31. mcdif arodni evharisliCni Kongr€§ no lr$h€Hi. V prestolici Irske v Dublinu se je vršil letošnji 31. mednarodni evharistični kongres. Papeža je zastopal na kongresu kardinal Lorenc Lauri. Papežev odposlanec je bil sprejet z izrednimi častmi v angleškem pristanišču Folkestone, pozdravil ga je v spremstvu angleških vojaških in civilnih oblasti londonski župan. Mnogo katoličanov se je pripeljalo iz Londona, da pozdravijo visokega gosta, kateremu so se poklonili celo protestanti v znatnem številu. Od leta 1908 se je tokrat prvič mudil zastopnik sv. očeta dalje časa na Angleškem. Irska je sprejela kardinala s topovskimi streli, ko se je pripeljal v posebni ladji, katero so spremljala irska letala v podobi križa in sipala cvetje ter pozdravne listke na ladjo. Ko se je visoki gost izkrcal, je bil sprejet z vladarskimi častmi in pozdravljen od oblasti ter neštetih ljudskih množic, ko se je peljal po glavnih ulicah Dublina pred katedralo, kjer so ga čakali irski škofje. Dne 21. junija je irska vlada priredila v čast papeževemu odposlancu sijajen sprejem v St. Patrick Hallu, kjer je odposlanca sprejel predsednik irske republike de Valera z vsemi člani kabineta in predstavniki najvišjih obla^tev. Sprejema so se udeležili tudi vsi poslaniki. Navzoči so bili vsi kardinali, škofje in drugi prelati, ki so prihiteli na kongres. Treba še posebej povdariti, da so slavili dne 21. junija, na Alojzijevo, po vsej Irski praznik mladine in je bilo obhajanih 750.000 dečkov. Otvoritev kongresa je bila 23. junija in se je izvršila na najslovesnejši način s podelitvijo papeževega blagoslovapo zastopniku sv. očeta kardinalu Lauri. Pri procesiji v katedralo v Dublinu je bilo poleg papeževega odposlanca še 9 kardinalov, 60 nadškofov in škofov ter na stotine opatov, menihov in druge duhovščine. Vse hiše irske prestolice so bile okrašene. V katedrali, ki je bila mnogo mnogo premajhna za dostojanstvenike, kaj še le za ljudske množice, so se najprej prečitale razne poslanice, nakar je izrekel dublinski nadškof dobrodošlico, na katero je odgovoril papežev zastopnik v angleščini, podelil množicam papežev blagoslov ter daroval sv. mašo, ki se je raznašala v svet potom radija. Slovesne sv. daritve se je udeležil predsednik republike de Valera z vsemi člani vlade, dublinski župan in diplomatski zbor. Dne 23., 24. in 25. junija so se darovale v dublinskein kraljevem parku sv. maše in so se vršila nad vse dobro obiskana ljudska zborovanja. Vatikanski vlak. V četrtek, 30. junlja, steče prvi vatikanski vlak. Peljal bo iz papeževe vatikanske države papeževega zastopnika za proslavo 700letnice sv. Antona v Padovi. Iz postaje v vatikanskem mestu bo ta posebni vlak vozil do lcončne postaje v Padovi. Po končanih slovesnostih se zopet iz Padove vrne v vatikansko mesto. Rimska romarica, stara 92 let. Nedavno je bilo v Rimu veliko število romarjev iz Nemčije. Med njimi je tudi bila Terezija Kopp iz Oberamergaua, ikjer se prirejajo svetovno znane pasionske igre. Terezija Kopp je pred nekaj meseci slavila svoj 92. rojstni dan. Štirikrat v svojem življenju je bila v Rimu. Trikrat je romala peš, in sicer tudi še v svetem letu, to je leta 1925, čeprav je takrat že bila stara 85 let. Letos se je v Rim pripeljala z železnico. Pri sprejemu je sv. Očetu poljubila roko ter mu s krepkim glasom zaklicala: »Sv. Oče, na svidenje drugo leto!« Papež Pij XI. ji je smehljajoč se odgovoril: »Da, jaz vas drugo leto zopet pričakujem.« Angleški katoličani so zelo dejavni v verskem oziru. Po številu niso bogzna kako močni, saj jih je komaj 2 in pol milijona, pač pa po svoji dejstvenosti in vplivnosti. Velika skrb angleških katoličanov so katoliške osnovne šole, ki jih obiskuje 425.000 otrok. Vsak katoliški otrok je v katoliški šoli: tako skrbi katoliški Anglež za svojega katoliškega otroka. Katoliškega vseučilišča Angleži še sicer nimajo, zato pa so katoliški dijaki, ki obiskujejo državna vseučilišča, organizirani y katoliških dijaških društvih. Dclavci se zbirajo v posebnih društvih, ki skrbe zlasti za njihovo izobrazbo, da morejo nastopati proti marksističnemu socializmu. Angleški katoličani imajo »Društvo katoliške resnice«, kateremu je namen širiti med Ijudmi dobre knjižice. Leta 1930 je to društvo razširilo 1,250.000 knjižic. Največ takšnih knjižic se razpeča pred cerkvami, n. pr. pred prestolno cerkvijo v Vestminsteru se jih je razprodalo 75.000. Največ je bilo razprodanih takih, ki so socialne ali nabožne vsebine. Druga organizacija, ki je temu društvu slična, pa se bori za katolicizem z govori. Ta zveza obsega takšne može in mladeniče, ki nastopajo kot govorniki. Med njimi jih 120 nastopa vsaj enkrat na teden. Na Angleškem je namreč popolna svoboda govora. To so požrtvovalni možje, ki delajo, odnosno govorijo popolnoma brezplačno, nastopajoč ne samo po društvih, marveč tudi po javnih prostorih in parkih. Spreobrnenj h katolicizmu je vsako leto 10 do 20 tisoč, med njimi kakšnih 20 protestantovskih duhovnikov. Med njimi je letos na praznik Srca Jezusovega stopil v Rimu v katoliško Cerkev protestantovski pastor Orchard, eden najboljših pisateljev in govornikov na Angleškem. Tako katolicizem na Anglcškem napreduje od leta do leta. Veliko zaslugo pri tem imajo katoličani, ki so res člani bojevite in dejavne Cerkve. Število otrok in porok. V Angliji se zadnji čas jako opaža padanje števila otrok in porok. Prve tri mesece letošnjega leta je znašalo število porodov 152.212, to je za 7451 manj nego v istem času lanskega leta. Število smrtnih slučajev je v prvem tromesečju letošnjega leta bilo večje nego število rojenih, ki so ostali pri življenju. Isti čas je bilo poročenih 124.136, to je za 36.578 manj nego v isti dobi lanskega leta. To so štr -ilke, ki dajo misliti. Prijatelji Anglije so vsled teh resnih in obenem žalostnih pojavov dosti v skrbeh. Japonski cesar ka.oliškemu zavodn. Cesar Hirohito je spomin smrti svojega očeta proslavil tako, da je ob njegovi obletnici poslal darove raznim dobrodelnim zavodom in ustanovam. Med temi zavodi je tudi katoliško otroško zavetišče v Takau na otoku Formozi. Ta zavod, ki ga vodijo francoske dominikanke, je od cesarja prejel 3000 jenov. Opozorjen je bil cosar na njega od svoje hčerke, princesinje Fushimi, ki je dalje časa stanovala na otoku. Opazovala je delovanje katoliških redovnic med sirotami, ki pripadajo raznim veram, ter ni mogla prehvaliti njihove dobrotljivosti, Ijudomilosti in vzgojne sposobnpsti. Opozorila je svojcga očeta, da takšne redovnice zaslužijo podporo države v polni mcri.