izdaja
pogodbena
skupnost
časopisa
»domače
novice«
lenart
omare
NOVICE
LETO V.
Številka 12
Lenaj't, 24. junija lf65
Urejuje uredniški odbor: Frajjo Muršcc, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Franc šuraan in Franček Stefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK STEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 dij, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
POSLOVNO ZGRADBO GRADIJO. Obrtno gradbeno podjetje Lenart gradi v središču občine poslovno zgradbo za potrebe podružnice Narodne banke, postaje LM in Trgovskega podjetja Potrošnik—Izbira. Zgradbo naj bi predvidoma dogradili še letos, kar pa zaradi pomanjkanja sredstev verjetno ne bo mogoče. Na sliki: Zgradba med gradnjo ob upravni stavbi občinske skupščine.	Foto: M. Brumen
ZARADI POPLAV I\ DEŽEVJA ZA OKOLI 100 MILIJONOV ŠKODE
AGROKOMBINAT KZ LENART JE IMEL LETOS POPLAVLJENIH OD 850 DO 1000 HA POVRŠIN.
Letos je bilo v naši občini po osvoboditvi najbolj neugodno vreme za kmetijstvo. V Agrokom-binatu KZ Lenart so imeli težave z jesensko setvijo in z vsemi deli na polju, ker je do nedavnega stalno deževalo. Agrokombinat
se je dobro pripravil za spomladansko setev, vendar mu ni uspelo, da bi posejali predvidene površine s koruzo. Velika škoda pa je nastala tudi na že posejanih površinah, kjer bodo morali ponov-(Nadaljevanje na 8. strani)
(lllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIllllIlllllllllllllIllIllIlllllllllIllllllllllllIlllllllllIllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIllinilllllilMIIIIMI
I	STRELI NA MEJI	\
JE NASLOV ROMANA MARIBORSKEGA PISATELJA	1
=	JANEZA ŠVAJNCERJA, KI GA BOMO ZACELI OBJAVLJA-	=
|	TI V NAŠI PRIHODNJI ŠTEVILKI.	|
H	Pisatelj Janez Švajncer je naš poslanec kulturno pro-	I
=	svetnega zbora republiške skupščine. V prihodnji številki,	5
=	ko bomo začeli objavljati njegov roman »Streli na meji«,	|
i	boste lahko brali tudi pisateljevo posvetilo našim bralcem.	|
=	Danes pa preberite kratek odlomek iz omenjene knjige:	=
=	»Me še poznaš?« je zaklical in jo pritisnil nase.	=
|	Lizika ga je takoj spoznala. »Vi ste, ata? Tako ste kos-	=
|	mati. Doma niste imeli toliko brk.«
|	»Bo že, bo že. Kaj pa delaš?«
=	»Svinjak čistim. Vsak dan ga moram čistiti. To je tako	=
§	težko.« je potožila.	I
=	Vzel ji je vile in zmetal gnoj čez plot na gnojišče, med-	i
=	tem ko je ona pometala med podnicami.	|
=	»Te imajo radi?«	e
«Dokler so živeli še naša mati, je bilo lepše,« je zajokala.	|
|	NE POZABITE NA NAŠ ROMAN IN SE NAROČITE NA	1
=	»DOMAČE NOVICE«. PODLISTEK SI LAHKO IZREZUJE-	i
=	TE IN CEZ CAS BO NASTALA LEPA KNJIGA, KI GOVORI	=
=	O ŽIVLJENJU V SLOVENSKIH GORICAH PRED DRUGO	=
|	SVETOVNO VOJNO.	|
M MIIIT111311111 ■ 11 ] 111M11111111111M111F1111111111 r 11 > 1111 > t i 111111111 (11111 i i 11111111 ■ 1111M [I SIII f 1M11111111111II11111M1111J11M1111
Uspeh naših rokoborcev
IVAN PIRHER DOBIL ZLATO ZLATO KOLAJNO
PRVENSTVO SRS V ROKOBORBI ZA ČLANE IN MLADINCE V LENARTU — ŠUMANA JE PREMAGAL VERCIC IZ MARIBORA — NAJVEČ PRVAKOV IZ LENARTA — SREČANJE Z AVSTRIJCI V LENARTU NATO SKUPNI TRENING V PULI.
V nedeljo, 13. junija je bilo v Lenartu prvenstvo SRS v roko-borbi za člane in mladince. Na prvenstvu je sodelovalo 38 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora,
in Lenarta. Udeležba na prireditvi je bila velika in so Lenarčani z zanimanjem spremljali prireditev.
(Nadaljevanje na 8. strani)

« ♦
* PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA ♦
11. julija bo v Lenartu množično zborovanje - govoril bo dr. Anton Vratuša
Na nedavni seji pripravljalnega odbora za praznovanje	♦
20-letnice osvoboditve. Pri občinskem odboru SZDL so iz-	♦
delali program praznovanja občinskega praznika, ki ga	♦
praznujemo 14. julija. Letos pade 14. julij na sredo in bodo	♦
zato glavne prireditve okoli 11. julija. Posredujemo vam	♦
program prireditev:	{
10.	julija popoldne bo občinsko tekmovanje strelskih	♦ družin. Ob 19.30 uri istega dne bo predvojaška vzgoja iz-	♦ vedla improviziran napad na Lenart, ob 20. uri bo v Lenartu	} akademija, ki jo bodo pripravile kulturne in športne orga-	J ni.zacije. _	♦
11.	julija ob 6. uri zjutraj budnica, ob 7. uri patrolni	{ tek članov TVD Partizan, ZMS in ZB, ob 9. uri slavnostna	J
^ seja občinske skupščine, ob 9.30 uri množično zborovanje na	1
trgu v Lenartu, kjer bo govoril zvezni poslanec dr. Anton	{
♦	Vratuša, ob 14. uri srečanje borcev NOB v Zavihu in ob	♦
♦	istem času motorne dirke na Poleni.	♦
DVORIŠČE UREJAJO — Dvorišče upravne skupščine občine Lenart je bilo do nedavnega precej zanemarjeno in so ga pričeli urejati. V sredini dvorišča bo zelen pas, okoli pa cesta. Naš posnetek vam prikazuje dvorišče med obnovo. Dela so napredovala zelo počasi, ker je bilo slabo vreme in večino del opravljata le dva delavca. V kratkem pa bodo priskočili na pomoč člani sind. podružnice uslužbencev OS s prostovoljnim delom.	Foto: M. Brumen
DOMJtL
[itf i^cfii 1
Nedavno se je Tito vrnil iz o-biska v Vzhodni Nemčiji. V Berlinu so mu pripravili sprejem, kakor še nobeneme tujemu državniku, ki je kdaj obiskal glavno mesto DDR. Razen Berlina je Tito obiskal Dresden, kemični kombinat t' Buni in Halle, kjer je govoril na velikem zborovanju. Po obeh obiskih sta bili podpisani skupni poročili v katerih je na prvem mestu gospodarsko sodelovanje med SFRJ in ČSSR na eni in DDR fia drugi strani. Razen tega so v poročilih poudarjena stališča v zvezi s splošnim menarodnim položajem na svetu in problemi mednarodnega delavskega gibanja.
Kmalu po prihodu v Vzhodno Nemčijo pa je predsednik republike Tito odpotoval na uradni o-bisk v Sovjetsko zvezo.
V zahodnonemškem mestecu Meersburgu so ustaški zločinci streljali na jugoslovanskega konzula v Miinchnu Andrijo Klariča. Eden izmed šestih strelov je konzula nevarno zadel v pljuča. Iz meersburške bolnišnice so ranjenega diplomata s helikopterjem prepeljali v munchensko bolnišnico, kjer se mu je zdravstveno stanje izboljšalo. Jugoslavija je zaradi atentata preko švedske ambasade v Bonnu uradno protestirala pri zahodnonem-ški vladi, ki je nato izrazila svoje veliko obžalovanje. Nemška policija je že aretirala nekaj znanih ustaških izgrednikov, vendar ji še ni znano ali ima v rokah atentatorje.
Reka Sava in Donava sta v zadnjem času poplavili velika območja v Hrvatski in Srbiji. Ogroženo prebivalstvo so izselili na varnejša mesta. Vsi, ki pa so za delo sposobni pa pomagajo pri utrjevanju nasipov.
Nedavno je bil plenum C K ZKS in CK ZKJ. Na plenumih so razpravljali o novih gospodarskih ukrepih in vlogi članov ZK pri njihovem uveljavljanju.
128 rudarjev je izgubilo življenje v kakanjskem rudniku, zaradi eksplozije metana. Na mesto nesreče je prispel takoj tudi Peter Stambolič, Zvezni izvršni svet pa je podelil družinam ponesrečencev 100 milijonov din pomoči.
Ameriški predsednih Johnson je ukazal ameriški armadi v Vietnamu, da se v celoti angažira v bojih proti Vietkongu. Ameriški vojaki so bili namreč doslej le »svetovalci«. Pričakujejo, da bodo s tem dosegli večje uspehe v bojih proti partizanom. Sedaj je v Južnem Vietnamu okrog 46.000 ameriških vojakov. Viet-kong pa ima (po ameriških cenitvah) okrog 100 tisoč mož redne partizanske vojske in še okoli 50 tisoč komandosov. Nedavno so pričeli Amerikanci napade na Vietkong s težkimi bombniki B-52.
Med najvažnejše obiske v zadnjem času sodi vsekakor sestanek de Gaulla in nemškega kanclerja Erharda. De Gaulle se je vrnil iz Bonna nič manj skrivnosten, kakor je tja odšel. O pogovorih vlada na obeh straneh tišina.
210 UČENCEV BO LETOS KONČALO OSNOVNO ŠOLO
V UČNO RAZMERJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SE ŽELIJO VKLJUČITI 104 UČENCI, KI SO 20. JUNIJA LETOS KONČALI OSEMLETKO — ALI SE BODO LAHKO VSI VKLJUČILI V UČNO RAZMERJE?
20. junija letos je v lenarški občini končalo osmi razred osnovne šole 210 učencev. Od tega števila se jih je 69 odločilo za nadaljnje šolanje, 104. se želijo vključiti v učno razmerje v delovnih organizacijah kot vajenci, 10 se jih namerava zaposliti, 27 pa jih bo ostalo na posestvih.
Novi zakon o delovnih razmerjih je prinesel nekatere spremembe glede nagrajevanja vajencev. V Uradnem listu 17/65, 147. člen govori: »Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o vajencih, ne smejo njihova plačila v prvem letu učenja biti manjša kot 50 odstotkov oz. v zadnjem letu učenja ne manjša kot 80 odstotkov od povprečnega dohodka nekvalificiranih delavcev v tisti delovni organizaciji. Podlaga za najmanjše zneske nagrad vajencev v delovnih organizacijah, ki ne zaposlujejo nekvalificiranih delavcev, in pri samostojnih o-brtnikih, je povprečen osebni dohodek nekvalificiranih delavcev v kraju v katerem je delovna organizacija oziroma samostojni obrtnik. To povprečje ugotavlja pristojni občinski organ.«
V	zvezi z določili zgornjega člena so se ponekod pojavile težnje, da bi zaposlili manjše število vajencev, ker bo potrebno v bodoče za nje plačevati višje mesečne nagrade. Posredujemo vam nekoliko misli, ki smo jih dobili pri predstavniku Trgovskega podjetja Potrošnik — Izbira Lenart, Agrokombinata KZ Lenart in Gostinskega podjetja Lenart o vprašanju vajencev.
V	Trgovskem podjetju Potrošnik —• Izbira Lenart smo izvedeli, da imajo sedaj v učnem razmerju 44 vajencev v 17. poslovalnicah. Do 9. 6. 1965 so dobili 16 prošenj za sprejem v učno razmerje. Letos jih bodo vzeli v uk največ 10. Ker podjetje ne bo moglo vzeti v uk vseh zainteresiranih, so njeni predstavniki mnenja, da bo na šolah potrebno nuditi učencem več znanja s področjakmetijstvain izpopolniti tehnični pouk. Tako bo vedno več mladih ostajalo v kmetijstvu ali pa se bodo izučili raznih drugih poklicev, kot so mizarji, kolarji, sodar-ji, tapetniki in drugi.
V	Agrokombinatu KZ Lenart smo izvedeli, da so imeli lani 4 vajence, letos so že vzeli enega v uk, tri pa bodo v jeseni za potrebe trgovin z reprodukcijskim materialom.
Gostinsko podjetje Lenart ima sedaj 5 vajencev, trije pa so pravkar končali šolo. No-
vih vajencev letos ne nameravajo vzeti v uk. V omenjenem podjetju so bili mnenja, da bo potrebno s tem, ko bodo vajenci dobivali nekoliko višje nagrade, zahtevati od njih, da bodo vložili več truda v delo in učenje.
Vsi, ki so letos končali o-semletko in želijo iti v učno razmerje kot vajenci, verjetno ne bodo dobili prostih mest. Že sedaj moramo pričeti misliti na podobno stanje prihodnje leto. Šole bodo mo rale napraviti vse, da bodo učence usmerili v različne poklice, ki izumirajo, so pa na vsakem koraku potrebni. Poleg tega je potrebno vedno več mladih občanov zainteresirati za sodobno kmetijstvo, pri tem pa mora biti sodelovanje med šolami in kmetijskimi delovnimi organizacijami. Zelo neljub je primer, ki se je dogodil pred nedavnim v naši občini. Lenarški Agrokombinat je zaprosil vse šole na svojem območju, da organizirajo z učenci osmih razredov razgovore o vprašanjih kmetijstva, na katerih bi govorili strokovnjaki iz omenjene delovne organizacije. Šola Jurovski dol je hitro odgovorila, da tega razgovora ne bodo organizirali. Pri tem se moramo vprašati, ali Jurovski dol ni kmetijsko območje, ki ima potrebe po uvedbi sodobnejših oblik gospodarjenja tudi na zasebnih zemljiščih?
F. Š.
Odpustili bodo nekaj
Z OZIROM NA RESTRIKCIJSKE UKREPE PO VPRAŠANJU ODOBRAVANJA KREDITOV ZA INVESTICIJE IN ODKRIVANJEM NOTRANJIH REZERV, Z UVAJANJEM MEHANIZACIJE IN Z IZBOLJŠANJEM ORGANIZACIJE DELA, BO V AGROKOMBINATU KZ LENART NUJNO POTREBNO ODPUSTITI MANJŠE ŠTEVILO DELAVCEV.
Nedavno smo obiskali Agrokombinat KZ Lenart in se tam
Trezika: Kako je v vašem podjetju urejeno nagrajevanje po učinku?
Mira: Čisto enostavno. Eni dobijo kolikor zaslužijo, drugi pa nekoliko več!
pogovarjali o problemih gospodarstva v sedanjem obdobju. Izve deli smo, da bo omenjena delovna organizacija odpustila manjše število delavcev. Pri tem pa je potrebno vedeti, da na Agrokombinatu vodijo tudi uslužbence pod delavce. Omenjeni korak bo Agrokombinat storil zaradi restrikcijskih ukrepov pri odobravanju kreditov za investicije, odkrivanja notranjih rezerv, zaradi uvajanja mehanizacije in zaradi izboljšanja organizacije dela.
Na Agrokombinatu so poudarili, da bo pri tem potrebno obširnih razprav in tankočutnosti. O vprašanju odpusta delavcev bodo razpravljali samoupravni organi. Že danes pa je znana odločitev omenjene delovne organizacije, da bodo odpuščeni tisti delavci, ki so do sedaj najmanj doprinesli k večji proizvodnosti in redu v kolektivu. To odločitev pa bodo skušali tudi strogo izvajati.
V zvezi z omenjenim pa se po-
delavcev
stavlja velik problem, ker je v Agrokombinatu precejšnje število delavcev, ki so že od osvoboditve bili v tej delovni organizaciji. Kot prejšnji viničarji so zelo izčrpani, nimajo pa dovolj let za upokojitev. O teh vprašanjih bodo razpravljali samoupravni organi in bodo iskali najprimernejša izhodišča, čeravno to ni lahko. Omenjeni ukrepi bodo izvedeni zato, ker v bodoče delovne organizacije ne bodo mogle biti socialne ustanove, ampak bo v sistemu nagrajevanja, sleherni član kolektiva plačan po proizvodnosti in vloženem delu. Pri tem ne bo mogoče upoštevati sentimentalnosti. Pri odpuščanju delovne sile bodo upoštevali tudi imovinsko stanje posameznikov.
V Agrokombinatu bodo zaposlili samo kvalificirano in visoko-kvalificirano delovno silo, za nezasedena delovna mesta ali za razširjeno proizvodnjo ostale, to pa samo po sklepih centralnih samoupravnih organov.
ČITAJTE
ttdahiace Mvite"
Pravice in dolžnosti zaposlenih
(2)
DRUŽBENO EKONOMSKI POLOŽAJ DELOVNEGA ČLOVEKA
b) Družbeno ekonomski položaj delovnega človeka je v načelu enak ne glede na to, kje je njegovo delovno mesto in ne glede na to ali je njegovo sodelovanje v delovni organizaciji časovno omejeno ali neomejeno, ne glede na to ali je njegovo delo proizvodno v smislu proizvajanja novih materialnih dobrin ali pa je
delo na področju šolstva, zdravstva, kulture ali v javni upravi ali znanosti. Vsako osebno delo vsebuje pravico in dolžnost sodelovanja pri upravljanju delovne organizacije, pri delitvi proizvodov skupnega dela, pri urejanju medsebojnih odnosov in pravice do udeležbe pri delitvi doseženega dohodka na temelju lastnega dela in rezultatov vse delovne skupnosti. To načelo ne izključuje, da se posamezne pravice in dolžnosti zaradi specifičnosti poedinih
področij (npr. državna uprava) s posebnimi zakoni ne bi odmerjale v skladu s temi posebnostmi (Novi zakon ukinja dva deloprav-na režima: za gospodarstvo in za državno upravo oziroma družbene službe in razne vrste delovnih razmerij: redno, začasno itd.).
O MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH ODLOČA DELOVNA SKUPNOST
c) O medsebojnih pravicah in dolžnostih odloča delovna skup-
nost in njeni kolektivni organi, ne pa poedinci (Izjeme veljajo za področje državne uprave, zaradi njenih specifičnih nalog).
Nezdružljivo z načelom v samoupravnosti medsebojnih odnosov je pooblaščanje poedincev, da odločajo o dolžnostih in pravicah iz medsebojnega dela, da izrekajo disciplinske kazni, samostojno odločajo o prenehanju dela ipd.
(Se nadaljuje)
Uspešno poslovanje lenarške lekarne
POČASTILI SO 20-LETNICO
OSVOBODITVE
la, ko opazimo, do bodo predčasno zmanjkala.
Zavarovanci, ki so socialno zavarovani, plačajo za vsako različno zdravilo, to je za vsak recept 60 din. Na enem predpisanem listu, lahko zdravnik napiše več zdravil, to je več receptov. Kmečki zavarovanci plačajo 50 odstotkov od celotne vrednosti zdravil. Kmetje borci in socialni podpirane! dobijo zdravila zastonj, plačajo le samoprispevek 60 din po receptu. Mnogo zdravil pa ljudje kupujejo brez recepta. Lekarne imajo določeno z zakonom, katera zdravila smemo izdajati brez recepta. Ostala zdravila, ki imajo močnejši učinek pa lahko predpiše le zdravnik, oziroma veterinar, ko ugotovi stanje bolezni. Za taka zdravila so potrebne zdravniške kontrole bolezni, zato jih pacient ne more po svoje kupovati.
Precej zdravil izdelujemo v lekarni. Standardna zdravila, ki jih zdravniki skoraj vsak dan predpisujejo, pripravimo v naprej v obliki tekočine, mazila, svečk, praškov in podobnega tako, da je stranka takoj postrežena in niti ne opazi, da je bilo zdravilo izdelano v lekarni. Kadar pa izdelamo zdravilo po receptu, specifično za določenega bolnika, potem
mora bolnik čakati na izdelavo zdravila eno uro. Zaradi čakanja imamo pogosto težave, ker ljudje »nimajo časa čakati« ali pa se jim mudi na avtobus. Izogni-mo se tudi tem težavam, zato sporočamo, da po naročena zdravila lahko pošljete kogar koli, ki pove pravilni primek in ime, ki je na receptu.
Lekarna je neprekinjeno odprta od 7. do 19. ure. Za časa dopusta, to je v poletnih mesecih pa je lekarna odprta deljeno dopoldan in popoldan. V času, ko je lekarna zaprta, to je tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih imamo službo pripravljenosti. Ob tem času izdajamo le nujna zdravila na recepte, ki so jih zdravniki predpisali za časa dežurne službe.
Kolektiv Lekarne Lenart želi, da bi v Gradišču ustanovili depo zdravil, ki bi se v bodočnosti razvil v lekarniško postajo. Tako bi bolniki v Gradišču bili v najkrajšem času oskrbovani z zdravili. Pri izvedbi te zamisli pa je vprašanje kadra, ker se na razpis ni javil noben farmacevtski tehnik. Pripravljeni smo takoj štipendirati dijakinjo, ki bi položila sprejemni izpit na Farmacevtski šoli v Ljubljani.
V soboto, 12. junija je bila v Lenartu uspela akademija, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Lenart v počastitev 20-letnice osvoboditve in zaključka šolskega leta.
Program akademije je bil dobro sestavljen in je ponazarjal razvoj naše družbene skupnosti. Zanimivost prireditve je bila stalna spremna beseda in ponazarjanje nekaterih dogodkov v razvoju naše družbe z diapozitivi. Mnogi Lenarčani so bili mnenja, da je bila to najuspešnejša pri-
LANI ZVIŠALI PROMET ZA 10 MILIJONOV — V GRADIŠČU BI RADI ODPRLI LEKARNIŠKO POSTAJO.
O poslovanju Lekarne Lenart, govori za naše bralce direktor mr. ph. MARIJA ANTAUER:
Mr. ph. Marija Antauer
Lekarna Lenart zaposluje štiri uslužbence, od katerih sta le dva strokovna delavca, farmacevt in farmacevtski tehnik, sistematizirano mesto farmacevtskega tehnika pa je že leto dni nezasedeno. Zaposlena sta še računovodja in lekarniška delavka. Kljub zmanjšanemu številu strokovnih uslužbencev se je promet v letu 1964 povečal za 10 milijonov din, skladi pa od obveznih 12 odstotkov na 20.
Na povečan promet je vplivala dobra organizacija dela, stalna in raznovrstna zaloga zdravil ih povezava z zdravniki in veterinarji glede predpisovanja zdravil. -Ljudje, ki so prejšnja leta z recepti odhajali v mestne lekarne, danes radi prihajajo po zdravila, kakor tudi po raznovrstne nasvete, v našo lekarno. Zdravstveni dom Lenart, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, spet nabavljajo zdravila izključno v naši lekarni.
Z nabavo zdravil nastopijo večkrat težave. Cestokrat lekarne in tovarne nimajo osnovne surovine ali dela sestavin za izdelavo zdravil. Zaradi pomanjkanja ene sestavine ni mogoče izdelati magistralnega recepta v lekarni, niti ga tovarna ne more izdelati. Spominjamo se tudi, kako so naši ljudje hodili po mestnih lekarnah iskat laktovit za dojenčke in obratno, mestni ljudje so spraševali po njem v podeželskih lekarnah. Trenutno primanjkuje nekaterih vitaminov za otroke in za živino ter zdravila za astmatike. Ni problema, če je na zalogi za isto bolezen več sličnih zdravil nastane pa, kadar moraš na primer pacienta astmatika odsloviti brez zdravil oziroma brez pomoči. Na zalogi imamo raznovrstna zdravila, predvsem pa večje zaloge takih zdravil, ki jih predpisujejo naši zdravniki v našem zdravstvenem območju. Zdravila nam dovažajo kamioni 6 krat mesečno, vmes pa še neštetokrat naročamo po pošti nujna zdravi-
reditev v zadnjih letih v Lenartu.
Poleg pionirjev je na akademiji nastopil Karlo Jerič in Marija Dukarič, slušatelja glasbene šole v Mariboru, Branko Baloh, učitelj iz Voličine z recitacijskimi točkami, Alfonz Groman, učitelj iz Lenarta pa je imel spremno besedo. Vsi nastopajoči so dokazali, da je tudi v Lenartu možno pripraviti kvalitetne prireditve, če se zato pokaže dovolj volje. Pri pripravah na akademijo so sodelovali prosvetni delavci lenarške osnovne šole.
NOVA TEHTNICA — V Lenartu gradi Agrokombinat KZ Lenart tehtnico, ki bo ob novi poti, ki vodi k samskemu bloku na Ptujski cesti 5. Za izgradnjo tehtnice bo občinska skupščina prispevala milijon din, vse ostalo pa Agrokombinat. Nova tehtnica bo na primernejšem mestu, ker ne bo v bližini severne magistrate. Staro tehtnico bodo preselili v Voličino.	Foto: M. Brumen
PRI 91. PROMETNIH NESREČAH LANI, 4. MRTVI
PROMETNA PROBLEMATIKA IZ OBMOČJA NAŠE OBČINE
Za razgovor o prometni problematiki na območju naše občine smo zaprosili komandirja postaje LM Lenart, višjega vodnika Franca KOŽARJA, ki je na naša vprašanja odgovoril:
Franc Kožar
KOLIKO PROMETNIH NESREČ JE BILO LANI NA OBMOČJU NASE OBČINE IN NJIHOVE POSLEDICE?
»V letu 1964 je bilo na območju skupščine občine Lenart 91 pro metnih nesreč. Od tega števila je tukajšnja postaja milice odsto pila v nadaljnji postopek JT 54 primerov nesreč, ker so bile v vseh primerih prizadejane telesne poškodbe ali pa je bila večja materialna škoda na vozilih oz.
na drugih dobrinah. Sodniku za prekrške pri skupščini občine Lenart smo odstopili v nadaljnji postopek 29 prometnih nesreč, pri katerih ni bilo povzročenih telesnih poškodb in pri katerih je bila povzročena neznatna materialna škoda ter so bili v vseh primerih znaki prekrška. Poleg omenjenih prijav smo obravnavali 8 prometnih nesreč kot dogodke, ker ni bilo mogoče ugotoviti krivde voznikov motornih vozil, v nekaterih primerih pa so bile vzrok vremenske razmere ali okvara na vozilih, če bi na koncu tega vprašanja dali kratek režime, naj omenimo še to, da smo pri 91. obravnavanih prometnih nesrečah imeli 4 smrtne primere. V treh primerih so bili ponesrečenci mrtvi takoj, v enem pa je poškodovanec umrl za posledicami prometne nesreče v bolnici. Večina teh prometnih nesreč se je pripetila na cesti II. reda na relaciji Močna—Ihova, kar spada pod območje skupščine občine Lenart. Znano nam je, da je ta cesta močno frekvenčna in da se v sezonskih mesecih pričakuje še močnejši promet. Pripomniti je treba, da prometne nesreče povzročajo ogromno materialno škodo, pri tem pa ne mislimo samo na škodo, ki nastane na vozilih, temveč vso drugo škodo, ki jo družba trpi zaradi prometnih nesreč (človeške žrtve, pokojnine, invalidnine, stroški zdravljenja, škoda zaradi izostankov pri delu, škoda na blagu, ki se prevaža itd.).«
POVEJTE NAM O VZROKIH PROMETNIH NESREČ?
»Vzrokov prometnih nesreč je več; najčešči vzrok prometnih
nesreč je v tem, da koristniki javnih cestnih površin premalo upoštevajo zakonska določila, ki točno določajo, kako se morajo uporabniki javnih cest ravnati na njih. Vzroki so tudi v tem, da pešci čestokrat prečkajo ceste, ne da bi se prepričali, ali je cesta prosta in prav pri tem beležimo velik odstotek prometnih nesreč. Imeli smo tudi primere, ko je bil vzrok prometne nesreče alkohol, ta problem pa se pojavlja predvsem v jesenskih mesecih. Cesti povzročitelji prometnih nesreč so tudi kolesarji in mopedisti, saj večkrat vozijo po sredini cestišča, namesto da bi se držali desne strani. Ne zavedajo se, da s tem ogrožajo sebe in druge ko-ristnike javne ceste. Ostali vzroki prometnih nesreč so še prevelika hitrost, poledenelo vozišče, neupoštevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilno srečava-nje, nenakazovanje smeri, prema-la varnostna razdalja in še nekateri drugi vzroki.«
ALI ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ PRI NAS NARAŠČA IN ZAKAJ?
»Če analiziramo prometne nesreče v prvih 5. mesecih lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem letos, lahko rečemo, da so prometne nesreče v padanju, seveda je to mišljeno samo na našem območju. Tako smo v prvih petih mesecih lanskega leta obravnavali 17 prometnih nesreč, v istem obdobju letos pa smo obravnavali le 9 primerov. Mislimo, da je padcu prometnih nesreč pripomogla v precejšnji meri
preventivna služba milice postaje Lenart, saj vsakodnevno opozarjajo uporabnike javnih cest, na njihove prekrške, v grobejših primerih izrekajo mandatne kazni ali pa jih prijavljajo sodniku za prekrške. V tej zvezi moramo pripomniti, da se komisija za prometno varnost pri svetu za splošne in notranje zadeve skupščine občine Lenart bavi s problematiko in preventivnim delom po vprašanju prometa. Predvsem preventivno deluje na osnovnih šolah, med šoloobveznimi učenci. Ta komisija tudi sodeluje z AMD in Združenjem šoferjev in avto-mehanikov, kateri tudi bistveno pripomorejo k večji disciplini uporabnikov javnih cest.«
VAŠE PRIPOROČILO MOTORIZIRANIM OBČANOM?
»Da bi na to vprašanje lažje odgovorili moramo pov-edati tudi to: z razvojem cestnega motornega prometa narašča tudi število prekrškov vzporedno s tem pa tudi prometne nesreče. Vsem motoriziranim občanom priporočamo, da se pridružijo cestno prometnim predpisom, da polagajo večjo skrb disciplini in redu na javnih cestah. Zelo priporočljivo je tudi, da bi vsi motorizirani občani temeljito preštudirali novi zakon o prometu na javnih cestah, ki ga je sprejela Zvezna skupščina 24. marca letos in je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 14/65, z dne 3. aprila 1965, saj ta predpisuje vse pravice in dolžnosti motoriziranih občanov.«
Bralce obveščamo, da bomo v kratkem objavili nekatere značilnosti novega zakona o prometu.
minili......................i.............i........m........i..................................i.....milili.....mi..............................milimi......mu...................................................................Minimum......m
Samopomoč za člane Društva upokojencev
V NAŠI OBČINI JE OD 400 UPOKOJENCEV 350 ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV, PODRUŽNICA LENART — DRUŠTVO ORGANIZIRA ZA SVOJE ČLANE RAZLIČNE OBLIKE SAMOPOMOČI — NIMAJO LASTNEGA PROSTORA — ORGANIZIRAJO IZLETE.
V naši občini je okoli 400 upokojencev in jih je od tega števila včlanjenih v Društvo upokojencev — podružnica Lenart 350.
Upravni odbor društva posreduje prošnje in pritožbe članov višjim organom in rešuje vse

druge zadeve, ki težijo upokojen ce. Društvo je pred petimi leti ustanovilo Tovariško samopomoč. Do nedavnega je bila ta pomoč v višini 8 do 10 tisoč din, od letošnjega občnega zbora dalje pa 11.000 din. Omenjeni znesek
OBRTNO GRADBENO PODJETJE
lenart
ŽELI OB 20-LETNICI OSVOBODITVE IN OB OBČINSKEM PRAZNIKU, VSEM OBČANOM MNOGO DELOVNIH ZMAG!
IZVAJAMO VSA GRADBENA IN GRADBENO OBRTNIŠKA DELA SOLIDNO IN KONKURENČNO IN SE PRIPOROČAMO!
dobijo svojci upokojenca ob času njegove smrti namesto venca. Vsak upokojenec pa da zato 500 din. Omenjena samopomoč ima 220 članov.
Člani društva upokojencev imajo možnost dobiti tudi republiško vzajemno samopomoč, za katero člani vplačujejo 1.225 din letne članarine. Člani te samopomoči dobe ob času smrti 30.000 din. Od Zavoda za socialno zavarovanje pa dobe upokojenci plačano pogrebnino, ki sedaj znaša 35.000 din. Republiško vzajemno samopomoč plačuje okoli 230 upokojencev iz območja naše občine.
Društvo upokojencev — podružnica Lenart ima tudi svoj fond. Sredstva pritekajo v fond od dela članarine, ki je 600 din letno in prispevkov delovnih organizacij. V tem fondu ima le-narško društvo upokojencev sedaj 250 tisoč din. Člani društva imajo možnost dobiti iz tega fonda brezobrestno posojilo, največ do 20.000 din. Posojilo vračajo v mesečnih obrokih.
Upravni odbor društva upokojencev preskrbi svojim članom potrdila za znižano vožnjo (K-15). Lani je društvo organiziralo skupinski izlet upokojencev na Primorsko. Izleta se je udeleži-
lo 40 članov in so ob tej priliki koristili K-15.
Letos namerava društvo upokojencev organizirati izlet na Hrvatsko. Obiskali naj bi Plitvi-ce, Reko in druge kraje. Lani je vsak član, ki se je udeležil izleta plačal 2.300 din poleg K-15. Letošnji prispevek članov bo nekoliko višji, ker imajo predvideno daljšo relacijo. Podobne izlete organizira društvo že 10 let, vendar je bila udeležba prejšnja leta polovico manjša. Letošnji izlet bodo organizirali koncem septembra ali v avgustu.
Tisti upokojenci, ki niso člani društva, se lahko prijavijo upravnemu odboru Društva upoko-jencev-podružnica Lenart. Predsednik društva je Davorin Polič iz Lenarta, tajnik Ferdo Potočnik iz Lenarta in blagajnik Franc Šuman iz Lo rman j a.
Poleg omenjenega društvo o-mogoča svojim članom cenejšo nabavo kurjave in tekstila ter druge ugodnosti. Kljub aktivnosti društvo po 20 letih ni dobilo svojega prostora, kjer bi se lahko sestajali. Sedaj imajo sestanke na najrazličnejših mestih. Upokojenci pravijo, da plačujejo od pokojnin 4 odstotke v stanovanjski sklad občine, nimajo pa ne pisarne in ne stanovanja.
strogo
OTROK NE PUSTIJO NA OKREVANJE
Občinski odbor RK Lenart je imel letos možnost poslati na okrevanje v Punat 140 otrok. Potrebne prijave so bile razdeljene na vse šole v občini, v Zdravstveni dom Lenart in v Zdravstveno postajo Gradišče. Otroci, ki so bili v omenjenih ustanovah izbrani za okrevanje, ker so tega potrebni iz zdravstvenih razlogov, so dobili pozive za odhod v Punat. V zadnjem trenutku pa jih nekaj ni moglo iti, ker jih starši niso pustili. Razlogi, ki jih starši za to navajajo, so zelo različni in niso u-mestni.
Vsak otrok, ki je bil predviden za odhod v Punat, je bil zdravniško pregledan, te preglede pa je potrebno plačati, poleg tega pa so ostala že rezervirana mesta v Punatu sedaj prazna, ker drugi na njihovo mesto ne morejo iti.
Na okrevanje gredo otroci, ki so socialno zavarovani. Občinski odbor RK Lenart prosi starše otrok, ki so poklicani na okrevanje, da jih pri tem ne zadržujejo, saj gre tu za zdravje njihovih otrok.
V bodoče bodo morali starši, ki svojih otrok ne puste na okrevanje, plačati stroške zdravniškega pregleda in druge, ki pa niso majhni.
Tajnica Obč. odb. RK Lenart:
Pepca Gumzej
TRAGIČNI DOGODKI
V	nedeljo, 13. junija je Franc Štelcer v Smolincih pri Cerkve-njaku sunil z nožem sovaščana Franca Tanka, ki je po prevozu v bolnico umrl. Franc Tank se je mislil prihodnje dni poročiti in je ta dan z nevesto vabil na gostijo. Nesrečen slučaj pa se je dogodil zaradi maščevalnosti.
V	torek, 15. junija je v Coge-tincih št. 17. Olga Zemljič nekajkrat z nožem zabodla očeta Mi-hela Kuharja in nato skočila v vodnjak. Iz vodnjaka so jo potegnili živo, prav tako pa je ostal
živ tudi oče, ki je bil prepeljan v bolnico in bil precej časa v kritičnem stanju. Vzrok dogodka so družinske razmere. Olga Zemljič ima tri mladoletne otroke, mož pa dela v Nemčiji.
Ob koncu maja se je v Cer-kvenjaku prevrnil traktor s prikolico, ki ga je šofiral Vojko Taci, traktorist Agrokombinata KZ Lenart, doma iz Oseka. Traktor je bil naložen z živino. Pri nesreči je bil težje poškodovan delavec, kt se je vozil v prikolici.
PISMA BRALCEV
V TRSTU PRED 20.LETI
Pomisli - ugani
Za uganko objavljeno v 10. št. letošnjih Domačih novic smo dobili samo en odgovor in še ta ni bil točen. Pravilen odgovor je: ZGORNJI POSNETEK JE NAPRAVLJEN V OBRTNEM PODJETJU »KLEMOS« LENART.
Cenjenim bralcem sporočamo, da bomo rubriko Pomisli — ugani ukinili, ker v njej sodeluje premalo bralcev. Prepričani smo, da bodo ljubitelji te rubrike našli v ostalih sestavkih in fotografijah nadomestilo za ukinjeno uganko. Hvala za dosedanje sodelovanje!
Od Marjana Tratarja iz Novega mesta smo dobili zanimivo pismo. Ker je preobširno, za naš list, bomo omenili samo bistveno vsebino.
Tov. Tratar se v pismu spominja na obdobje pred 20. leti. V času NOB je delal kot korektor pri izdajanju partizanskih časopisov. Takoj po osvoboditvi pa je dobil nalogo, da gre v osvobojeni Trst in pomaga pri izdajanju takrat na novo rojenega »Primorskega dnevnika«. Tratar je bil pri tem listu nekaj časa korektor, ko pa so prišli v Trst zavezniki in se je formirala cona A in B, je bilo za Primorski dnevnik težko. S strani zaveznikov so se vršile cenzure nad vsebino lista, kljub temu pa ta ni prenehal izhajati in je prav te dni dočakal svojo 20-letnico izhajanja.
FILMSKI SPORED
LENART 27. junija, »SALAMON IN SABA«, ameriški CS 30. junija. »HAJDUŠKA KRI«, ruski barvni film
GRADIŠČE 27. junija, »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA« ameriški VV
4. julija, »LJUBITE BRAMSA«, ameriški VV
11. julija »NOŽ V VODI«, poljski film
VOLIČINA 27. junija, »ENOOKI DŽEK«, ameriški kavbojski film.
Upravi kina Lenart in Voličina prosimo, da nam dostavita nadaljnje sporede.
Tov. Tratar je kmalu po prihodu zaveznikov v Trst moral zapustiti to lepo mesto ob Jadranski obali. Kljub temu pa ga vežejo na Trst lepi spomini, saj je bil soudeležen pri rojstvu Primorskega dnevnika. Med drugim Tratar piše: »Naj preko vaših Novic izrazim svojo in čestitko vseh bralcev iz Slovenskih goric PRIMORSKEMU DNEVNIKU za njegov lepi jubilej. Želim, da bi se naprej vodil in vzgajal naš rod v tem lepem mestu.
Poročili so se:
V poročni dvorani v Lenartu na Ptujski cesti 5 so se poročili:
5. junija:
Antonija Rajšp in Karel Ru-hitel iz Žg. Bačkove.
14. junija:
Marija Gutman iz Zg. Ščavnice in Janez Senekovič iz Krember-ka.
Iskreno čestitamo!
V naših krajih je vedno manj s slamo kritih streh in vedno manj je tudi »pokrivačev«. Naš fotograf Mirko Brumen je napravil gornji posnetek pred leti v Trnovski vasi. Da ne pozabimo na našo prastaro domačo obrt. smo priobčili to fotografijo.	Foto: M. Brumen
KOZERIJA
DEIAVEN OBČAN
Občanu Tirzeku res ni mogoče oporekati delavnosti. Za ljubim kruhom se peha tako rekoč noč in dan. Običajno začne zjutraj v hlevu pri Li-ski in Šeki, konča pa zvečer prav tako v hlevu. Vmes pa gre zaradi rekreacije še v bližnjo tovarno.
Res je sicer, da pride v tovarno malce upehan. Toda to končno ni tako hudo. Pri strojih se vedno do dobra odpočije, tako, da popoldne lažje še z večjo intenzivnostjo poprime za delo na domači njivi.
In temu delovnemu občanu je oni dan delovodja v tovarni dejal, naj bolj poprime, sicer se lahko zgodi, da bo ob službo. Smešno. Kaj takega. Mar ne gara noč in dan? In sedaj bi moral še v tovarni bolj poprijeti. »Čudno je na tem svetu,« si je mislil občan Tirzek. »Bolj ko delaš, bolj te gledajo po strani.«
Nekega poletnega dne, ko je sonce močno pripekalo že rano zjutraj, se je Tirzeku zazdelo, da ga pod rebri nekam močno zbada. K zdravniku ni šel, ker se je bal, da mu ne bo ugotovil prave bolezni in bi mu morebiti predpisal še napačna zdravila. Dejal si je, da je na tem krivičnem svetu že mnogo prestal in bo še to bolezen brez zdravnika. Kot običajno ob takih poletnih dnevih, se je tudi to pot odpravil na domačo njivico
in začel z delom, ki je najboljše zdravilo, kot so mu pripovedovali že stari ljudje. Res, kar kmalu ga je nehalo zba-dati in delo mu je šlo čedalje bolj od rok. Zatopljen v opravilo, ni opazil prišleca, ki se je postavil ob njegov bok. Ko se je slučajno zravnal je z grozo opazil prav tistega delovodjo, ki mu je v tovarni očital zaradi nedelavnosti.
»Kako to, da danes nisi prišel v tovarno?« ga je vprašal prišlec. Tirzek se je nekam jecljaje začel izgovarjati na bolezen, ki da ga že nekaj let obupno daje. Skratka bolezen in delo je nekako pomešal in tako skušal prepričati delovodjo, da iz opravičljivih razlogov ni mogel v tovarno.
Naslednji dan se je Tirzek. da bi ne bilo zopet kaj narobe, podvizal na delo v podjetje. Pravkar je zadremal pri stroju, ko ga je kurir pocukal za rokav in mu sporočil, naj pride v pisarno. Tam so mu izročili knjižico in mu povedali, da tako malomarnih delavcev ne potrebujejo. S številkami so mu dokazali, da je samo v enem mesecu 10 krat neopravičeno izostal z dela. Tirzek je s tresočo roko vzel ponujeno knjižico, po licih pa so se mu potočile debele solze. »Kaj sem jim vendar storil? Mar nisem noč in dan garal kot črna živina, da bi moja njivica čimbolje rodila?«
POSPEŠEVALNI UKREPI V PRAŠIČJEREJI
USPEHI ODVISNI OD PASME
Uspehi pri vzreji prašičev za pleme ali za meso, oziroma mast, so v zelo veliki meri odvisni od pasme. Poznano je, da sta se pred drugo svetovno vojno začeli na območju Slovenskih goric v precejšnji meri širiti nemška oplemenjena in nemška opleme-
Od skupine žensk iz Lenarta smo prejeli pismo, v katerem pišejo, da je v Lenartu zelo potrebna delavnica za popravilo nogavic. Sedaj morajo ženske iz le-narške občine nositi nogavice popravljat v Maribor. V pismu so nas prosile, da naj vprašamo tov. Anko Rola iz Zg. Ščavnice, ki se v Mariboru uči omenjenega
AGROKOMBINAT KZ Lenart, DE Blagovni promet
SPREJME V UK
vajence trgovske stroke za poslovalnice: Benedikt, Cerkve-njak, Jurovski dol in Lenart.
Lastnoročno napisano prošnjo s priloženim spričevalom o dokončani 8-letki pošljite do 5. julija 1965 na naslov: Agrokombinat KZ Lenart v Slov. goricah.
nita pasma, s katerimi so rejci dosegli zavidljive uspehe. Obe pasmi spadata v tako zvane pasme kombiniranih ali mešanih svojstev, to pomeni, da sta približno enako dobri za proizvodnjo mesa in masti. Potomce teh dveh pasem najdemo še tudi da-
poklica, da odgovori na naše bralke, ali namerava po končani učni dobi odpreti v Lenartu delavnico za popravilo nogavic.
Anko Rola nam je odgovorila: »Zelo težko vam odgovorim na vaše vprašanje, ker o tem še nisem razmišljala. Prav rada pa vam bom odgovorila čez eno leto, ko bom končala tečaj.«
Pismo iz JLA
Nikoli nisem imel takšnega zanimanja za Domače novice, kot ga imam sedaj. Če je človek dalj časa od domačega kraja, občuti, da je v njem čut in ljubezen do svojih domačih in da mu je duševna hrana tisto, kar bere v časopisu, ki piše o rojstnem kraju. Iz dneva v dan se vse spreminja, tako tudi list Domače novice izboljšuje svojo vsebino ter prinaša zanimive, poučne, kritične in druge novosti za svoje bralce.
Desetar Lojze Habjanič Batajnica
nes v precejšnji meri v hlevih naših rejcev.
Dejstvo pa je, da je v svetu na splošno, še posebej pa na zapadu začela močno rasti proizvodnja mesnatih pasem prašičev zaradi vse večje potrošnje svinjskega mesa in zaradi mnogo manjše
jih lahko potrošnik nabavi v eni poslovalnici po taki, v drugi pa pa drugačni ceni. Po predpisih o zamrznjenju cen je morala vsaka poslovalnica obdržati za posamezne artikle takšne cene, kot jih je imela 22. marca 1965, te pa so bile zaradi nabave pri različnih dobaviteljih različne, ker so bile tudi različne nabavne cene.
Glede zgoraj omenjenega članka pa še to. Poslovalnica Samopostrežba v Lenartu je nabavila sol po ceni 65 din za kg, medtem ko poslovalnica Križišče po ceni 94 din za kg, zato tudi različna prodajna cena.
Glede različnih cen lahko potrošniki zahtevajo pojasnila takoj ob nakupu blaga v poslovalnici ali na upravi podjetja.
Mirko Košmerl direktor TP Potrošnik Izbira Lenart
uporabe svinjske masti v prehrani prebivalstva (zaradi težje prebavljivosti in povzročanja poapnenja žil), katera se nadomešča z rastlinskimi olji, kot so namizno olivno olje, margarina in podobno.
(Se nadaljuje)
Čestitke
' Svoji mami Kristini ŠNEDEC iz Zavrha 31, želim k njenem življenjskemu prazniku srečo, zdravje, zadovoljstvo v krogu svojih domačih, sin LOJZE, ki sem na odsluženju vojaškega roka. Obenem se ji zahvaljujem za trud, ki ga je zame vložila. Enako tudi Kristi iz Maribora.
Desetar Lojze Habjanič V. P. 2346, Batajnica
Dragi mamici želim k njenemu godu, da se ji izpolnijo vse skrite želje in da bi bila vedno zadovoljna. To ji želi hčerka Ida in ostali iz Nemčije, ateju pa srčni pozdrav!
Dragemu atu PETRU ŠLEBIN-GER iz Malne št. 1, čestita k 41. rojstnemu dnevu in želi več sreče in zdravja žena Marija ter hčerka Marica, Tončka, Jerica in sinovi Tone, Peter in Slavko.
Tončka
ODGOVORI OBČANOM
Pomoč zadruge pri popravilu krajevnih cest
Na zborih volivcev in zborih občanov so mnogi spraševali ali bo Agrokombinat KZ Lenart pomagal krajevnim skupnostim pri propravilu krajevnih cest? Nekateri so tudi izrazili željo, da se o tem piše v Domačih novicah. Da-ugodimo željam občanov, smo vprašali predstavnike Agrokom-binata, kakšna bo njihova pomoč pri popravilu cest? Dobili smo naslednji odgovor:
»Krajevne skupnosti naj izdelajo predloge o obliki sodelovanja Agrokombinata pri popravilu cest. Na osnovi tega bodo potem razpravljali samoupravni organi zadruge in sklenili, kje dejansko pride v poštev omenjena pomoč.
Z ozirom na neugodno letino letos, s strani zadruge ne bo mogoče pričakovati večje pomoči. Kmetijska zadruga daje precej sredstev tudi v cestni sklad. Res
je, da so letos ceste precej slabše zaradi slabega vremena.
Predlanskim je Agrokombinat KZ Lenart prispeval za gradnjo ceste v Drvanji nad 500 tisoč din. Tudi letos je bila zadruga pripravljena nameniti določeno vsoto, kar pa bo zaradi letošnjih neugodnih proizvodnih pogojev težko.«
Vzrok za različne cene
V zvezi s člankom »Zakaj različne cene«, objavljenim v Domačih novicah, dajemo naslednje pojasnilo:
»Cene so zares različne, toda ne po krivdi posameznih prodajaln. Različne cene soli v posameznih prodajalnah niso edini primer različnih cen, isto se dogaja tudi pri drugih artiklih, ki
Potrebe po delavnici za popravilo nogavic
Pregled dohodkov in izdatkov časopisa »Domače novice« za leto 1964
DOHODKI:
1.	Prispevka članov pogodbene skupnosti
2.	Naročnina
3.	Prodaja časopisa
4.	Oglasi in reklame
Skupaj IZDATKI:
1.	Osebni dohodki s prispevki
2.	Stroški tiska
3.	Avtorski honorarji s prispevki
4.	Polni stroški in dnevnice
5.	Pisarniške potrebščine
6.	Stroški NB
7.	Stroški pošte
s. Prispevki za Skopje, 2 °/o od mat. izd. 9. Nepredvideni izdatki
Skupaj
REKAPITliLACIJA:
1.	Dohodki
2.	Izdatki
3.	Saldo blagajne in NB
4.	Dolžniki Skupaj
5.	Neplačani računi tiskarni
6.	Razlika (primanjkljaj)
4,210.956	din
830.780	din 41.130 din
582.327	din
5,665.193	din
984.708 din 3,731,615 din 162.141 din 360.670 din 23.631 din 31.668 din 48.182 din 49.928 din 50.244 din
5,422.787 din
5,665.193 din 5,442.787 din
222.406 din 90.000 din 312.406 din
974.282 din 661.876 din
Za upravo Domačih novic: Stane CartI
Poravnajte naročnino
Naročniki Domačih novic, ki ne živijo na območju naše občine, so dobili z 9. številko našega lista položnico za plačilo naročnine za letos, če naročnine še niste poravnali, vas vljudno prosimo, da to čimprej storite, saj je naročnina še vedno 500 din letno. Bralce iz območja naše občine, ki iz različnih vzrokov niso plačali naročnine poštarju, prosimo, da nakažejo naročnino preko položnice na tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 na ime Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa Domače novice Lenart (položnico lahko kupite na vsaki pošti, na zadnji strani pa napišite, da nakazujete naročnino). Prosimo za razumevanje. Uprava Domačih novic.
lIlIlltllllltlillUllIllllllllllItlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllltllltllllllllllllltllllllllllltllltlHIlIl
1	zgornjo sčavnico obišče iz leta v leto več	i
1	turistov. naselje leži med vinogradi in sadov-	1
1 njakfl, daleč naokoli pa je lep razgled.	|
1	ko obiščete ta kraj, se ustavite v gostilni	1
i	»janeza kranerja«, kjer vas bodo lepo po-	1
1	stregli z dobro domačo kapljico in jedili.	1
1	še posebno prijetno bo, če boste z družbo	1
1	posedeli nekaj časa v 'na novo urejeni lovski	|
1 sobi.	|
1 PRIDITE!	1
=	2
TTaiiiiiiiiiaiiiiaBiiiiiiiiiiiBiiiiBiiiiiiBiiiiaiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiisiiiiiiiBiiiiiiiiiisiiaiiiitaiiisKii lummiiiiiim
KLIČITE POMOČ, KO STE JE RES POTREBNI
DOBILI SO NOV REŠILNI AVTOMOBIL
Zdravstveni dom Lenart je 20. maja letos dobil nov rešilni avtomobil znamke Opel-rekord, za katerega so dali 5 milijonov din lastnih sredstev.
Dosedanje izkušnje lenarške rešilne postaje so pokazale, da je en rešilni avtomobil za potrebe občine, ki ima okoli 17 tisoč prebivalcev, premalo. Večkrat se je dosedaj dogajalo, da pridejo po dve ali tri prijave, za prevoz v bolnico, istočasno. V bodoče pa bo reševalna postaja imela dva avtomobila in dva šoferja ter bo možno hitreje nuditi usluge. Računajo, da bo sedaj na oba avto-
mobila prišlo okoli 7 prevozov dnevno. Poleg voženj v splošno bolnico Maribor je potrebno bolnike večkrat peljati tudi v Ljubljano, Topolščico ali Golnik. Ker do sedaj en avtomobil ni mogel vršiti vseh uslug v kritičnih momentih, mu je pri tem pomagala Reševalna postaja Maribor. Lani je šofer rešilne postaje Lenart tov. Anton Železnikar prevozil mesečno povprečno od 90 do 120 bolnikov. Od tega je bilo 30 odstotkov poškodb, 30 odstotkov bolezni, 15 odstotkov porodov, 10 odstotkov nalezljivih bolezni in razni nujni obiski na domu.
Največ truda za nabavo novega avtomobila so vložili dr. Franc Gaibršček, dr. Aleksander Landau, Franc Mlasko in ostali člani kolektiva.
Občani, ki potrebujejo rešilni avtomobil, naj se poslužijo telefonov na svojih krajevnih poštah in kličejo rešilno postajo Lenart, ki bo sedaj lažje ugodila prošnjam. Do sedaj se je velikokrat dogajalo, da so klicali pomoč tisti, ki je niso bili potrebni. Zaradi tega pa ni mogla biti nudena pomoč v bolj nujnih primerih. Klicati je torej potrebno takrat, če
je zdravstveno stanje neke osebe tako, da je nujna pomoč bolnice.
Do sedaj se je velikokrat dogajalo, da hočejo ob nočnih urah iti z bolnikom tudi svojci. Rešilni avtomobil jih tako pripelje v Maribor, tam ne smejo v bolnico in nato tavajo po mestu ali pa jih rešilni pripelje v Lenart, od tu potem daleč hodijo peš na svoje domove. Ob takih priložnostih naj bodo občani uvidevni in naj poslušajo nasvete osebja rešilne postaje, saj gredo v njihovo korist.
— Mi kop (* teiu 1000 -
Piše: Franc Šuman (£f-5)
Habsburžani so upravljali ta grad do okrog leta 1592, ko so ga izročili v fevd češkim plemičem Stubenberg, ki so pozneje postali lastniki tega gradu in ga obdržali v svojem sorodstvu do leta 1931, ko je postal last tedanjega grajskega oskrbnika Antona Ma-lija. Sedaj je grad last splošnega ljudskega premoženja in je v njem dom za duševno bolne.
V letih 1628 do 1630 so Stuben-bergi grad prezidali in restavri-rali v renesančnem slogu. To delo je izvršil italijanski mojster Bartolleto iz Come.
Ko zapustimo cmureški grad in pridemo na cesto Cmurek — Lenart, se po nekaj desetih metrih približamo do podnožja zadnjega vrha tega hriba, pod katerim se odcepi cesta proti zapadu, na Gornjo Velko. Ko se pod vznožjem tega vrha ustavimo, opazimo nekaj metrov od ceste lepo negovan park in na vrhu na zunaj mali gradič Novi Kineg (Neukhiineg). O tem gradiču nam ni dosti znanega in da je
grajsko zemljišče raznih kultur, največ vinogradov in sadovnjakov v izmeri večjega velepose-stva, enako onim, ki so jih podeljevali v srednjem veku, vladarji nižjim zaslužnim plemičem, ki so jih imenovali plemiški dvorec »Curtis«.
Ta dvorec je zelo pogosto menjal svoje lastnike, imel pa je tudi podložnike v Žitencah, za katere je bil sedež sodišča v gradu Cmurek. V začetku tega stoletja je postal lastnik gradu angleški mornariški oficir Harry Houdson. Vsa okolica ga je na-zivala Hanson. On je ta gradič razkošno opremil s krasnimi gobelini (to so zidne preproge), pohištvom in umetniškimi slikami. Obnovil je gospodarstvo, predvsem vinograde, sadovnjake ter postavil novo vrtnarijo z lepim cvetličnjakom. Obnovil je park in ga zasadil z eksotičnimi drevesi in lepotičnim grmičevjem. Na južni strani, pod vznožjem vinograda je zgradil vodovod, ki je imel poleg zbirnika vode (ci-
sterne) visok železni stolp, ki je imel na vrhu peruti podobne našim klopotcem in je vsa priprava izgledala kot mlin na veter, ki jih uporabljajo na Holand-skem. To je bila priprava, ki je s pomočjo vetra spravljala vodo na gradič za vse potrebe.
Po prvi svetovni vojni si je bogati Anglež zamislil potrebo po umetnem mlinu in žagi, kar pa se mu gospodarsko ni obneslo, zaradi česar je prišel v plačilne težave med katerimi je umrl. Po smrti Hansona je še kratek čas vodila vso zapuščino njegova žena, ki pa se tudi ni mogla izkopati iz plačilnih težav. To krasno gospodarstvo je z vsem premičnim in nepremičnim inventarjem okrog 1. 1930, ko je bila v celi Evropi največja denarna kriza, bilo prodano. Ljudje so takrat rekli, da je bilo prodano za smešno ceno. Novi lastnik gradiča je postal dr. Kapralov, ruski zdravnik, ki je prišel po prvi svetovni vojni z ruskimi emigranti (Wranglovci) v naše kraje.
Kapralov je bil vljuden in dober zdravnik, ki je uspešno opravljal svoj poklic in si je daleč naokoli pridobil sloves dobrega in poštenega zdravnika.
Ne moremo se izogniti dejstva, da je v kraju Velka, v bližini Kapralovega gradiča, takrat živela Ana Šteflič, domača zdravnica, ki je več kot pol stoletja zdravila ljudi. Ljudje še danes govorijo po vseh gornjih Slovenskih goricah, da je imela Šteflič-ka s svojimi domačimi zdravili mnogo uspeha, zaradi česar je bila velika konkurenca in trn v peti poklicnih zdravnikov. Zaradi tega so jo stalno preganjali s tožbami. V lenarških sodnijskih zaporih je Šteflčka presedela marsikateri teden. Ko je bila v zaporu, so ljudje skušali izvedeti, kdaj jo bodo izpustili in so jo nato že čakali v Lenartu na trgu. Iz zapora se je navadno podala naravnost v gostilno pri lecetar-ju (sedaj sedež Agrokombinata KZ Lenart). Tam so jo odpravili v posebno gostinsko sobo in je tam pričela domača zdravnica ordinirati. Za pisanje receptov je uporabljala papirnate vrečke od moke ali sladkorja.
(Se nadaljuje)
»f
k
ZGODBA
Jakčeve želje so se kmalu uresničile. Bližal se je konec šolskega leta in otroci so začeli misliti, kam se bodo podali na nadaljnje šolanje. Premožnejši o tem niso dosti premišljevali. Jakec pa je imel veliko skrbi. Ni imel sredstev za šolnino. Odločil se je. da gre v obrtno šolo, kjer bo najmanj stroškov.
Zaradi Jakčeve odločitve je prišlo do prepirov. Starši so želeli, da bi se odločil za drug poklic, stričevi pa so bili tiho. Ker je bil Jakec v šoli vzoren pionir, je dobil ob koncu šolskega leta knjižne nagrade. V vaški dvorani, ki je bila nabito polna otrok, pa so mu dali denar, s katerim si bo laliko plačal vožnjo v šolo.
Pred njim je bilo novo življenje. Srečen je bil, ker so ga v šoli imeli radi in da je dobil denar za vožnjo. Obrtna šola je bila zelo daleč v tistem svetu, v katerem si je Jakec tako zelo želel živeti. Napočil je dan odhoda. Staršem ni povedal, da odhaja v novo življenje. Oni ga tja ne bi pustili.
Napolnili so stari kovček in ga privezali na prtljažnik okornega kolesa. Ob slovesu so jokali. Jakec je odhajal daleč vstran od svojih. Katičin fant ga je odpeljal na vlak. Mati je za Jakčev odhod izvedela in je odhitela v mesto za njim, toda vlak je že odpeljal... Kot življenje, je bilo trdo tudi slovo ...
ZARADI POPLAV...
(Nadaljevanje s 1. strani) no sejati. Tu gre predvsem za si-lažno koruzo, za katero se bodo zaradi ponovnega sejanja proizvodni stroški zelo povečali in tudi proizvodnja ne bo takšna, kot bi morala biti.
Največ škode na območju Agrokombinata KZ Lenart so napravile poplave v maju in v začetku junija na travniških površinah, saj je bilo dalj časa poplavljenih od 850 do 1000 ha travnikov ali skoraj polovica površin omenjene delovne organizacije.
Voda je napravila veliko škodo tudi v tem, ker so travnike dobro pognojili z umetnimi gnojili in sedaj ta ne bodo dala učinka.
Največji problem za Agrokom-binat in občane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bo letos košnja sena. Kljub temu, da zadruga suši seno večinoma na sušilih in
da delno travo tudi silirajo, zdaleč ne bodo dobili skupaj toliko krme kot lani. Čeravno je zadruga povečala travniške površine, od tega ne bo zaenkrat imela koristi, ker je poplavljena krma nekvalitetna.
Zaradi takega vremena v začetku letošnjega leta, na Agrokombinatu KZ Lenart predvidevajo, da bo na njivskih in travniških površinah povprečno za 100 tisoč din škode na ha, pri tem pa so upoštevani tudi višji proizvodni stroški. V okviru cele delovne organizacije pa predvidevajo, da bo letošnji izpad v proizvodnji za okoli 100 milijonov din.
Da bi v Agrokombinatu omilili nastalo škodo, so samoupravni organi že temeljito razpravljali o potrebnih ukrepih, ki jih bo kolektiv moral izvesti, da bi čim bolj omilil nastalo stanje.
Na fotografiji: Zemljišča Agrokombinata KZ Lenart v Čreti pri Lenartu so bila poplavljena od lanske zgodnje jeseni pa vse do začetka junija letos, s krajšimi časovnimi presledki.
Foto: M. Brumen
KMETIJSTVO SPECIALIZIRATI TUDI V ZASEBNEM SEKTORJU
RAZGOVOR Z UCENCI 8. RAZREDOV OSN. ŠOL
Sadovnjaki in veliki vrtovi obdajajo kmetije v Zg. Senarski-skozi vas pa. pelje bela cesta. Tu ni ne gostilne, ne trgovine, sicer pa je za to naselje premajhno in si prebivalci potrebne stvari nabavijo v Gradišču. V teh clneh so hiše prazne,' vse je na polju in njivah. Sedaj je potrebno pohiteti, da bo pridelek čimboljši in obilen.	Foto: Franček Stefanec
USPEHI NAŠIH ROKOBORCEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
V srednji kategoriji je Mariborčan Verčič premagal Šumana iz Lenarta, to pa je bilo tudi največje presenečenje te prireditve. Sicer pa moramo izreči lenar-škim rokoborcem vse priznanje, saj so se borili zelo uspešno in si priborili zavidljiva mesta. Med borbo pa je bilo tudi nekaj krvi in manjših poškodb.
Borbe so sodili: Resnik iz Ljubljane, Močnik iz Lenarta in Je-zernik iz Maribora.
Vrstni red, člani — mušja: Crnčič (Lenart), Kranjc (Maribor), Rebernik (Lenart); ban-tamska: Audič (Maribor) Ploj (Lenart); peresna: Žnuderl (Lenart), Felžer (Maribor); lahka: Cirman (Ljubljana), Galun (Maribor), Doki (Lenart); welterska: Karner (Lenart), Florjančič (Maribor), Juhart (Ljubljana); srednja: Verčič (Maribor), Šuman (Lenart), Orel (Maribor); poltež-ka: Maras (Maribor), Kogler (Lenart); težka: Pirher (Lenart) — brez borbe. Pirherju je podelil
predstavnik Težkoatletske zveze Slovenije zlato kolajno za dolgoletno delovanje na področju ro-koborbe. Kolajno je dala Težko-atletska zveza Jugoslavije.
Mladinci — bantamska: Crnčič (Lenart); peresna: Ploj (Lenart); lakhka: Audič (Maribor); polwel-terska: Felžer (Maribor); welter-ska: Panič (Ljubljana); polsred-nja: Galun (Maribor); srednja: Juhart (Ljubljana); poltežka: Florjančič (Maribor); težka: Orel (Maribor).
19. junija je bilo v Lenartu ro-koborsko srečanje med rokoborci iz Fiirstenfelda (Avstrija) in med domačini. Po tem srečanju so šli avstrijski in lenarški rokoborci na skupni trening v Pre-manturo pri Puli.
6. junija je bila v Ljubljani ustanovljena slovensko-hrvaška rokoborska liga v grško-rimskem stilu. V njej sodelujeta dve ekipi iz Slovenije in sicer: TAK Lenart, TAK Ljubljana ter tri ekipe iz Hrvatske in to: TAK Reka, TAK Poreč in Istrski Borac iz
Direktor Agrokombinata KZ Lenart IVAN VERBOTEN govori o potrebi po specializaciji kmetijstva v zasebnem sektorju:
»Z ozirom na nove pogoje gospodarjenja nasploh, se postavljajo tudi pred kmetijstvo nove naloge. Kmetijsko proizvodnjo bo potrebno čimbolj specializirati tudi v zasebnem sektorju in tako dvigniti proizvodnost.
Ker bo industrija zaposlovala vedno manj delovne sile, bo nujno, da se več delavcev zaposli doma v kmetijstvu. Če želimo doseči v zasebni proizvodnji, kakor tudi v družbeni, večjo proizvodnjo, so nam potrebni primerni kadri. Zato je prav, da pravočasno opozorimo mladino, ki je končala osnovno šolo, na omenjeno perspektivo.
Potrebno bo vedno več kvalificiranih poljedelcev, živinorejcev, sadjarjev in drugih, kakor v družbeni, tako v zasebni proizvodnji. Da bi zbudili zanimanje za razvoj kmetijstva, ki se dejansko kaže v perspektivi, smo
Pule. Prilagamo vam program rokoborskih srečanj omenjene lige:
Slovensko-hrvatska liga v grško-rimskem stilu!
I.kolo,	19. 9. 1965: Reka — Poreč, Lenart — Pula, Ljubljana — prosta.
II.	kolo, 26. 9. 1965: Ljubljana — Reka, Poreč — Lenart, Pula — prosta.
III.	kolo, 3. 10. 1965: Pula — Reka, Poreč — Ljubljana, Lenart — prost.
IV.	kolo, 10. 10. 1965: Reka — Lenart, Ljubljana — Pula. Poreč — prost.
zaprosili vodstva vseh osnovnih šol na območju naše delovne organizacije, da pripravijo razgovore z učenci osmih razredov, ki jih bodo vodili naši strokovnjaki. Ti razgovori bodo pred koncem letošnjega šolskega leta. (Napisano 8. junija).
Nesporno je dejstvo, da se ob možnostih uvajanja drobne kmetijske mehanizacije odpirajo nove možnosti tudi za zasebna kmetijska posestva.«
Klic padlih za svobodo
Mi dali smo življenje, zdravje
svoje,
za svobodo in naš rod. Za boljši kruh, življenje tvoje, da tujec tukaj ne bo več gospod. Začeto delo nismo dokončali, ker prej smo zaradi izdajalcev
pali.
Naprej zdaj živi se borite, bodočnost lepšo izgradite!
M. B. Lenart
V.	kolo, 24. 10. 1965: Pula — Poreč, Lenart — Ljubljana. Reka — prosta.
VI.	kolo, 31. 10. 1965: Poreč — Reka, Pula — Lenart, Ljubljana — prosta.
VII.	kolo, 7. 11. 1965: Reka — Ljubljana, Lenart —■ Poreč, Pula — prosta.
VIII.	kolo, 14. 11 1965: Reka — Pula, Ljubljana — Poreč, Lenart — prost.
IX.	kolo, 5. 12. 1965: Lenart — Reka, Pula — Ljubljana, Poreč — prost.
X.	kolo, 12. 12. 1965: Poreč — Pula, Ljubljana — Lenart, Reka — prosta.
Prvoimenovani klubi so prireditelji.
Vsa tekmovanja se morajo odvijati v dopoldanskem času, ob 10. ali 11. uri.