi imajo skoraj še vse zaloge svojega vinskega pridelka doma. Krvavo potrebo imajo po denarju, treba je nakupiti obleke družini za zimo, izplačevati zastale obroke državnih in občinskih davkov ter plačati nešteto drugih živ-ljenskih potrebščin. In denarja mi. Zato je pa bede in pomanjkanja za mernike. Zagrebški letni (Nikolinjski) sejem (9. t. m.). Dogon živine obilen. Zelo mnog« prvovrstnega blaga. Pri prvovrstnem blagu je zaradi obilnega povpraševanja poskočila cena za 1—2 Din pri kg. Cene sremskim pitanim svinjam so padle za 50 par do 1 Din pri kg. Goveja živina in konji so se kupovali za domačo potrebo, potem za Slovenijo in za izvoci v Italijo in Avstrijo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8 do 9, II. 6 do 7, bosanski I. 7.50 do 8, II. 6 do 7, biki 5 do 8, krave I. 6 do 7, II. 4 do 4.50, junci I. 9 do 9.50, II. 4 do 6, junice I. 7 do 8, II 6 do 6.50, teleta 8 do 12 (zaklana 11 do 14.50), svinje pitane domače 11.50 do 14, (zaklane 13 do 14), sremske 13 do 13.50 (zaklane 13.50 do 15.50) Din. Konji tovorni in vozni 4000 do 15.000 Din en par. Dunajski svinjski sejem (7. t. m.). Dogon 14.568 svinj; od teh 6902 iz Jugoslavije. Mesne svinje so zabeležile ne<-pre-inenjene cene, dočim so se debele podražile za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 2 do 2.10 (2.15), srednjedebele 1.95 do 2.05, kmetske 1.80 do 2.05 (2.10), mesne 1.90 do 2.35 (2.40) šilinga. Vse -vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl journnl , glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne šlrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nutii s svojimi prvovrstnimi izdelki naj" ugodneje H. JANEŽIČ, Ljubljana Ftoii anska ulica št. 14 | § knjigoveznica, industrijo šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Na veliko ( Na malo T Naročajte in širite povsod TRGOVSKI ti « jas-^a Najboljši šivalni stroj in kolo |e edino le za dom, obrl ln Industrlfo v vseh opfcnioh. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju b ezplafeo. Večletna garancija Delavnica za popravila. Nizke cene, tudi na obroke. los n Peteline Ljubljana q'izu Prešernovega spomenika, Izšla je Blaanlkova za navadno leto 1927 ki Ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA< je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koie mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 1. M tiskarna In litografilnl tavod Ljubljana, Breg štev. 12 o Veletrgovina » kolonljalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih’ ln uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 652 TISKARNA MERKUR TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. O. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d. TELEFON ŠT. 552 Urej« dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako-induatrijako d. d. »MERKUR* kot izdajatelja in tiakarja: A. SEVER. Ljubljana