------    237    ------
179. Stroji.
Mej stalnimi glavnicami ali kapitali gre odlična važnost strojem. Stroji so umetelno sestavljeno orodje, katero vsled svojega mehanizma, ravnano človekom, samostalno dela. Stroj se razlikuje od navadnega orodja, n. pr. kladiva, sekire, motike, svedra itd., ker orodje ne zamenjava človeškega dela, temveč samo pomaga in olajšava delo. Ono pomaga, da s j osebna delavna moč usredotočuje in prenača na stanoviti pravec dela. Z batom svojim na pr. kovač varuje roke svoje. Kedar udarja z batom svojim dosega večji uspeh, ali vsekako je treba roke, kakor tudi same klešče ne hodijo po razbeljeno železo v ogenj. Prav tako druga orodja. Drugače je pri stroju; on je sredstvo, da prirodne moči pod upravo človeško stanovita gibanja izvajajo. Človek je najpreje prisilil žival, da mu pomaga z močjo svojih mišic, pozneje je razpel jadra, napravil mlinska kolesa, da je vpregel silo vetra in padajoče vode. V parostroju in fotografskem aparatu vprega paro in svetlobo, da delate mesto njega. Stroj dela z močjo, katera daleč nad-kriljuje moč množine ljudij, stroj dovršenejše dela, samostalno dela, človek ga samo ravna, goni ali ustavlja.
Poraba strojev donaša gospodarstvu znamenitih dobičkov. Stroj dela neprestano, dokler se ne pokaži; ne utrudi se, niti ga je treba plačevati: popolnoma je v oblasti gospodarjeve). Stroj dela vedno jednako, giblje se vedno v istem pravcu, dela brzo, kakor človek ne more in nikdar ne bode mogel. Stroj ne kvari in ne uničuje materijala, štedi čas, delavno moč človeško in materijal, izdelava ogromne količine jednake, jednolične in izvrstne robe, kakoršna se z delom ljudskim ne bi mogla izvesti, ali pa bi trebalo za to vrlo mnogo časa in velikega truda. Ker delajo stroji brzo in mnogo, zato proizvajajo z manjšim stroškom ogromne količine blaga, zbog česar postaja ono cenejše. Imamo robe, katera se ne bi mogla brez strojev izdelavati; druga bi se dala, ali bi bila izredno draga.
Stroji imajo socijalno (društveno) in kulturno prosvetno, važnost. Oni prikrajšavajo delo ter je uravnavajo po močeh človeških, čisto mehaniška dela, katera ubijajo duha, stroji prevzemajo človeku, in zato more svoje sile posvetiti drugim koristnim nalogam. Ker stroji proizvajajo mnogo in cene robe, zato jo tudi manj imoviti kupujejo, s čemur se naposled dosega prava svrha vsake proizvodnje. Vse je to pravi dobiček za društvo, čegar članovi morejo boljše in ugodnejše živeti.
Podučne stvari
S početka je moral človek, da dobi moke, žito drobiti mej dvema kamenoma; pozneje je je moral tleči v nekakem nužnarju, in potem mleti na zrnju. Za časa Kristusovega pa so že bili mlini na vodi, in počenši od 12. stoletja tudi mlini na sapo; 19. stoletje pa nam je prineslo paromlin. Kolik razloček! Za nekoliko večjo obitelj moral bi potrebno moko gotovo jeden človek na zrnju mleti, v paromlinu, v katerem dela 12 delavcev, namelje se lepe moke tudi za 20.000 Ijudij. Niti 50.000 delavcev ne bi moglo namleti moke za Pariz, a sedaj malo število paromlinov namelje dosta moke.
Kako počasi so ljudje nekdaj potovali, in kako brzo dandanes, ko imamo železnico ! Osebni vlaki, zlasti brzovlaki*) morajo se gibati z brzino 40 do 60, pa tudi dosta več kilometrov v jednej uri. Zlasti je na dobrem glasu lokomotiva, kakoršno je uredil Crampton. Ta lokomotiva leti s silno hitrostjo, in v Francoskej jo sploh upotrebljajo pri brzih vlakih.
Koliko se dandanes v Angleškej podela bombaža ! Ako bi se tako pcdelaval, kakor 1770. 1., komaj bi zadoščalo za to stanovništvo vse Angleške in Francoske. Leta 1770 so podelali v Angleškej 37a mil. funtov bombaža, dandanes ga podelajo do 1000 mil. To je sijajni uspeh predilnega stroja.
Pred 400 leti, dokler ae ni znalo za tiskarsko umetelnost, prepisa\ali so knjige. Dandanes more tudi slabejši stroj, okoli katerega delata dve dekleti, v jedDem dnevu toliko natisniti, kolikor ne bi 200 prepisačev celo leto prepisalo.
Poleg te zares svetle strani strojev ne gre pozabiti nedostatkov. Kedar se začne delati s strojem delo, katero je doslej roka človekova objavljala, neha ali se vsaj zmanjša delo in zaslužek delavcev, kateri morajo iskati drugej dela, v diugem mestu, kraju ali celo državi. Tudi stroju treba ljudske sile, in oni, kateri delajo pri stroju, postanejo s časom takorekoč tudi sami kakor stroji. Ker so stroji dragi, silijo podjetnika, da nastoja z veliko maso in nizko ceno osvojiti čim več trga, doseči čim večje razpečavanje robe. Jeden gleda, da preteče drugega, proizvaja se v velikih masah, a se ne pazi, ali more trg vse to ogromno množino proizvodov prevzeti in razpečati. Roba se kupici v skladiščih, in če ni drugače, prodaja se pod ceno, tako pa nastaja izguba delajo se krize, bankroti in beda delavcev. V tej borbi, v tem prekašanju, kateri hoče ceneje delati in prodajati, Lire trda malemu obrtniku, kateri dela z roko in s prostim orodjem, in se zato ne more meriti z veliko tvornico. Tako se delajo nasprotja mej velikim in malim < brtom, mej tvorničarjem in malim obrtnikem, mej delavcem in podjetnikom. Razen tega še drugo navajajo proti strojem, na pr. da se ž njimi slabo dela, da se gleda jedino   na to, kako bi se dblo čim  več proizvesti.
Ta zadnji ugovor pa najmanj velja, ker je tudi dosta   rokodelcev,   kateri   delajo   površno,   slabo,   in  po
*) Kako si naše ljudstvo besede kroji: Schnellzug — „šnel-c a r.u
vrhu zelo drago. Res je dosta resničnega, kar se navaja proti strojem, ali vendar ne gre stvari pretiravati. Pomislimo samo tole: Ljudje so tudi preje, predeu smo dobili stroje, delali preprostejša, odurnejša in zelo težka dela, katera kratko in malo niso prijela duševnemu raz« voju njihovemu. Ako z uvajanjem strojev tudi izgubljajo delavci delo in zaslužen, to je prehodni pojav, ne zgodi se na jeden pot, temveč polagoma. Charles Dyroyer, da podpre to mnenje, napisal je tole: „Leta 1750 je bila v grofiji Lacaster samo 300.000 duš. V tem času so začeli uvajati stroje, nastale so nove tvornice, iu gledi 1801. 1. je imela ista grofija preko 612.600, in 1831. 1. preko 1,330.000 stanovnikov. Pri strojih ti živi petkrat več Ijudij, kakor pozneje brez strojev. V vseh angleških tvorncah je 1760. 1. podelavalo bombaž samo do 40.000 delavcev, a sedaj že več kot 5,000.000.
Sploh pa se stroj ne more upotrebiti vselej in pri vsakem podjetju. Največ je v rabi v velikih industrijalnih podvzetjih, kakor so predilnice, tkalnice, papirnice itd. V poljstvu iabi stroj velikim posestnikom, malim redko, ker je predrag. Tudi v samej obrtnosti je dosta reči, katere izdelava edinole roka naša, ker ne more biti dru-gače. Stroji so zelo drago orodje, zato jih ne kupuje nobeden, dokler ni gotov, da mu bodo res dobička do-našali. Z izdelovanjem strojev se bavijo posebni podjetniki, pri katerih dobivajo premnogi delavci dela in zaslužka.
(Dalje prihodnjič.)
-----    238    -----