/Primorski
Št. 38 (15.140) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. Qt0/77%600__
GORICA - Drevored 24 maggfo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTNNA PLAČANA V GOTOVN
1500 lir	SREDA, 8. FEBRUARJA 1995
»Dobro bi bilo, ko bi od prevzeli pravilo«. In vr? »Odpovedati se ' Inu in ne potrebovati 2 .e?ar<<- V svojem (i , l'im (nedokončanem)
r^VeHknni z g0re Pi-
firenlf *° deli taksne nil ke nasvete zagrize-n Zagovomikom umet-s i. točneje gledališča,
živi*1 ?a ceno svojega , Jenja prizadevajo, da n ^atnost postala real-s ur ne ostala v varlji-
Vem svetu sanj.
»Velikani vselej zmaje, Velikani vselej izgu-:	Oiorgio Strehler, ki
j 11e v tretje režiral Piran-dn' 0V° zatkii0 dramo (te p. )o milansko gledališče hlCc1°lo Teatro igra v Q ^kem Rossettiju), tako predeljuje usodo Velika-v (mogotcev, politikov V' ’. se hočejo vselej po-^ univerzalne oblasti,
taWVS° P°ra2eni Prav
sn k ’ ko že vse kaže, da V ,a°s°(utni zmagovalci. rn .mm odvzame zmago p Vidnim oblastnim) Veso an°.rn smrt zagnane II-v ’ S Cim Pa naj mi - Slo-kmii'V Furlaniji-Julijski lik mi " premagamo Ve-nanf: (okoli nas in med
nami)?
|(,.^an slovenske kulture Dma Za nas ne more biti Vo ^sem dan slavja. Slo-Ital*- 3 ustvarjalnost v vzt • (zakaj ji se zmeraj ska^V ° prav™0 zamej-v„ ' j.e sicer v Presemo-Dr . . imenu tokrat le sk.'ela uradna vsesloven-n . Priznanja, vendar pa J^nejse kulturne usta-uve hirajo, ker nikakor morejo dobiti sredstev za preživetje, kaj Sele ^nadaljnjo rast.
uiancno krizo, ki je
drnr-k13 na vseh poti! i Se uajbolj obcu-ka? .ulturne ustanove, arm obstoj je vezan na e stva iz »prehodnih« „ °nov, kar pomeni, da n Prapuscena tako ime-uovani politični volji. Ce ost° povzamemo ešerna, lahko z njim avzdihnemo: »Kaj da ave ljubezniva/ zarja _ fmuream (Kranjcam v '(Fl.uo napoc’?« Kot v nji številki svojega ^rno ugotavlja , za Tržaško, pa a , tudi v naši družbi *so vec v modi pojmi, Vo ,S0 suiidamost, bratst-m družbena angažira-uost«. v Prešernovem in ;RnU zat° letos v Trstu vp^amo Dan pravic slo-d^k- kulture v težnji, .i protestni glas segel p, 'italijanske oblasti«, ^aveniji in sebi pa lahko p teJ priložnosti z verzi ata spet zaželimo: »Edi-
Uam’ SyeCa’ sprava / k naj nazaj se vrnejo!«
I
Slovenski zunanji minister Thaler o odnosih z Italijo
LJUBLJANA - Vprašanja preteklosti v slovensko-italijanbskih odnosih so bila rešena z mednarodnimi sporazumi, sedaj je k njim mogoCe pristopiti samo s humanitarnimi prijemi, da se recipročno reši probleme ljudi, ki so v preteklosti veliko pretrpeli. Tako je povedal poročevalki agnecije Ansa slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki se bo danes v Rimu sreCal z italijansko
kolegico Susanno Agnelli.
Thaler, ki je omenil med nerešenimi vprašanji tudi manjšinsko problematiko, je izrazil upanje, da se pogajanja ne bodo omejila na preteklost, ampak bodo načela tudi vprašanja sedanjosti in prihodnosti. Potek današnjega pogovora pa naj bi pokazal, ali državi nameravata dati pogajanjem pozitivne temelje.
Na 3. strani
I
Vztrajni poskusi ohranitve enotnosti Ljudske stranke
RIM - Tajnik Rocco Buttiglione vztraja na zavezništvu z Berlusconije Forza Italia, vendar previdno ponuja roko sprave levemu krilu Ljudske stranke, ki se je opredelilo za kandidaturo Romana Prodija na Čelu levosredinskega zavezništva. Stališča so si na videz neskladljiva, toda katoliška stranka je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazala, da je v imenu strankine enotnosti sposobna zgladi-
ti Se tako ostre spore. Prav ta nujnost, da se stranka ne razbije, je označevala marsikateri poseg na včerajšnjem zasedanju vodstva Ljudske stranke, ki je potekalo za zaprtimi vrati in je trajalo do poznih noCnih ur. Zaradi velikega števila prijavljenih se bo zasedanje verjetno nadaljevalo danes zjutraj, medtem ko bo jutri zasedal strankin vsedržavni svet.
Na 2. strani
LJUBLJANA / OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA V CANKARJEVEM DOMU
Ob dnevu slovenske kulture priznanje naši ustvarjalnosti
Prešernova nagrada zamejskemu pisatelju Alojzu Rebuli nagrada Prešernovega sklada pa režiserju Sergeju Verču
LJUBLJANA - Včeraj so v Cankarjevem domu slovesno podelili najvisja slovenska priznanja za umetniške dosežke, Prešernove nagrade. Prejela sta ju Alojz Rebula za literarni in režiser Matjaž Klopčič za filmski opus. Nagrade Prešernovega sklada so letos prejeli na področju literature Mate Dolenc in Feri Lainscek, arhitekture Jurij Kobe, scenske umetnosti Srečo Špik in glasbe Trio Lorenz.
V pripravah na osrednjo slovesnost ob podelitvi je prišlo do zapletov, in sicer najprej pri pripravi scenografije, zlasti pa pri nastopih igralcev Jožice Avbelj,
Vladimira Jurca, Pavleta Ravnohriba in Dareta Valiča, ki so nastop odpovedali. Svojo odločitev so ute-meljili s pisanjem dnevnega Časopisja, ki SCuva davkoplačevalce in pomiluje Prešernove nagrajence zaradi honorarjev nastopajočih igralcev, o katerih pa se ti s prirediteljem niso pogovarjali in do odpovedi nastopa tudi ne sklenili pogodb.	Letošnji nagrajenci med svečanostjo v ljubljanskem Cankarjevem domu
VLADA
Za 50 tisoč brez dela še eno leto mobilnosti
RIM - Med zakonskimi ukrepi, ki jih je zaradi bližnjega poteka veljavnosti včeraj obnovil ministrski svet, je tudi odlok o delu, ki poleg drugega določa podaljšanje režima doklade za mobilnost za dodatnih 12 mesecev. Ukrep zadeva približno 50 tisoC brezposelnih v mobilnosti, med katerimi je tudi skupina okrog 23 tisoč tako imenovanih »zgodovinskih« delavcev v režimu dopolnilne blagajne, ki so ostali brez dela zaradi krize nekaterih tradicionalnih industrijskih območij. Doklado za mobilnost pa bodo prejemali samo tisti delavci, ki bodo sprejeli zaposlitev v socialno koristnih dejavnostih, za katere naj bi v pretežni meri poskrbele krajevne uprave. V tem primeru bo delavec prejemal 64 odstotkov najvisjega zneska izredne dopolnilne blagajne (ki trenutno znaša milijon in 280 tisoC meseCno), Ce pa bo tovrstno zaposlitev zavrnil, bo izgubil pravico do režima mobilnosti.
Na 11. strani
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Predsednik Kučan sprejel zastopstva slovenskih manjšin
'
v.
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan KuCan je včeraj sprejel predstavnike Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.
Vsebino pogovora je predsednik KuCan strnil v krajši izjavi. Poudaril je, da je slo sicer za tradicionalni razgovor, nikakor pa ne za inercijo pri obravnavi manjšinskih vprašanj, ki so bile na dnevnem redu prejšnjega razgovora predstavnikov manjšin z ministrom za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem. Slovenija potrjuje nujnost domiselne zunanje politike, ki bo upoštevala spremembe, ki se dogajajo v Evropi. Na 10. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Tajnik DSL D’Alema za modema laburistično stranko
Tajnik DSL Massimo D’Alema je v nekem intervjuju povedal, kako si zamišlja italijansko levico, govoril pa je tudi o Prodiju, Buttiglioneju in Berlusconiju.
Stran 3
Lucchinijev načrt za železarno
Včeraj se je mudil v Trstu Giuseppe Lucchini, sin znanega podjetnika iz Brescie Luigija. Na vrsti srečanj z javnimi upravitelji in sindikati je predstavil industrijski načrt te skupine za skedenjsko železarno.
Stran 4
Kako bo s slovenskimi ravnatelji poštnih uradov?
Upokojitve dosedanjih ravnateljev poštnih uradov na Krasu so in bodo postavljale vprašanje, ali jih bodo nadomestili novi funkcionarji z znanjem slovenščine.
Stran 4
Zaradi slabe opreme Bogatčeva ob boljšo uvrstitev na SP
Arianna Bogateč na SP v Novi Zelandiji ni imela sreče z opremo in se je morala zaradi tega zadovoljiti z zanjo skromnim 15. mestom.
Stran 27
RIM / NA SEJI VODSTVA TAKO BUTTIGLIONE KOT LEVO KRILO VZTRAJALA NA SVOJIH STALIŠČIH
Spopad v Ljudski stranki, a tudi iskanje enotnosti
Tajnik Buttiglione prihaja na sejo vodstva LS (AP)
RIM - Kljub različnim pogledom na strategijo zavezništev je treba nujno ohraniti enotnost stranke. To je bilo vsaj na videz geslo, ki je označevalo včerajšnje zasedanje vodstva Ljudske stranke. Seja je potekala za zaprtimi vrati v razočaranje novinarjev, fotografov in fotoreporterjev, ki so se zbrali na Trgu del Gesti v tako velikem številu, kot se ni dogajalo od obdobja, ko je bila Krščanska demokracija daleč najbolj vplivna italijanska stranka.
V trenutku, ko poročamo, je seja še v teku in se bo zelo verjetno nadaljevala danes. Iz izjav, ki so jih razni strankini veljaki dajali ob prihodu na sejo, je bilo sicer po eni strani čutiti že omenjeno skrb za ohranitev strankine enotnosti, po drugi pa tudi prepričano vztrajanje pri stališčih, ki so na videz nezdružljiva. Predstavniki levice so potrdili svojo podporo Prodijevi kandidaturi, pa tudi prepričanje, da med Ljudsko stranko
in desnico ne more biti sodelovanja. Rosy Bindi je na primer obtožila strankinega tajnika, da sicer govori o centru, v resnici pa dela v korist desnega centra.
V svojem dolgem uvodnem poročilu, ki so ga agencije objavile še pred zaključkom seje, je Buttiglione zagovarjal svoje stališče o nujnosti zavezništva na sredini, v katero je poleg Berlusconijeve Forza Italia uvrstil še Severno ligo, Krščansko demokratični center in Sredinsko unijo, nekoliko pa je omilil polemiko z levico oziroma s tistimi, ki so javno podprli Prodijevo kandidaturo.
O njej je dejal, da ne gre za predlog Ljudske stranke in da je bil zato boleče presenečen, ko je iz časopisov izvedel, da so nekateri ugledni predstavniki stranke to kandidaturo zagovarjali. Prodijeva kandidatura, je še dejal tajnik LS, je politična operacija, ki jo je pravilno sprožila neka neodvisna osebnost, ki nima dolžnosti, da bi polagala
račune z Ljudsko stranko, o kateri pa si stranka pridržuje oceno.
Glede izbire zavezništva z Berlusconijem pa se je Buttiglione trudil dokazovati, da ni v nasprotju z linijo, ki jo je zagovarjal do predvčerajšnjim, ampak da je nasprotno v znamenju kontinuitete in v skladu z zaključki strankinega kongresa, ki je za stranko izbral sredinski politični prostor. Tajnik LS je spomnil, da se je v zadnjem Času stranka premaknila tako daleč na levo kot še nikoli v svoji zgodovini, to pa zato, ker je prostor na sredini zasedel Berlusconi, ki pa je bil preveč na desnici. Toda zdaj nekdanjega pola svoboščin ni veC, zato so možne nove poti, ki jih Ljudska stranka mora poizkusiti. »Ge nas bodo iz tega političnega prostora spet izrinili,« je dejal Buttiglione, »potem bo spet aktualno tisto, kar smo prei-skusili med najostrejšo fazo vladne krize,« se pravi zavezništvo z levico. Ponujena roka?
Minister obljublja šolnikom pogodbo
RIM - Obnovitev delovne pogodbe je prva naloga, ki jo namerava opraviti vlada na šolskem področju, ob tem pa se namerava odločneje zavzeti tudi za izpopolnjevanje šolnikov in sploh za dvig kakovosti pouka. Tako je povedal minister za šolstvo Giancarlo Lombardi včeraj na zaslišanju pred komisijo za kulturo poslanske zbornice.
Minister je dejal, da mora nova delovna pogodba za šolnike predvsem priznati profesionalnost te kategorije, zaradi česar namerava predlagati, da bi kar petina vseh razpoložljivih fondov bila namenjena ovrednotenju strokovnosti. Poleg tega pa bo nova delovna pogodba odločneje favorizirala strokovno izpopolnjevanje, za kar bodo predvideli tudi ustrezna finančna sredstva. Lombardi je podčrtal, da je Italija doslej vse premalo naredila za »izobraževanje izobraževalcev«.
kar pa je huda napaka, saj je znanje osnova za vsak razvoj.
Minister je nadalje dejal, da se bo zavzel za čim prejšnjo ureditev popravnih tečajev, ki naj bi dokončno zamenjali jesenske popravne izpite. Tudi v tem primeru se postavlja resen finančni problem, saj za to prav gotovo ne bo zadoščalo 205 milijard lir, ki jih je predvidela Berlusconijeva vlada.
Ce bo imela vlada »kaj več časa«, se bo lotila še nekaterih drugih vozlov italijanskega šolstva, zlasti zvišanje šolske obveznosti do 16. leta, refbme srednjega šolstva in avtonomije. Minister Lombardi je vsekakor pokazal precejšnjo previdnost. »Na šolskem področju,« je med drugim dejal, »je zelo nevarno sprejemati polovične in nepremišljene ukrepe.« Sicer pa se je zavzel predvsem za izboljšanje javnega šolstva.
NOVICE
Famesina poklicala hrvaškega veleposlanika
RIM - Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj uradno sporočilo, da je za danes povabilo hrvaškega veleposlanika na razgovor v zvezi s razsodbo, s katero je hrvaško ustavno sodišče razveljavilo nekatere člene statuta Istrske regije o dvojezičnosti. Hrvaški veleposlanik naj bi pojasnil, kakšne posledice naj bi razsodba imela glede zaščite ita-lijanske manjšine, za katero se je Hrvaška obvezala s podpisom sporazuma z Italijo januarja 1992. Prav danes bi moralo hrvaško ustavno sodišče objaviti utemeljitev svoje razsodbe.
Scalfaro na obravnavi ustavnega sodišča
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj prisostvoval javni obravnavi ustavnega sodišča. Gre za dokaj utrjeno tradicijo, toda predsednikova prisotnost je letos imela še poseben pomen, ker bo vsak čas potekel mandat dvema ustavnima sodnikoma, in sicer predsedniku Francescu Paolu Casavoh ter podpredsedniku Ugu Spagno-liju. Mandat ustavnih sodnikov traja devet let.
Se pred javno obravnavo se je ustavno sodišče zbralo, da bi se slovesno poslovilo od dveh odhajajočih članov. Pozdravni nagovor je imel Antonio Baldasarre. Javna obravnava pa se je sukala okrog dokaj zanimivega argumenta, in sicer, ah je pravično, da obsojenci za mafijske zločine nimajo pravice do raznih zaporniških ugodnosti. Omenimo naj, da bo ustavno sodišče novega predsednika izvolilo iz svoje srede 23. februarja, ustavna sodnika, ki bosta zamenjla Casavolo in Spagno-lija, pa bo imenoval parlament.
Dl Pietro dodeljen komisiji za pokole
RIM - Znameniti milanski sodnik Antonio Di Pietro bo predvidoma že čez kakih 10 dni lahko začel svojo novo službo sodelavca parlamentarne komisije za pokole. Včeraj je njegovo zadevno imenovanje odobrila pristojna komisija Višjega sodnega sveta, Cez teden dni pa jo bo potrdil še Višji sodni svet na svojem plenarnem zasedanju. Di Pietro bo imel nalogo, da bo preiskoval predvsem nove pojave terorizma.
Botteghe Oscure niso na prodaj
RIM - Koordinator tajništva D SL Mauro Žani je včeraj odločno demantiral vest, da bi bil osrednji sedež stranke v Ul. Botteghe Oscure v Rimu na prodaj. V zadnjih dneh se je namreč pojavila govorica, da naj bi ne bilo kupcev za to poslopje. »Seveda ni kupcev,« je nekoliko nejevoljno dejal Žani, »ko pa jih ni nihče iskal.«
Žani pa je po drugi strani potrdil, da se upravno vodstvo stranke dogovarja z nekaterimi bankami za izdelavo načrta za sanacijo blagajne DSL. Žani ni izključil, da bo morala stranka prodati več nepremičnin. »Vendar bo šlo za prodajo in ne za razprodajo,« je podčrtal.
__________DEŽELNE VOLITVE___________________
Spor med desnico in silami, ki podpirajo Dinijevo vlado
RIM - Deželni volilni zakon razdvaja italijanske politične sile. To je jasno prišlo do izraza včeraj v poslanski komisiji za ustavna vprašanja, saj so se Kartel svoboščin in sile, ki podpirajo Dinijevo vlado tako sporekli, da je bila seja prekinjena.
Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado, so predlagale, da bi zaCele soočanje na osnovi predloga paktista Diega Masija, ki se zgleduje po volilnih pravilih za krajevne uprave. Kartel pa je hotel, da bi prišel v komisijo premier Dim in povedal, da se mora deželni volilni zakon zgledovati po vsedržavnih volilnih pravilih, ki so pretežno večinska z enim samim volilnim krogom.
»Ko je poslanec D’Onofrio zahteval avdicijo premiera, so progresisti začeli kričati kot obsedeni,« je dejal predsednik komisije Gustavo Selva. »Nikoh nisem videl zlorabiti predsedniškega mesta za obstrukcijo,« je takoj vrnil Selvi predstavnik Ljudske stranke Sergio Mattarella.
Minister za ustavne reforme Giovanni Motzo je dejal, da je hotel samo prisluhniti različnim stališčem in ni posegel. Seja se bo nadaljevala danes ob prisotnosti premiera Dinija.
AZBEST / NEPRIMERNO VSKLADIŽCENJE
Protest zelenih
RIM - Poslanci skupine Zelenih so predlagali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj preveri, če se izvaja zakon v zvezi z azbestom. Zakon iz leta 1992 namreč predvideva, da bi moralo ministrstvo za okolje v roku 180 dni ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi nadzorovala speciah-zirana podjetja, katerim so poverili vskladiščenje azbesta, doslej pa tega še ni storilo.
Kot je znano, je uporaba azbesta prepovedana, ker povzroča raka. Iz železniških vagonov, ladij, električnih central in termičnih izolacij poslopij so azbest večinoma že odstranili in ga vskladišCili. Ministrstvo za okolje pa ni preverilo, v kakšnih pogojih je azbest vskladiščen: v 221 italijanskih železniških postajah je približno 2.500 vagonov, polnih azbesta, 20 jih je tudi
na proseški postaji pri Trstu, kjer rjavijo in smrtonosna vlakna bi se lahko širila po okolici. Nadaljnih 1.500 ton azbesta, ki so ga odstranili iz elektrarn, je vskladiščenih v neprimernih pogojih, trdijo proslanci Zelenih.
Ministrstvo za okolje pa se zagovarja: uprava zelenic je pred kratkim zagotovila, da bo v kratkem uredila vprašanje azbesta, v vseh italijanskih deželah specializirana podjetja uničujejo azbest v primernih okoljih in zagotavljajo uslužbencem in javnosti najprimernejše varnostne pogoje. Posebnega seznama specializiranih podjetij res ministrstvo še ni ustanovilo, Čeprav ga je zakon predvideval že leta 1992, vendar so julija lani izdali okrožnico, naj se podjetja vpiše v seznam onih, ki se ukvarjajo s škodljivimi opdpadki.
FIRENCE / SKANDAL KRAJEVNE HRANILNICE
TURIN / NEIZPROSNI MLINI PRAVICE
»Banka je podpirala mafijo«
Sodniki: družina Giambra je vpletena v kriminalne dejavnosti
FIRENCE - Javna tožilca Pietro Su-chan in Luca Ture o sta vCeraj začela zasliševati aretirane sedanje in bivše upravitelje florentinske hranilnice, ki jih obtožujejo, da so finansirali mafijsko dejavnost. Predmet zasliševanj, in tudi preiskave, so predvsem zelo nejasni odnosi med bančnim zavodom in družino Giambra, ki sta jo sama sodnika imenovala za pravo.kriminalno oziroma mafijsko skupino, ki s podjetništvom ni imela prav nič skupnega. Kot znano, so se za rešetkami znašle nekatere vidne, tudi politične osebnosti, med njimi nekdanji podpredsednik Vijšjega sodnega sveta Ugo Zilletti, Giuseppe Flesca Previti, brat bivšega obrambnega ministra Cesareja ter Gabriele Caponnetto, neCak znanega sodnika Antonina.
Suchan in Ture o sta zaCela, ob zasliševanjih osumljencev, tudi podrobno pregledovati vse zapisnike in druge dokumente o spornih posojilih in drugih finančnih olajšavah, ki jih je hranilnica nudila družini Giambra. Gre za približno 75 milijard lir, s katerimi naj bi »podjetniki« iz okolice Caltanisette finansirali svoje zakonite, a hkrati tudi nezakonite posle. Policisti pa medtem še išCejo Micheleja Giambro, proti kateremu so izdali zaporni nalog.
Družina Giambra je dobro znana
preiskovalcem v Caltanisetti in tudi v Firencah. Leta 1987 sta takratna namestnika glavnega tožilca Pierluigi Vigna in Francesco Flory, ki danes vodita državno pravdništvo, sumila, da sta brata Giambra neposredno vpletena v mafijsko dejavnost in da v tem okviru vzdržujeta nezakonite posle s Krščansko demokracijo. Do procesa pa ni prišlo, ker je takratni preiskovalni sodnik Letizia Di Grazia kasneje ugotovil, da ni razlogov za sodni postopek. Zanimivo je, da je sodnik Di Grazia, kot sodnik za preventivne preiskave, predvčerajšnjim podpisal zaporne naloge za brata Giambra in za drugih 29 oseb, od katerih sta le dve še na begu.
To vsekakor ni prvič, da je osrednja toskanska hranilnica vpletena v sodno preiskavo v zvezi z nekaterimi zelo nejasnimi krediti in drugimi finančnimi posli. Tudi leta 1993 je banka, po mnenju preiskovalcev, na zelo dvomljiv in nejasen način »pomagala« sicilskemu podjetniku Francescu Pic-ciottu. V to afero so vpleteni nekateri tedanji upravitelji hranilnice ter tudi nekateri vidni funkcionarji toskanske deželne uprave, ki bi morala nadzorovati poslovanje florentinske hranilnice. Sodniki so ugotovili, da so v to afero na nek način vpletene tudi nekatere framasonske lože.
Obtoženca so obsodili, čeprav je bil že mrtev
TURIN - Mlini italijanske pravice meljejo počasi, vendar so neizprosni, saj človeku sodiju celo v on0' strastvu. Turinsko prizivno porotno sodišče je 28. ja' nuarja obsodilo na 24 let strogega zapora 29-letnega Tommasa Cerauda, čeprav je obtoženec umrl tri mesece prej.
Ceraudo, ki je po rodu iz Catanzara, je bil obtožen, da je sodeloval pri umoru Giuseppeja Mirabellija, D je bil na prisilnem bivališču v Aosti, kamor ga je sodišče poslalo zaradi številnih kaznivih dejanj. Cerauda, ki je bil na prvostopenskem procesu oproščen, s° neznanci umorili novembra lani pri Aosti in Casopi81 so novico objavili s precejšnjim poudarkom. O dogodku pa očitno ni nihče obvestil ne predsednik3 prizivnega sodišCa Vincenza Serianija ne tožilo3 Gianfranca Burdina. Očitno pa se smrti svojeg3 klienta nista zavedla niti njegova zagovornika, kalabrijska odvetnika DTppolito in Pittari, ki sta pre« razsodbo prizivnega sodišCa vehementno branu3 klienta in zahtevala potrditev oprostitve, za katero se je odločilo prvostopenjsko sodišče.
Novica, da je turinsko sodišče sodilo mrtvemu obtožencu, je pronicnila šele včeraj, ko so našli trupi« Ceraudovega svaka Silvana Toscana. Tudi on je b« osumljen, da je sodeloval pri umom Mirabellija 1° oproščen med prvostopenjskim procesom. Za Tosca-nom se je izgubila vsaka sled ob koncu novembra, ko je bil ubit Ceraudo.
Novica o sojenju umrlemu obtožencu je vzbudi*3 precejšnje presenečenje na torinskem sodišču, kjej sicer priznavajo, da so za Ceraudovo smrt zvedel1 pred nekaj dnevi, toda takrat je bila prizivna razsodba že izrečena.
INTERVJUJU ZA AGENCIJO ANSA
Thaler o odnosih s sosednjo Italijo
Med neravnovesji navedel tudi odnos Rima in Ljubljane do narodnih manjšin
- Vpraša-J? Preteklosti sta Slove-
m Italija s političnega rešili z mednarod-r2ravno veljavnimi spo-
ProK?11 P.°§aianie o tistih P blemih lahko ima se-
7nLSamo Se humanitarni
demaiLda 86 pomaga
t“m’ki so v preteklosti
2S-- Tako ie pred da-asnjim obiskom na ita-1 aaskem zunanjem mi-van S^VX1 Povedal poroče-1 italijanske časopise agencije Anse sloven-ra Ropanji minister Zolj, haler. In to bo sta-„i e’ ki ga bo novi šef en,Venske diplomacije za-j*	na pogovoru z
anjansko zunanjo mini-”Cp° SusanPo Agnelli, in p. nudih smo pogovor tai repi se je na ponudbo **0] odzval,« je Thaler se Vpdal Poročevalki An-bo h* n)egovem mnenju v. , današnje srečanje L T,a^0’ ali sta Slovenija dif	Pripravljena gra-
tj avoje odnose na pozivnih temeljih. Thalerje-Ponudbo dialoga je Pozitivno ocenil podtaj-v, p zunanjem ministrst-p PPianuele Scammac-a'ki je dejal, da »ob-Jajo zanimi predpo-n^ki Za rositev odprtih Problemov. Izrazil je tudi Panje za hitro vključitev ZQ0VePije v Evropsko zve-
Theler je dejal, da je v OPosih med Ljubljano in orn potrebno vzdušje appapja in da je siove-!a Pripravljena k temu Popevati, čeprav je dodal, , 80 s pohtičnega vidika t a vprašanja preteklosti 1 q S?,3 ,z Osimskim (leta inari Rimskim (leta sp sporazumom. Sedaj Hr*0 .tistih vprašanjih vi lahko pogajata le s
humanitarnim pristopom, da bi recipročno pomagali ljudem, ki so v preteklosti veliko pretrpeli. Slovenski zunanji minister je podčrtal termin recipročnost, saj je dejal, da se Slovenija v odnosu do Italije ne čuti dolžnika. Kot primer je navedel slovenske internirance v taborišču v Gonarsu in spomnil na vse žrtve Mussolinijevega režima med italijansko okupacijo, nato pa se vprašal, kaj je mogoče narediti za istrske begunce, ki so se po vojni preselili v Italijo. Te probleme, ki so boleči za obe strani, je po Thalerjevi oceni mogoče reševati samo v vzdušju tvornega sodelovanja.
Pri tem pa je Thaler opozoril, da problemi preteklosti niso edina točka v slovensko-italijanskih pogajanjih. Po njegovi oceni je Italija za Slovenijo pomemben gospodarski partner, zato upa, da bo tudi Rim izkoristil možnosti tega sodelovanja kot so jih že druge evropske države, ki so v Sloveniji veliko bolj prisotne.
V odnosu do Evropske zveze slovenski zunanji minister ni pokazal neučakanosti. Rekel je da se Sloveniji ne mudi. Ljubljana je pripravljena, da se postopno prilagodi evropskim standardom, vendar če sta za to zainte-resuani tudi Italija in EZ.
Med odprtimi problemi je Thaler navedel še varstvo manjšin in poudaril, da je tudi na tem področju veliko neravnovesje. Medtem ko italijansko manjšino v Sloveniji ščiti kar 24 pravnih mehanizmov, ščiti Slovence v Italiji samo devet ukrepov.
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler
TRST / IZVRŠNI SVET SKGZ
Okrepiti prizadevanja za novo klimo sožitja
Nepotrebna polemika o deželnih prispevkih
TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na ponedeljkovi seji ostro obsodil divjaški fizični napad na Sama Pahorja. Do takšnih dejanj lahko pride, je bilo poudarjeno na seji, le v ozračju nestrpnosti, v katerem ostajajo pravice naše skupnosti še vedno kamen spotike. Izvršni odbor je ob tem podčrtal ugotovitev, da so prizadevanja za ustvarjanje prepotrebne klime sožitja med večinskim narodom in manjšino vse prešibka, medtem ko se desničarski in nacio-nabstični krogi očitno ponovno pripravljajo na hajko z vedno istimi argumenti, med katerimi kot običajno prednjačijo napadalen odnos do manjšine in načrtno zaviranje konstruktivnih pogovorov med Italijo in Slovenijo.
Vodstvo SKGZ je glede odnosov med sosednjima državama izrazilo Zeljo, da bi obisk slovenskega zunanjega ministra Thalerja v Rimu pomenil dejanski premik z mrtve točke, kar je še posebnega pomena
za težka odprta vprašanja, s katerimi se sooča naša skupnost. Ze skrajno nujno je namreč rešiti vprašanje javnih prispevkov za slovenske ustanove, kar pa ostaja le dolžen in omejen ukrep, s katerim ni mogoče več odlašati.
V zvezi z javnimi prispevki je izvršni odbor zavzel kritično stališče do deželne uprave, katere aparat je glede manjšinskih prispevkov dejansko paraliziran. Dežela bi morala po mnenju SKGZ vzpostaviti učinkovit in ažuren sistem podeljevanja prispevkov, kajti sedanjih celoletnih zamud ni mogoče opravičiti na noben način, težke posledice pa nosi delovanje društev, organizacij in ustanov.
Glede razsodbe deželnega upravnega sodišča, ki je ugodila prizivu zadruge San Sergio (založniku strankarskega glasila SKP Iskra), so se člani izvršnega odbora spraševati, ali se bodo spori glede javnih prispevkov med Slovenci reševali na sodiščih, kot da ne bi bilo pogojev za
normalen in strpen dialog med različno opredeljenimi Slovenci. Objava napačnih in zavajujočih podatkov o deželnih prispevkih v glasilu Iskra je nadalje povzročila veliko negodovanja med ljudmi, ki so aktivni v organizacijah in društvih. Po oceni izvršnega odbora je ob tem tudi neumestno in neodgovorno, pa tudi iz moralnega vidika nesprejemljivo, celo poimensko obtoževanje slovenskih elanov deželne posvetovalne komisije, češ da so oni krivi, če Iskra ni dobila deželnega prispevka.
Izvršni odbor SKGZ se je na seji zavzel tudi za pospešitev dela obnovljenega skupnega predstavništva, ki naj opravlja svojo vlogo na čimbolj uspešen način, tako kot zahteva v tem trenutku kritični položaj manjšine. Neglede na to, da gre po skupnem dogovoru za začasno obliko predstavništva, so potrebna jasna pravila igre, ki bodo skupno nastopanje dvignila na višjo raven od dosedanje.
ITALIJA / V PRIČAKOVANJU RAZCIŠCENJA V LJUDSKI STRANKI IN LIGI
Taktika na politični šahovnici
RIM - V pričakovanju dveh večjih dogodkov, ki naj bi nekoliko razjasniti italijanski politični mozaik (jutri in pojutrišnjem bo Ljudska stranka na vsedržavnem svetu razpravljala o desnosredinski ati levosredinski usmeritvi, ob koncu tedna pa bo v Milanu kongres Severne lige), na italijanski politični šahovnici prevladujejo kratkoročne taktične poteze. V ospredju pozornosti je še vedno kandidatura Romana Prodija, ki se zavzema, da bi oblikoval levosredinsko koalicijo, ki bi se pomerila z desnosredinskim kartelom Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija v tekmi za oblast.
Prodijeva kandidatura je vzbudila veliko pozornost italijanskih sredstev množičnega obveščanja
in prav na to se je včeraj obesil predsednik Nacionalnega zavezništva Fini, ki je časopisom očital, da »Prodija prekomerno napihujejo«. Sicer pa se Fini v dogovoru s SihtiomBerlusconijem zavzema, da bi bile volitve čimprej. In v ta namen izkorišča tudi Prodijevo kandidaturo. »Pola sta dejansko izoblikovana, zato je najbolje, če gremo na volitve že junija, da se izognemo sedmim mesecem ali celo poldrugemu letu volilne kampanje,« je Fini včeraj povedal v intervjuju z Enzom Bia-gijem.
Vodja Nacionalnega zavezništva si je tudi zaželel, da bi Rocco Butti-glione pripeljal Ljudsko stranko na breg desnosredinskega kartela sil. Zaradi tega je nekoliko omilil togo
stališče prejšnjih dni, koje trdil, da mora Buttiglione govoriti s Kartelom svoboščin v celoti. Sedaj Fini spodbuja dialog med Buttiglio-nejem in Berlusconijem, ki naj oblikujeta center, nato pa v povezavi z NZ desnosredinski kartel. »Ge se Buttiglione dogovori z nami, omogoči alternativo levosredinskemu kartelu, v nasprotnem primeru si bo prevzel hudo odgovornost pred svojimi volilci,« je menil Fini.
Sicer pa je Ljudska stranka zelo snubljena sila. Umberto Bossi, ki se pripravlja na kongres severne lige, je novinarjem napovedal, da bo delegatom predlagal gradnjo sredinske koalicije skupno z LS. Bossi, ki je pred časom podpisal dogovor z Buttiglionejem v tem smislu,
ocenjuje, da samo taka sredinska sila lahko udejani federalizem. Sicer pa je glavni Bossijev politični cilj zakon proti televizijskim monopolom. Berlusconijeva in Finije-va desnica bi zmagala, če tega monopola ne bi razbiti, ker »je vpliv televizije na ljudi ogromen«.
Medtem je razsodišče Lige izključilo iz stranke nekaj voditeljev, ki so se proti mnenju vodstva opredeliti za sodelovanje s Kartelom svoboščin. Med izključenimi je tudi bivši podtajnik Stefano Polti, ki je demonstrativno glasoval proti zaupnici Dinijevi vladi. »Zapodili so me, ker mi hočejo pred kongresom zamašiti usta,« je Polti obtožil razsodišče in vodstvo ter dodal, da sploh ne upoštevata pravil demokracije.
"CjAJNIK
DSL MASSIMO D’ALEMA O PRODIJU, VOLITVAH IN KONGRESU
»Za moderno laburistično stranko«
,	- V daljšem intervjuju ti
THu ^ »Europeo« se je tajni! EL Massimo D’Alema zavze a ustanovitev »velike in mo erne laburistične stranke«, c redijevi kandidaturi na čeh avosredinskega kartela pa je iz azil mnenje, da je bivši pred rednik IRI »pravi človek«, čiga andidatura nikakor ni sat ornplota. Pred volitvami, je š< ejal tajnik Hrasta, je treba raz ešiti nekatere vozle, med njim ovi zakon proti monopolom lede same volilne kampanje j< Alenaa opozoril ne nevamos »demonizacije« nasprotnika .jfltiglioneja je obtožil kontra .omega obnašanja, Komuni ? dni prenovi pa je očital »sek aško nazadovanje«.
Prechjeva kandidatura je pc Alem ovi analizi logična po 8 edica dejstva, da so dozorel ekateri pogoji, tudi zaradi tr ovratnega vztrajanja Hrasta pr Piranju v smeri politične sre i ne: 1° odpiranje se je pokaza u na primer pri kandidatur ^rtinazzolija za župana Bre J?1® in pri zaupnici Dinijev ■ adi- Tajnik Hrasta meni, dč ____a 8 Prodijem »veliko skupne
Tajnik DSL Massimo D'Alema
ga« in da je Prodi lahko »stičišče demokratične sredine in moderne levice«. Berlusconijevo oceno, da je Prodi le »krinka za komuniste«, je D’Alema zavrnil, češ da antiko-munizem bivšega premiera skriva zaščito njegovih osebnih interesov. Nasprotno pa Prodi »ni vstopil v politično areno,
da bi branil svoje posle, da bi omejil avtonomijo sodstva, da bi ščitil strankarske interese. In Ze to ni malo,« je poudaril tajnik DSL, ki je tudi pozdravil zamisel, da bi bivši milanski tožilec Antonio Di Pietro lahko postal minister v morebitni Prodijevi vladi.
Glede bodoče volilne kampanje ima D’Alema dokaj jasne pojme: »Desnemu centru se ne bo zoperstavljala levičarska fronta, ampak demokratična levosredinska koalicija. In tudi sporočilo bo drugačno, pozitivno. To ne bo poziv proti Berlusconiju, ampak predlog za vladanje, katerega prvi cilj bo najti nova delovna mesta.«
Tudi Berlusconi je obljubil en milijon delovnih mest, ga je opozoril novinar. »Z razliko od Berlusconija bomo razložili, kako bo mogoče ustvariti ta delovna mesta. Ne bomo ponovili laži, po kateri zadostuje gospodarska rast.« Pred volilno kampanjo pa je potrebno postaviti nova pravila, med katere spada tudi informacija. D’Alema je v tej zvezi ponovil predlog DSL, po katerem naj bi tako zaseb-
niki kot Rai ne smeli imeti več kot ene televizijske mreže.
Kaj pa dialog z Buttiglionejem? »Dialog je bil pravilen, a se je prekinil zaradi kontradiktornega obnašanja tajnika Ljudske stranke, ki se je najprej zavzel za Dinijevo vlado, zdaj pa se vključuje v koalicijo, ki to vlado ocenjuje kot zanikanje demokracije.«
D’Alema je v intervjuju Euro-peu samo bežno omenil vprašanje, ki so ga včerajšnji časopisi obravnavali z velikim poudarkom, namreč vprašanje strankinega simbola. Podpredsednik progresističnih poslancev Fabio Mussi je namreč v vrsti intervjujev poudaril nujnost novega izrednega kongresa DSL, ki bi dopolnil Occhettov preokret, tako da bi Hrast resnično postal nekaj novega, in ne samo »stranka bivših komunistov«. V tej zvezi pa je Mussi tudi omenil možnost, da bi iz simbola DSL brisali srp in kladivo.
Glede tega vprašanja pa je bil D’Alema, kot rečeno, zelo skop z besedami: »O tem bo odločal kongres.«
VENETO / VOZNIK ZGOREL V AVTU
Gosta megla glavni vzrok kopice prometnih nesreč
BENETKE - Gosta megla, ki je včeraj zjutraj ovila ves Veneto v gosto kopreno, je bila glavni vzrok vrste prometnih nesreč, ki so ohromile promet na glavnih prometnicah. V številnih nesrečah - predvsem verižnih trčenjih, ki so bili posledica majhne vidljivosti in previsoke hitrosti - je en voznik izgubil življenje, več desetin pa jih je bilo ranjenih.
Najhujša nesreča se je pripetila na na avtocesti Serenissima med Padovo in Vicenzo, kjer je bilo okoli sto vozil vpletenih v orjaško verižno trčenje na obeh pasovih. V nesreči, zaradi katere je bil avtocestni odsek zaprt za promet do prvih popoldanskih urah, je iz-gibil življenje 44-letni Paolo La Mannuzzi, ki je po rodu iz Barija, a je že dolgo let živel v Milanu. La Mannuzzijev fiat tipo se je vnel, potem ko se je vanj od zadaj zaletel pol-
tovornjak. V verižnem trčenju je bilo lažje ranjenih okoli 50 voznikov.
Nekaj ur je bil zaradi prometne nesreče zaprt za promet tudi zahodni obvoz Mester, kjer je trčilo pet avtomobilov, precej nesreč z manj hudimi posledicami pa so zabeližili tudi na državnih in pokrajinskih cestah. V pokrajini Rovigo so trčili trije avtomobili, pri vasi Piove di Sacco pri Padovi sta trčila dva tovornjaka, medtem ko se je tovornjak s prikolico prevrnil na prelazu Cereda v bližini Bellu-na.
Zaradi megle in prometnih nesreč je bil predvsem zjutraj dalj časa močno oviran promet tudi na Mostu svobode, ki povezuje Benetke s kopnim. Tudi tu sta slaba vidljivost in previsoka hitrost bili vzrok nesreč, ki niso zahtevale človeških življenj.
GOSPODARSTVO / VČERAJ PREDSTAVITEV
POSTE / SLOVENSKI RAVNATELJI POSTNIH URADOV
Načrt Lucchini za železarno
»Ce imamo tandem, rabimo oba sedeža«
Dozorel je čas zo končne odločitve
Včeraj se je mudil v Trstu Giuseppe Lucchini, sin znanega podjetnika iz Brescie Luigija, in na vrsti srečanj predstavil industrijski načrt, ki ga je to podjetje pripravilo za škedenjsko železarno. Srečal se je s predstavniki deželne uprave, sindikatov in tržaške občinske uprave. Kot kaže, je pri vseh napravil dober vtis.
V imenu deželne uprave sta podjetnika iz Brescie sprejela v dopoldanskih urah predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra in odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, srečanje s sindikati CGIL, CISL in UIL ter s predstavniki tovarniškega sveta škedenjske železarne je potekalo na sedežu tržaškega združenja industrijcev, v popoldanskih urah pa se je Lucchini srečal še s predstavniki sindikatov CISAL, CONF-SAL in CISNAL ter naposled s tržaškim županom Riccardom Illyjem.
Po splošnem mnenju je industrijski načrt podjetnikov iz Brescie resno zastavljen. Predvideva oživitev železarne,
pa tudi ovrednotenje morskega pomola podjetnik Giuseppe Lucchini (KROMA) m električne termocentrale. ludi z zaposlitvenega vidika je dokaj obetaven,
saj bi obnovljene dejavnosti morale nu- dra Guerra je vsekakor na včerajšnjem diti delo 800 do 850 ljudem. Skedenj- srečanju izrazila veliko zanimanje za ska železarna bi se po drugi strani naj- načrt družbe Lucchini in podčrtala, da prej produktivno vključila v skupino deželna uprava namerava k pozitivni Lucchini, v drugi fazi pa bi morala po- rešitvi zadeve bistveno prispevati tudi s stati tudi sestavni del same lombardske svojimi finančnimi sredstvi. Zupan Illy družbe.	je podobno zagotovil vso podporo
Marsikoga prav gotovo zanima pri- tržaške občinske uprave, vključno prek mer java z industrijskim načrtom, ki ga podjetja ACEGA. Svoj konstruktiven je pred tednom dni predstavil na po- odnos so podčrtali tudi sindikati. Vsi dobnem krogu srečanj drugi ponudnik Pa 30 bili mnenja, da je čas za odločitve za odkup škedenjskega obrata, se pravi dozorel. Glavno besedo ima zdaj mini-skupina Bobnat. V resnici pa je takšna ster za industrijo Alberto Cio, ki bi mo-primerjava dokaj zapletena. Nekatere ral odločiti, kako naj se postopek za razlike so vsekakor na dlani. Ce skupi- odkup škedenjske železarne nadaljuje, na Bolmat zagotavlja povezavo na V teoriji še vedno obstaja možnost, da deželni ravni, saj je lastnica kovinarske- bi razpisali tretjo dražbo, toda v resnici ga obrata v kraju San Giorgio di Nogaro, je ta varianta le malo verjetna, če upoš-pa družba Lucchini, kot rečeno, obeta tevamo, kako slabo sta uspeli prvi dve vključitev v širši severnoitalijanski in- konec lanskega poletja. Po vsej verjet-dustrijski kontekst. Po drugi strani ne bi nosti se bo zato postopek nadaljeval z smeli prezreti, da medtem ko Bolmat zasebnim pogajanjem. Ce bo res tako, obljublja kakih 750 delovnih mest v Tr- bodo komisarji škedenjskega obrata s stu, jih Lucchini kakih 100 več. Seveda prof. Giampaolom De Ferro na čelu pa bi bilo dejanski pomen teh podatkov imeli nalogo, da preverijo, katera je in številk mogoče prav razumeti šele po boljša ponudba in na tej osnovi predla-poglobljeni analizi posameznih aspek- gaj° ministru dokončno rešitev. Toda še tov obeh načrtov.	ta teden bi moralo biti znano, kaj bo od-
Predsednica deželne uprave Alessan- lotil minister Cio.
Birokratski zapleti in novi dolinski poštni urad
Dr. Ennio Babuder je bil lani imenovan za ravnatelja tržaške poštne podružnice. Kdor ga pozna, ne more imeti dvoma, da gre za nenavadno dinamičnega in aktivnega človeka: anekdotika na račun Babudra pravi, da že celo desetletje ne izkorišča dopusta, tudi ker nadomešča odsotne nižje funkcionarje in uradnike.
Ko smo mu predočili primer pred kratkim upokojenega ravnatelja zgoniškega poštnega urada in zaskrbljenost slovenske javnosti, če bodo tega in druge upokojene slovenske ravnatelje okoliških postnih uradov nadomestili s funkcionarji, ki obvladajo slovenščino, je Babuder svoj odgovor uokviril v celotno problematiko poštne uprave. In samo v tem okviru povedal svoje mnenje o namestitvi novih (slovenskih) ravnateljev.
Dr. Babudra Se zlasti skrbi odnos z javnostjo: »Po preureditvi poštne uprave, ki je od lanskega leta gospodarska in ne več državna ustanova, smo bolj kot kadarkoli prej zainteresbani, da nudimo publiki ne samo vedno več uslug, ampak tudi vedno bolj kvalitetne usluge. Ne gre samo za vprašanje razdeljevanja pisem in poštnih pošiljk, čeprav je seveda to osrednja aktivnost poštne uprave. Moramo skrbeti tudi za vse najsodobnejše usluge, ki jih nudi prenovljena italijanska pošta.« In teh nedvomno ni malo: od novih finančnih operacij, ki jih lahko izvajamo prek poštnih okenc, do najsodobnejših sistemov sporočanja, tudi
Poštni urad v Bazovici (Foto KROMA)
z elektronskimi mediji. Pravo vprašanje, s katerim se dr. Babuder spopada, pa je, kako z zbirokratizirano upravo, ki med drugim razpolaga z zmanjšanim številom uslužbencev, uveljaviti novosti, ki naj bi v kratkem spremenile obbčje pošte.
Zgovorni primer teh težav je novi dolinski poštni urad: dogradili so ga pred časom, niso pa ga še odprb zaradi doslej nepremostljivih birokratskih ovir. Graditelja, podjetja Italposte, preprosto ni več in poštna uprava nima od koga prevzeti poslopje, da bi ga preuredila po najnovejših varnostnih normah, uredila z dolinsko občinsko upravo vse birokratske postopke in končno premestila dolinski poštni urad iz sedanjih, neuglednih in nefunkcionalnih v nove prostore. Leta minevajo, okrog nove stavbe ra-
ste visoka trava, publika in sami nameščenci pa čakajo in čakajo...
Kaj pa glede vprašanja slovenskih ravnateljev v poštnih uradih po Krasu...
»Ni najmanjšega dvoma, da smo zelo zainteresirani za izboljšanje odnosov s publiko in v ta okvir nedvomno spada tudi vprašanje specifičnih zahtev v zvezi z uradi na Krasu oz. z jezikovno kompleksnostjo tega področja. Želim in prizadevam si, da nam bo uspelo to specifiko primemo valorizirati. V prenovljeni poštni upravi sicer ni še jasno, katerih kriterijev se bomo držah pri imenovanju novih ravnateljev. Zelo verjetno pa ne bomo šli po poti natečajev, pač pa premeščanja in valorizacije dosedanjega osebja. Tudi tistega, ki pozna slovenščino. Ce imamo tandem, dvosedežno kolo, se
ae bomo odpovedali
mu sedežu...«
Limo te izvirne prispO' e - dveh jezikov, ki se ieta na istem kolesu -aja vprašanje na-ščanja novih direk-3v odprto. Lahko se bo i zgodilo, da bodo v miku, ali jutri na Froli ali v Nabrežini ime-ah ravnatelja, ki se zna jati samo na enem od h sedežev tandema, ce ahko poslužimo Babu-ve prispodobe. Morda lelno odvisno tudi od e skupnosti, ali se boza ta mesta znah pote^ ati tudi slovenski lje. Besede predstoj-a tržaške poštne upra-dajejo občutek, da rn
elnega nasprotovanja
nekoč.
mio morda prenaivni? Limo pa vsaj aktivni, in
n e samo v načelni*!
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član itahjanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
BOSNA / ODISEJADA NI KONČANA
Bozzola še vedno v Bihaću
Bosanska ambasada: »Je prost»- Andolina: »Znaperjeno puško..«
Odisejada Carla Bozzo-le se še ni končala: naj bi bil sicer prost, potem ko je odsedel mesec dni zaradi nelegalnega vstopa v bosansko državo, vendar ne more iz Bihaća skozi srbski obroč.
Miranda Sidran, glasnica bosanske ambasade na Hrvaškem, je dejala, da je »italijanski državljan Bozzola prost, se nahaja v Unproforjevi bazi v Bihaću in čaka na potrebno zaščito, da bi lahko zapustil mesto, in na jamstva srbske strani«. Podpolkovnik Unproforja Brian VVilcock pa je izjavil, da je srečal Bozzolo v Bihaću v soboto popoldne, z njim je vse v redu in ga varuje bosanska policija. Vendar ga v Unproforjevi postojanki ni. »Bozzola uradno ni ujetnik«, je še pristavil predstavnik Unproforja.
Bozzola naj bi bil res formalno prost, »vendar s puško naperjeno v hrbet«, je izjavil tržaški pediater Marino Andolina, s kate-
rim Bozzola sodeluje v okviru človekoljubne organizacije Asit. »Po tem, kar mi je znano, neka muslimanska skupina zahteva osvoboditev svojega borca, ki so ga ujeli Srbi, v zameno za Bozzolo«, je
še dejal Andolina, ki je bil pred kratkim v Bihaću s tržaškim novinarjem Faustom Biloslavom. Slednji je včeraj opustil namero, da bi pričakal Bozzolovo osvoboditev, in se vrnil v Trst.
Alarm zaradi bombe pri Standi
Malo po 15.30 je neznanec telefonsko obvestil službo za hitro pomoč 118 in gasilce, da je v prostorih veleblagovnice Štanda nastavljena bomba. Na kraj so prihiteli agenti kvesture in skrbno pregledah vse prostore, bombe pa seveda ni bilo.
To ni prvi alarm zaradi domnevne bombe pri Standi, od kar je njen lastnik, Berlusconi, stopil na pohticno prizorišče. Lani poleti so v prostorih na Drevoredu XX. septembra celo odkrili lažno bombo.
Prepovedani uvoz iz Slovenije
Na meji pri Fernetičih so v avtomobilu 34-letnega slovenskega državljana odkrih pršilec s plinom, ki ohromi, in pištolo, ki z električnim sunkom omrtviči nasprotnika. Slovenski državljan je financarjem povedal, da ju nosi iz varnostnih razlogov. Financarji so mu prepovedana predmeta zaplenili in ga prijaviti sodstvu zaradi poskusa nezakonitega uvoza.
POGODBA
Fincantieri: 24 motorjev za avstralsko mornarico
Divizija dizelskih motorjev pri družbi Fincantieri si je zagotovila dobavo nemagnet-skih motorjev GMT in Isotta Fraschini za nove minolovce, ki bodo namenjeni družbi Ro-yal Australian Navy. Pogodbo o prestižni dobavi z ADI (Austra-lian Defence Industries Ltd) je podpisal generalni direktor divizije inž. Giovanni Revello Lami. Dobava v vrednosti preko 14 milijard lir predvideva gradnjo 24 motorjev, od katerih bo Isotta Fraschini zgradila 18, Tovarna velikih motorjev pa 6. V Italiji bodo zgradili 19 motorjev, na osnovi sporazuma z ADI pa bodo po licenci nadaljnjih 5 izdelati v tovarni ADI Engineering v Bendigu (Viktorija) v Avstraliji.
Motorji, ki jih uporablja avstralska vojna mornarica so vrste
GMT serije 230 za pogon, medtem ko agregate nove serije 1300 izdeluje Isotta Fraschini. Vsi so zgrajeni v posebni verziji za namestitev na minolovcih, to je na enotah, ki zahtevajo posebne karakteristike. Program gradnje predvideva, da bodo zadnji motorji izročeni do konca leta 1999; obenem predvideva možnost za nadaljnja naročila motorjev.
Fincantieri - divizija dizelskih motorjev, ki je izpopolnila posebno tehnologijo o izgradnji nemagnetskih motorjev za minolovce, je prav gotovo med vodilnimi tega sektorja. Dobava za avstralski obrambni departma je še dodatna potrditev za rezultate, ki jih je družba dosegla s programi, ki jih je že in jih še razvija za italijansko vojno mornarico in za mornarico ZDA.
NA POMORSKI POSTAJI
OKOLIŠKE OBČINE
NOVICE
Jutri ustanovitev nove stranke Sl
V njej, kot kaže, ni Slovencev
Že priprave na volitve
Volitve po novem sistemu Stališče Slovencev v DSL
^Pomorski postaji bo jutri ob . ^i ustanovna skupSCina nove socialistične stranke SI (Socialisti Italia-mj. ki zagovarja levosredinska politična stališča. Nekateri njeni vidni pred-s|avniki že sedijo v senatu in v poslanski zbornici, kjer so bili izvoljeni na progresisticni listi. Med njimi je udi vsedržavni tajnik Enrico Boselli, ^ bo sodeloval na jutrišnji skupSCini.
SI zavrača naziv stranke, saj se ima Za Politični subjekt, ki hoCe združiti Vse tiste, ki se verjamejo v socialistične ideale. Stare PSI, kot znano, ni saj se je stranka, po podkupninskih škandalih, v katere je bila direktno vpletena, razbila na strančice in na Številne frakcije, od katerih so danes nekatere že izginile. Nekateri socialisti so takoj skočili na Berlusconijev v°z, drugi so vstopili v Demokratsko 2aveznistvo in tudi v DSL, mnogi (ti so v večini) pa so se umaknili iz političnega življenja. Ustanovitev skupine "'I predstavlja sedaj skrajni poskus za obnovitev socialistične stranke.
Jutrišnjo pobudo sta na novinarski konferenci predstavila deželni svetovalec Roberto De Gioia in tržaška občinska svetovalka Ariella Pittoni, bivša odbornica PSI, ki je sedaj načelnica svetovalske skupine Zavezništva za Trst. Prav s tem gibanjem namerava SI vzpostaviti tesne politične odnose ter skupno s »paktom Segni« ustvariti neke vrste samostojno politično os v bodoči levosredinski koaliciji, »ki ne sme delovati pod odločilnim vplivom DSL«.
Na Tržaškem računa nova stranka na vsaj sto elanov. De Gioia, bivši socialdemokrat, ki je potem pristopil k PSI, bo v deželnem svetu zastopal SI, medtem ko bo Pittonijeva še dalje vodila svetovalsko skupino Zavezništva za Trst. Med pobudniki nove stranke na Tržaškem, kot kaže, ni nobenega slovenskega socialista. Mnogi se namreč ne ukvarjajo veC s politiko, drugi pa so pristopili v novoustanovljeni Demokratični forum.
Spomladi bodo v dolinski, repentabrski in zgoniški občini redne občinske volitve, na katerih bodo občani prvič neposredno izvolili župane. Vlada še ni določila točnega datuma volitev, po zakonu pa morajo biti med 15. majem in 15. junijem.
Stranke se vsekakor že pripravljajo na to pomembno politično in volilno preizkušnjo. O tem je tekla beseda tudi na ponedeljkovem sestanku slovenske komponente Demokratične stranke levice, na katerem je uvodoma poročal Miloš Budin. Poudaril je, da je DSL na razpolago za oblikovanje občinskih list, ki naj uživajo podporo Cimširše palete demokratičnih političnih in druž-
rCH URADNI SKLEP AH LE ODLOŽITEV SKLEPA?
»Liga ni razpuščena«
Umberto Bossi ni (ali še ni?) razpustil tržaške Severne lige. Tajnik Roberto Tanfani (na sliki) nam je vCeraj v krajšem razgovoru potrdil, da so govorice o komisarski upravi ali celo o razpustiti tržaške Lige povsem neutemeljene in popolnoma izmišljene. Gre za natolcevanja in za podle namige znanih osebnosti, nam je dejal Tanfani, ki že dalj Časa rovarijo proti našemu gibanju. Na vprašanje, ali sodi v ta krog tudi de-vinsko-nabrežinska sekcija Severne lige, tajnik ni hotel odgovoriti, povedal nam je le, da gre za ljudi, ki so le podporni elani stranke in ki itak v njej nimajo prav nobene politične teže...
Tanfani torej po pričakovanjih demantira pisanje krajevnih Časopisov in dodaja, da je Bossi zelo jezen nad temi govoricami, ki imajo namen le
diskreditirati Ligo v oCeh javnega mnenja. Do tukaj torej Tanfani, ki, kot vidimo, skuša prikrivati znane zelo ostre spore in tudi osebne razkole, ki že dalj Časa burno spremljajo življenje tukajšnje Lige.
Bossijevo stranko je že pred Časom zapustila skupinica nekdanjega predsednika tržaškega občinskega sveta Giorgia Marchesica, ki je ustanovil svoje gibanje »Nord libero« (Svobodni sever). Nato je stranko zapustil nacionalistični poslanec Gualberto Niccolini, ki je iz potapljajoče se barke pravočasno skočil na Berlusconijev voz. Nazadnje pa so iz stranke pred nekaj dnevi formalno izključili še prvega pokrajinskega tajnika Fabrizia Bellonija, češ da je na tihem prestopil v drugo stranko, kar je v nasprotju s statutom Severne lige.
benih sil. Ta podpora pa mora biti brez prevlade ali očetovska posameznih strank ali drugih sil, je še poudaril predsednik slovenske komponente D’-Alemove stranke.
Slovenci v DSL pričakujejo, da kandidati ne bodo nastopali v imenu strank, ampak občinskih list kot takih, ki jih je treba torej oblikovati v vseh treh občinah, kjer bodo spomladi volitve. Budin je tudi izrazil željo, da bodo kandidatne liste oblikovane v znaku sožitja, da se s tem prepreci etnični spopad ter da se hkrati izkoristijo volitve kot priložnost za utrditev enakopravnosti obeh jezikov in kultur. Slovenska DSL bo svoja stališča o spomladanskih volitvah predstavila na javni skupščini, ki bo v drugi polovici tega meseca.
Tudi stranka Slovenske skupnosti se že pripravlja na volilno preizkušnjo v treh okoliških občinah. Strankino pokrajinsko vodstvo je že nekajkrat izrazilo željo in potrebo, da bi na teh volitvah prišla do izraza Cim širša enotnost slovenskih volilcev. V ta namen je SSk izrazila pripravljenost na soočenje z vsemi strankami in komponentami slovenske manjšine.
Na volitve se ne pripravljajo samo stranke, ampak tudi tako imenovana civilna družba. Zanimivo delo opravlja v dolinski občini širša skupina predstavnikov društev in krajevnih družbenih, kulturnih in športnih komponent, ki se je glede volitev že sestala z nekaterimi strankami.
Dvojezični napisi: poseg SKP na deželi
t r? LsPornih dvojezi' aMah na tržaškem K
0	v katkem tekla be
01	v deželnem svetu, ovalec Stranke kom stične prenove Fai
onfalcon je zahteva Predsednice deželne v essandre Guerre p , hžaski občinski up ne odstrani dvojes
las!6’ ^ jil?ie SV0)Ci
Morebitna odstra . e' na Krasu (SKF U, da je župan H P°d.pisal tozadevi Pravni odlok) bi po laiconovem mnenju javljala velik korak ni v primerjavi z arodnimi obvezam “lanske države. Slo j® izredno hud u °žltiu in strpnosti
krdjihlL0Stn0 meS
DSL /JAVNO ZBOROVANJE
Kakšne so perspektive za ttiaško zdravstvo
HRAI / STALIŽCE NOVINARJEV^
»Pojavljajo se netočne, izkrivljene informacije«
Katere so perspektive za tržaško zdravstvo po odobritvi deželnega zakona št. 40? Na to nelahko vprašanje sta včeraj na javnem zborovanju, ki ga je na svojem sedežu priredila DSL, skušala odgovoriti strankin deželni svetovalec Matassi in pa eden od direktorjev otroške bolnišnice Burlo Garofolo, Panizon. Da je vprašanje zelo zanimivo kaže dejstvo, da je bilo zborovanje dobro obiskano, med udeleženci pa je bilo predvsem veliko število operaterjev zdravstvenega sektorja.
Kot je podčrtal deželni svetovalec Matassi, je deželni zakon popolnoma spremenil kulturo upravljanja zdravstvenih služb, na njegovi osnovi pa bo treba uresničiti še vrsto ukrepov, da bo zdravstvena reforma resnično in celovito dokončana. Postaviti si bo treba najprej vprašanje, ali ponudba zdravstvenih
storitev zadošča potrebam prebivalstva; vprašati se je tudi treba, katera naj bo vloga bolnišnic in kaj pomeni zmanjšanje števila postelj v teh strukturah, ker njihovo nižje število še ne pomeni, da se bodo tudi izdatki znižali. In nenazadnje bo treba tudi poskrbeti, da bodo vse zdravstvene službe, ki so na razpolago prebivalstvu, med seboj povezane.
Uvedba slovenskih televizijskih oddaj in okrepitev italijanske redakcije (predviden je nočni deželni dnevnik) sta v javnosti izvala več polemik. V zvezi s tem sindikalni odbor slovenske in italijanske redakcije deželnega sedeža Rai ugotavljata, da prihaja do izkrivljanja izjav predstavnikov javne radiotelevizijske ustanove. Zato so sindikalni predstavniki
novinarjev želeli podcrtati, da nihče ni nikoh postavljal zahteve o osamosvojitvi videmske redakcije. Prav tako ni bila uradno postavljena zahteva po odgovornem uredniku slovenskih poročil, vsekakor pa to sodi v okvir pogovorov ob uvajanju slovenskih televizijskih oddaj, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj tudi italijanskih programov, ne pa zaviralno.
Stečaj Tripcovich: v pričakovanju novosti
Presikava o stečaju grupe Tripcovich se nadaljuje s pospešenim tempom. Pred tržaškim namestnikom državnega pravdnika De Nicolo se vrstijo priče in osumljenci, preiskovalci pa predvsem pregledujejo dokumentacijo, ki so jo zaplenili med »blitzem« finančnih stražnikov, ki so prejšnji petek izvedli 119 pregledov v stanovanjih in pisarnah upraviteljev podjetij grupe Tripcovich. Preiskovalci skušajo ugotoviti,
kam je pravzaprav izginilo skoro tisoč milijard lir (od tega 80 jih je bilo osebna last barona De Banfielda, ki je izgubil vse svoje premoženje). V uradu De Nicole je bilo živahno do poznega večera, v hodnikih pa kroži glas, da bo verjetno v kratkem izdal tudi nekaj zapornih nalogov, ki bi sledili dosedanjim 19 sodnim obvestilom. »Pričakujte si šokantne vesti...« pravijo v sodni palači.
Manlio Cecovini
gost TV Koper-Capodistria
Bivši tržaški župan in nekdanji lider Liste za Trst Manlio Cecovini bo gost oddaje “Bersa-glio”, ki bo na sporedu drevi, ob 22.30, na TV Koper Capodistria. V oddaji, ki jo vodi Mauri-zio Bekar, bo govor o izkušnjah Cecovinija kot protagonista tržaškega političnega življenja, o vprašanjih nacionalne identitete, o odnosih s sosedi, o njegovi pisateljski dejavnosti in o njegovi zadnji knjigi "Nottole ad Atene”.
“Ženska in psihiatrija"
Jutri, od 14.30 do 19.30, bo na sedežu združenja Centro donna v Ul. Gambini 8 četrti seminar “Zenska in psihiatrija: kvaliteta storitev", ki ga prirejajo v sodelovanju s Kulturnim združenjem “Luna e l’Altra" in z zadrugo “Agenzia Sociale". Univerzitetni docentki Maria Luisa Accati Levi s Tržaške univerze in Claudia Mancina z Rimske univerze bosta govorili na temo: “Družina. Družine. Vloga ženske".
Evropska parlamentarca na Trgovinski zbornici
Evropska parlamentarca Luigi Caligaris in Ga-stone Parigi bosta sodelovala na sestanku s predstavniki krajevnih ustanov ter gospodarskih in družbenih kategorij, ki bo v petek 10. februarja na sedežu Trgovinske zbornice. Po predstavitvi novega zborničnega predsednika Adalberta Donaggia bo razprava tekla o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo pokrajinsko gospodarstvo in specifične evropske pristojnosti. Po sestanku, ob 12.30, je predvidena tiskovna konferenca.
Spadaro pri Italijanski uniji
Tržaški pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro se je vCeraj sestal v Kopru s predsednikom izvršnega odbora Italijanske unije Mauriziom Tremulom. Na srečanju je tekla beseda o položaju, ki je nastal po razsodbi, s katero je ustavno sodišče Republike Hrvaške na predlog hrvaške vlade razveljavilo vrsto členov Dežele Istre o dvojezičnosti. Kot piše v tiskovnem poročilu DSL, sta se Spadaro in Tremul dogovorila za vrsto ukrepov, ki naj bi jih sprejeli v Trstu in v rimskem parlamentu v podporo pravic italijanske manjšine in celotne istrske skupnosti. Tržaški tajnik DSL je o zadevi že obvestil parlamentarce svoje stranke.
Prešernova proslava v Dolini z mladimi silami
Letošnjo proslavo ob dnevu slovenske kulture v Dolini bo označeval predvsem nastop mlajših vaščanov: nocoj, z začetkom ob 20. uri se bodo namreč v prostorih KD Valentin Vodnik predstavili učenci dolinske osnovne šole Prežihovega Voranca in dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča. Najmlajši so za priložnost pripravili splet misli o velikem pesniku, dijaki pa bodo vaščanom predstavili nastop, ki so ga pripravili za 150-letnico rojstva goriškega slavčka, po katerem je šola poimenovana. Prireditev bo obogatil nastop dekliške pevske skupine Valentin Vodnik, ki jo vodi Ivo Tuli. Ob tej priložnosti bo izšla tudi prva letošnja številka društvenega glasila Tabor. (dam)
Predstavitev publikacij o Istri
Krožek istrsko-beneške kulture Istria in tržaška sekcija Evropskega federalističnega gibanja prirejata v sredo, 14. t. m., na sedežu Krožka Istria v Ul. sv. Frančiška 14/1 v Trstu predstavitev nove številke revije Jurina i Fra-nina, ki izhaja v Pulju v hrvaščini, italijanščini in slovenščini, ter prvo knjigo zbike istrskih monografij z naslovom »Istria, azzurro splen-dore di cristallo - Istra, tirhizni sjaj kristala«. Predstavitev se bo pričela ob 18. uri, na njej pa bodo govorili Armando Debeljuh, Miro Kosič in Giuseppe Trebbi.
Program Krožka Istria ’95
Krožek Istra bo v sredo, 15. t.m., z začetkom ob 11.30 priredil na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu, Ul. Čampo Marzio 10, tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil obračun delovanja v letu 1994 ter program delovanja v letu 1995. Govorili bodo predsednik Vocci, podpredsednik Dorigo in tajnik Orel.
Zaradi odpusta prekinili proces
Včerajšnja razprava na tržaškem sodišču proti 19 nekdanjim upraviteljem Ireta in Ztt zaradi domnevnih fiskalnih nepravilnosti iz leta 1982 je trajala le nekaj minut.V imenu številnih zagovornikov je odv. Boris Sancin predlagal, naj se proces prekine, ker je medtem prišlo do davčnega odpusta. Z branilčevo zahtevo se je strinjal tudi javni tožilec Nicoli in tako je razsodil predsednik sodišCa Trampuš.
GOSTOVANJE / LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE
PSI / V PETERLINOVI DVORANI
Sapramiškine prigode v gledališču Cristallo
Nastop sodi v niz prireditev zo otroke Povem ti pravljico
V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri bo v gledališču Cristallo nastopilo ljubljansko Lutkovno gledališče z igrico Sapramiska. Nastop spada v niz Povem ti pravljico, s katerim La Contrada že veC kot dva meseca in pol skoraj vsako nedeljo zabava najmlajSe občinstvo.
Kdo od naših bralcev ne pozna Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, saj se je proslavilo Sirom po svetu. Kot poklicno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1948. Sprva je dajalo prednost marionetam, kasneje je dobilo Se oder ročnih lutk, danes pa goji domala vse lutkovne zvrsti. V matični hiši, kjer razpolaga s kar štirimi prizorišči, in na gostovanjih po Sloveniji in na tujem odigra na leto okrog 500 predstav. Največjo skrb posveča najmlajsi publiki, obrača pa se tudi k odraslim gledalcem.
K sodelovanju je uspelo pritegniti najuglednejše slovenske režiserje in druge ustvarjalce, zlasti pisce, kakršna je Svetlana Makarovič, avtorica Sapra-miškinih prigod. Svetlanina dela imajo sploh velik uspeh pri občinstvu Lutkovnega gledališča, saj so v letošnji sezoni na sporedu kar tri njena besedila; poleg Sapramiske Se Gal v galeriji in povsem nova Medena zgodba.
Naslovna junakinja lutkovne igrice, ki si jo bomo lahko ogledali v nedeljo, je mala miška Sa-pramiška, ki ji je teta Grizolda podarila tri lesnike. Ker jo boli zob, jih ne more streti. Pomagajo ji prijatelji, zaradi raznih nezgod pa Sapramiska nikakor ne pride do slastnega jedrca.
Ni kaj, Ce hoCe sama streti lešnikovo lupino, mora Sapramiska k zobozdravniku.
Igra je otrokom zelo všeč, saj spada med tiste, ki jih radi gledajo po dvakrat, trikrat in še večkrat. Doživela je že veC kot 250 uprizoritev, tako da je postala nepogrešljiv del železnega repertoarja Lutkovnega gledališča. Njena privlačnost je predvsem v besednih igrah, v poigravanju z jezikom in sestavljanju novih zloženk, torej v umetnosti, v kateri je Svetlana Makarovič nenadkriljiva. 2e v imena skuša ujeti značaj svojih malih junakov; tako nemudoma uganemo, da je Sapramiska prijazna, navihana in Segava mala miška. Kdor pa bi jo rad pobliže spoznal, jo lahko obišCe v nedeljo v tržaškem Cri-
Slovenska skupnost nam je poslala sporočilo, v katerem iskreno Čestita pisatelju Alojzu Rebuli za prejem Prešernove nagrade in režiserju Sergeju VerCu za prejem nagrade iz Prešernovega sklada. Visoki odlikovanji nista le zasluženo priznanje za ustvarjalno delo, temveč tudi dokaz o visoki kakovosti slovenske kulture v zamejstvu, je še rečeno v sporočilu, ki se nadaljuje: »Ce nagrada Sergeju VerCu izrecno poudarja pomen slovenskega kulturnega povezovanja tudi preko državnih
meja, pa predstavlja Prešernova nagrada za življenjsko delo Alojzu Rebuh veliko priznanje za njegovo vrhunsko literarno ustvarjatoost, a tudi za njegovo visoko etično držo in jasno narodno opredelitev.
Slovenska skupnost Čuti dolžnost, da se ob tej priložnosti še posebej zahvali Alojzu Rebuli, ki si ni pomišljal zastaviti svojega imena in ugleda v podporo prizadevanj samostojne slovenske stranke v Italiji, kadar koli je bil za to na-prošen«.
PREŠERNOVA NAGRADA
Čestitke SSk Alojzu Rebuli in Sergeju Verču
Večer ob knjigah Dušana Jelinčiča
»Biseri pod snegom v zvezdnatih nočeh<(
Dušan Jelinčič v DSI (Foto KROMA)
Tradicionalni večer Društva slovenskih izobražencev je tokrat, to se pravi v ponedeljek, 6. t.m. zavlekel do poznih večernih ur. Občinstvo v Peterlinovi dvorani je namreC sledilo skoraj triurnemu predavanju z diapozitivi, ki ga je znani zamejski alpinist in novinar Dušan Jelinčič imel na temo "Biseri pod snegom v zvezdnatih nočeh”. Naslov predavanja je bil torej spoj naslovov obeh Jelinčičevih knjig: knjiga "Biseri pod snegom” opisuje odpravo, ki je v okviru skupnosti Al-pe-Jadran odšla na Evere-st leta 1990, knjiga "Zvezdnate noCi” pa govori o slovenski odpravi v Karakorum leta 1988, v okviru katere je Jelinčič tudi prišel na vrh Broad Peaka (8.047 m) in postal tako prvi alpinist Furla-nije-Julijske krajine, ki je osvojil osemtisocak. V okvira večera so predstavili tudi italijanski prevod "Zvezdnatih noči” ("Le notti stellate”).
Pred predvajanjem diapozitivov, ki so v skrčeni obliki prikazali obe odpravi, je Jelinčič spregovoril, kako je prišlo do prevoda "Zvezdnatih noči”. Zamisel je nastala, ko je bil predavatelj elan odbora vsedržavne italijanske planinske revije ALP. Za prevod je poskrbel prof. Paolo Pri-vitera, ki je po Jelinčičevem mnenju eden redkih Italijanov, ki zelo dobro obvladajo slovenščino. Jelinčič in Privitera sta tekst pregledala štirikrat, da bi čimbolj odgovarjal okusom italijanskega bralca, nato se je začela dolga romarska pot po
raznih založbah (Vivalda, Corbaccio, Longanesi), ki so prevod zavrnile, Ces da je predolg. KonCno se je ponudila založba Cam-panotto, ena največjih založb v FJK, da objavi prevod v celoti. Knjige so predstavili novembra lani na EDIT-EXPO-ju, zatem je bila pot knjige med italijanske bralce zelo lahka, ker so nedvomno pomagale razne recenzije, pa tudi oddaje, ki jih je na to temo pripravila tržaška zasebna televizijska postaja Telequattro. Knjiga se nahaja v vseh italijanskih knjigarnah in se relativno dobro prodaja. O svojem pisanju pa je Jelinčič dejal, da ga ne zanima opisovati dogodke, ampak predvsem notranjo pot in občutke, ki prežemajo človeka v izjemnem okolju, ki ga predstavljajo himalajske gore, kjer najbolj spoznaš sebe in ljudi okoli sebe.
Najprej so prišli na vrsto diapozitivi o odpravi
na broad Peak leta 1986, zatem je predavatelj občinstvu pokazal še p°' snetke iz odprave na Eve-rest, ki se je imenovala "Alpe-Adria Sagarmatha Expedition” in katero so sestavljali alpinisti iz skoraj vseh dežel skupnosti Alpe-Jadran, med njimi tudi štirje elani SPDT: Tatjana Gregori, Lenart Viđali, Davor Zupančič in Dušan Jelinčič, ki so se povzpeli do tabora št. III. Pri tem je Jelinčič razložil razliko med himalajizmom in navadnim alpinizmom: himalajizem ni toliko plezanje po steni kolikor v bistvu hoja v gore, vendar je to najtežja oblika alpinizma, saj naletiš tam na vsakovrstne težave, ki so povezane z višino, v prvi vrsti pomanjkanje zraka. Bodočnost alpinizma vidi predavatelj v spojitvi himalajizma s plezanjem po strminah 5. in 6. stopnje.
Ivan Žerjal
ENA OD ZIMSKIH NADLOG
OPČINE / PREJŠNJO NEDELJO
Genovska gripa bolj prizanesljiva
V tem letnem Času običajno razsaja v taksni ali drugačni obliki gripa. Kako je letos s to boleznijo pri nas? S tem vprašanjem smo se obrnili na razne lekarne, od Ul. Settefontane, Garibaldijevega trga, do Ul. Carducci, Trga Oberdan in dalje.
»Januar je običajno mesec, ko se gripa, ki ji vedno najdejo poseben vzdevek, redno pojavi. Tokrat so jo poimenovali »genovsko« - zakaj, to vam tudi sami ne vemo obrazložiti. Pričakovali smo veliko obolelih in prebivalstvo opozarjali, naj se cepi, pa so podatki, s katerimi razpolagamo, zaenkrat kar pomirjajoči.« Primerov obolenja je veliko manj, kot so si odgovorni pričakovali«.
Je to zato, ker se je veliko veC oseb cepilo proti gripi?
»Tudi to ne bo držalo. Mnogi še danes ne zaupajo cepivu. Nekateri so se nam potožili, da so gripo dobili, kljub temu, da so se cepili in morda celo bolj močno, kot bi jo sicer. Drugi so mnenja, da je pač potrebno te zimske bolezni prebroditi brez raznih zunanjih posegov. Tisti pa, ki se cepijo že nekaj let, so v glavnem s tem posegom zadovoljni.«
Antibiotiki proti gripi ne pomagajo. Kaj potem dajete bolnikom, ki se pri vas javljajo v tem Času? »Dajemo jim vsa zdravila, ki pomagajo pri raznih
prehladih, nabodih, bolečinah v grlu itd. Teh smo v tem Času prodali zelo veliko; vsem pa smo priporočili predvsem mir, počitek, uživanje toplih Čajev in tablet, ki zmanjšujejo vročino in razne bolečine.«
Je torej letošnja epidemija že za nami, ali pa se lahko v tem mesecu še pojavi?
»Najbolj pogosta obolenja za gripo so vedno v mesecu januarju.
Lahko pa se zgodi, da se epidemija pojavi tudi februarja. Zato je prav, da smo na to pripravljeni, da bolnikom pomagamo z zdravili, ki lajšajo težave, kot tudi z nasveti.«
»Genovska« gripa torej še ni pokazala »zob«. Lahko, da bomo to krizno obdobje preživeli bolje, kot pretekla leta. S cepljenjem se zavarujemo za določeno dobo - pravijo za dobo osmih mesecev, Ce smo se cepili že pretekla leta. Virusi pa se medtem spreminjajo in puščajo bolj ali manj težke posledice. Zato je že prav, da se starejše osebe, otroci in tisti, ki so zaradi svojega dela stalno v kontaktu z veliko ljudmi, ob pravem Času cepijo. Ce pa bodo prebolevali letošnjo gripo, potem je glavni nasvet: počitek, jemanje vitaminov, aspirina in dragih zdravil, ki lajšajo kašelj, glavobol in podobne nevšečnosti in težave.
Neva Lukeš
Nastop dua Antoniči Marino
Po decembrskem nastopu v dolinski cerkvi sta se mladi glasbenici Luisa Antoni in Silvia Di Marino v nedeljo predstavili še openskemu občinstvu. V programu pa je bila bistvena sprememba, saj je Luisa Antoni v Dobni igrala na orgle, medtem ko je na Opčinah orglam pridala še Čembalo, medtem ko je Silvia Di Marino ostala povsem zvesta flavti.
Do nedeljskega koncerta je prišlo na pobudo Župnije sv. Jerneja, program koncerta, ki se je pričel ob 18. uri, pa je vseboval skladbe avtorjev 17. in 18. stoletja. V prvem delu sta glasbenici izvedli: Hand-lovo sonato v a-molu HWV za flavto in basso continuo (Antonijeva je igrala na orgle), nato Marina Maraisa Variacije na temo Les folies d’Espagne za flavto solo (solistka Silvia Di Marino) in Friderika Velikega (Friedrich der Grosse) Sonato št. 5 v
Luisa Antoni in Silvia Di Marino med nedeljskim nastopom na Opčinah (Foto KROMA)
A-duru za flavto in basso continuo (orgle). Drugi del nedeljskega koncerta dua Antoni-Di Marino pa je vseboval skladbe Fran-coisa Couperina Les bari-cades misterieuses iz šestnajstega odra za Čembalo solo (solistka Luisa Anto-
ni), Johanna Sebastiana Bacha št. 2 v ES-duru MWV 1031 za flavto in Čembalo in Philippa Emanuela Bacha Sonato v G-duru znano kot Hamburško sonato za flavto in basso continuo (orgle).
Z nedeljskim nastopom
v openski cerkvi sta mladi glasbenici, ki sta diplomirali na tržaškem konservatoriju, ponovno dokazali, da z veliko skrbnostjo pO' daj ata skladbe, ki se najbolj zaživijo v akustičnem in zbranem cerkvenem okolju.
NA ŠOU VOLTA
h
Srečanje o večkulturnih aspektih v literaturi
Kako doseči ali utrditi na Tržaškem demokra-1Cno sožitje? Od nekdaj je veljalo mnenje, da so za to vprašanje v prvi vrsti poklicane šole, v ka-6rih se vzgajajo generacije, ki bodo prevzemale Usodo mesta in z njo tudi odgovornost za demokratično sožitje. Resnici na ljubo ugotavljamo, da se na italijanskih šolah dviga zavest o po-rebi ustvarjanja pogojev za novo vzdušje med Jzlicnimi narodnimi skupnostmi v Trstu.
adnji primer je pobuda Državnega tehnično industrijskega zavoda A. Volta, ki deluje v okviru 6. tržaškega šolskega okraja in ki prireja v pe-ek, 10. februarja v prostorih glavne sejne dvora-Ue zavoda v Ul. Monte Grappa 1 srečanje o večkulturnih aspektih v literaturi severovzhod-u® Italije. O italijanski literaturi v Trstu v 20. sto-mtju bo govoril prof. Elvio Guagnini s tržaške univerze, o slovenski literaturi v Trstu prav tako v 20. stoletju pa bo predaval prof. Jože Pirjevec, m J6 docent na univerzi v Padovi. Srečanje bo ob 17- uri.
Literarni natečaj
Ustanova Art Magazine je razpisala tretji mednarodni dveletni književni natečaj »Gabriella Gomili«. NateCaj je namenjen pesnikom in pisa-mljem. Vsak udeleženec pesniškega natečaja unko pošlje največ tri neobjavljene pesmi proste vsebine, v itahjanskem jeziku z največ 30 verzi. Udeleženci natečaja za povest pa morajo prav mko poslati neobjavljeno, v italijanščini pisano delo, ki ne presega 30 kartel. Prva nagrada za povest znaša poldrugi milijon lir, prva nagrada za Poezijo pa 500 tisoč lir. Podelili bodo tudi tri na-8mde mladim udeležencem med 10. in 18. letom starosti. Prvih 50 najboljših del bodo objavili v antologiji, ki jo bodo izdali v dobrodelne namene. Zadnji rok za oddajo del je 30. julij 1995. Prispevke je treba poslati na sedež Art Magazine 3413' G' C°relli’ PoSt Predal st-3864 Succ. 20 TS
ZVEZA	ZVEZA
SLOVENSKE	SLOVENSKA	SLOVENSKIH
KATOLIŠKE	PROSVETA	KULTURNIH
PROSVETE	DRUŠTEV
SLOVENSKE
KULTURE
POBUDI SE PRIDRUŽUJEJO: ELASBENA MATICA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
dvojezični Šolski center v Spetru
IMEdelja, Ig. februarja 1935,
ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z gledališčem LA C0NTRADA
Fulvio Tomizza
BOLHE V OPERI
Mladinska igra, režija BORIS KOBAL
Danes, 8. februarja, ob 10. uri
COŠ Fran Venturini in KD F. Prešeren
Ob praznovanju DNEVA KUL TURE, ki bo v petek. IO. t.m.. ob SO.30 v Kulturnem domu F. Prešeren v Bojjuncu. bo potekalo podeljevanje častne diplome požrtvovalni učiteljici Ljubi Smotlakovi.
Prisrčno vabljeni vsi učitelji in bivši kolegi
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
8' februarja 1995
PREŠERNOV DAN
Sonce vzide ob 7.18 in ?tone ob 17.20 - Dolžina ni®Va 10.02 - Luna vzide tl-22 in zatone ob 1.37.
Jutri, ČETRTEK, tL februarja 1995 APOLONIJA
12vReme VČERAJ OB
2 V URI: temperatura Hat 7,1 stopinje, zračni Vat ^047’3 mb narašča, km sever°zahodnik 10,4 stg na uro, vlaga 98-od-sv na’ nebo jasno, morje oraj mirno, temperatura mor)a 8,3 stopinje
Rojstva in smrti
s RpOlLI SO SE: France-„ Rubino, Luca Perossa,
Jancesca Fragiacomo, t na Čampo Dall’Orto,
B°ttazziitt0ni’ EnZ° Cir°
Umrli SO: 79-letni Do-uenico Haglich, 56-letna ' -aria Prodan, 91-letna
Ceregon, 74-letni ]n 5° Foppa, 82-letni Car-
iU ^rnnprn^
u
LEKARNE
no?d Ponedeljka, 6., c Uje, 12. februarja 19$ Normaien urnik lekai
IR nn j0 do 13.00 in c
16.00	do 19.30
13 nn^arile odprte c 13 00 do 16.00
orH,1- Roma 16 (te (tel o° ’ liS Valmaura : • 812308). Milje - Lu:
274998). Ven6Zia 3 (te
2n^B,RE2INA	(te
66) - samo po telef Za najnujnejše primer
19L30kdor2n0e30OdPrte C
Ul. Roma 16, Trg Va ^U.TrgCaribaMi zia 3 ' Unngomare Ven
2nMABREZINA	(te
nu 7466^." s?mo P° telef a najnujnejse primer
kocna služba
20.30kdar8nao 0dprta (
3686487)Garibaldi 5 ttč
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »II fiu-me della paura - The River Wild«, i. Meryl Streep, Kevin Bacon.
EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. Ales-sandro Benvenuti, i. Eva Robin’s.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop«, i. Jean Claude Van Damme.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Came-rieri«, i. Paolo Villaggio, Diego Abatantuono.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Ingordigia anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
18.40, 20.20, 22.10 »The Mask« r. Jim Carrey.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »II toro«, r. Carlo Mazzacurati, i. D. Abatantuono, R. Citran.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. Zadnji dan.
Letošnjemu Prešernovemu nagrajencu
prof. Alojzu Rebuli
Čestita ob prejemu naj-visjega državnega priznanja
Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm
□ OBVESTILA
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni Soli v Ric-manjih predvpis za solsko leto 1995/96 in sicer: do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske otroke in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Nabrežine organizira jutri, 9. t.m., ob 16.30 na kmetiji Radovič v Nabrežini PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, 18.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni.
KONZORCIJ DOC Kras vabi na srečanje z vodilnim kleti Castelvecchio g. Bignucolom jutri, 9.t.m., ob 19.30 v Kraškem muzeju.
Z PRIREDITVE
KD VODNIK vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini. Nastopajo uCenci osnovne Sole P. Voranc in dijaki nižje srednje Sole S. Gregorčič, dekliški zbor V. Vodnik pod vodstvom Iva Tulla.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
JUTRI, 9. t. m. bo SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST proslavilo PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE s predstavitvijo najvažnejših za planinstvo pomembnih del: Rafko Dolhar - Od Trente do Zaj-zere; JelinCiC - Pod svinčenim nebom; Henrik Tuma -Dalla mia vita; Dušan JelinCiC - Le notti stellate. Po uvodnih besedah prof. Nade Pertot, bodo o knjigah spregovorili: avtorja in prevajalec prof. Marjan Vončina. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30.
KD F. PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Sodelujejo osnovna Sola Venturini, dramska skupina KD F. Prešeren in na klavir igra Alenja Zobec.
KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20. uri v Saležu. Nastopajo: vokalna skupina S tu ledi, Silva Perčič in Franka Slavec (predstavitev kraške nose), L. Furlan (harmonika), Atilij Kralj (poezija) ter MPZ RdeCa zvezda. Vabljeni!
SKD GRAD vabi na PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih z naslednjim programom: otvoritev razstave “Železo in kamen" umetnika Maria Sosiča, predavanje z diapoitivi o “Raznolikostih Snežnika", podpredsenik PD Ilirske Bistrice Hinko Poročnik. Toplo vabljeni!
ZDRUŽENJE STARSEV osnovne sole Prosek vabi v soboto, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec.
SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kulture v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vecchiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in 2PZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja
danes, ob 16. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20
PRIREDITEV OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
SODELOVALI BODO:
prof. Jožko Baša z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice: violina - Matej Santi, klavir - Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kjuder.
Vabljeni!
KD L0NJER KATINARA
prireja ob dnevu slovenske kulture
KINO
ALJOŠE
ŽERJALA
društvenih prostorih v Lonjerju danes, 8. t. m., ob 20.30.
Vabljeni!
KD VESNA vabi v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na KONCERT harmonikarskega ansambla “Synthe-sis 4“. Vodi prof. Clau-dio Furlan.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) priredi ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATECAJ. V soboto, 11. t. m. bo v Peterlinovi dvorani odprtje razstave in recital literarnih prispevkov ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev. Začetek ob 18.30.
ZADRUGA KD Prosek - Konovel in SD Primorje priredita v nedeljo, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri KONCERT MIX ORKESTRA S PEVCI. NastopjaCi bodo
pevke v Trstu. Vabljeni!
KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Ba-zovskem domu. Gostuje ZPZ L Grbec iz Skednja. Vabljeni!
KD PRIMORSKO priredi v soboto, 11. t.m., v srenjski hiši v Mackoljah, ob 20. uri PREŠERNOVO PROSLAVO. Gost večera je MPZ V. Mirk - Prosek Kontovel. Vabljeni.
izvajali izvirne skladbe 3 festivala slovenske no
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obveSCa elane, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: prof. višjih Sol do 10.t.m.; osebje A.T.A. do 11. marca;
Kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je Šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim suplentom omogočijo udeležbo na natečaju;
Profesorje nižjih in višjih Sol, da je do 28. t.m., Cas za predstavitev prošenj za vključitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98. Obrazce za prošnje in informacije nudi tajništvo - tel. 370301.
Sporoča elanom, da bo zaradi poteka pripravljalnega tečaja onovnoSol-skih učiteljev na Opčinah, urad zaprt v popoldanskih urah v dne 9., 13. in 16. t. m. Obveščamo elane, da bo urad v zgoraj omenjenih dnevih deloval le v jutranjih urah.
MALI OGLASI
ISCEM traktor v dobrem stanju,od 20 do 25 KM s prikolico, plugom in frezo. Telefon 53420 ob večernih urah.
ISCEM zazidljivo zemljišče. Tel. St. 370947.
SLUŽBO isce marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. St. 368230.
MLADA Zena, delovna, poštena, isce zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. St. 229389.
ISCEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, St-mavra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado KlemSe, Rupa, 54 - So-vodnje ob Soci - tel. St. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim Časom.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU isce natakarico/ja max 19 let. Tel. na St. 225039 od 18. do 20. ure.
PODJETJE import/ex-port zaposli osebo s prakso v uvozno/izvoznih operacijah ter odličnim obvladanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Pisati na Publiest Srl pod Šifro “Import/Export, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO srediSCe Mitja Cuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. St. 327114. 2e v naprej hvala.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550.
NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih Sol. Tel. št. 55293 v večernih urah.
INSTRUIRAM italijanščino, grščino, la-tinseno, zgodovino in filozofijo v italijnskem jeziku. Tel. St. 229225 -Mirjam ali 396359 - Giu-liana.
PRODAM lada niva, letnik ’90 v dobrem stanju, bele barve. Tel. št. 228932.
PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. St. 228547.
PRODAM po ugodni ceni skoraj novo pohištvo za opremo pisarne. Tel. 368633-4 od 10 do 17. ure.
PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zajedal-cev, po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21417.
MINI TERME v centru Trsta: tango, parafina, masaža, laser, ultra zvok, interfenčni tok in drugih 34 terapij. Danes lahko preko KRUT-ove posvetovalnice. Pojasnila: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen sobot.
BORIS IN PEPI SANCIN (Sarnek) imata v Dolini odprto osmico. Točita belo in crno vino.
DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7.
PRISPEVKI
V	spomin na Ivana-Miceta Malalana darujeta Alfredo in Mariza
20.000	lir za sekcijo VZ-PI-ANPI Trebče, 20.000 lir za Godbo Viktor Parma, 20.000 lir za SD Primorec in 20.000 lir za KD Primorec. V isti namen daruje Pierina Hrvatic 10.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na Josipa Grudna darujejo Lu-pinCevi iz Sempolaja
25.000	lir za SKD Vigred.
Ob obletnici smrti (9.2.) Marije Kuret por. Berdon darujeta Gracije-la Vorus in Laura Grop-pazzi 50.000 lir za SKD Slavec.
Slavko Žerjal daruje
10.000	lir za sekcijo VZ-PI-ANPI BorSt-Zabrežec.
V	počastitev spomina Davida Martellanija daruje družina Calzi
100.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ilijo Sardoč darujejo družine Rogelja 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Ilije Skerk darujeta družini Iskra in Gergic 50.000 lir za SKD Vigred.
Ob 5. obletnici smrti Franja Kosovela darujeta žena in hčerka z družino
100.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
t
V krogu svojih dragih je mirno zaspala naša draga mama, nona in pra-nona
Marija Segina vd. Briščik
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočajo hci Božena ter sinova Rado in Rafko z družinami, vnuki, sestra Silva in ostalo sorodstvo
Prosek, Nabrežina, 8.2.1995
Ob izgubi drage mame Meri Kokorovec vd. Del Vio izreka iskreno sožalje sin Enzu
Združenje Union
Ob izgubi drage mame gospe Marije Segina izrekajo globoko sožalje hčerki Boženi in domačim
nabrežinske cerkvene pevke
Ob smrti očeta Miceta izreka svojemu odborniku Lucijanu Malalanu in družini iskreno sožalje
Kmečka zveza
Ob izgubi Ivana (MiCe-ta) Malalana izreka globoko sožalje sinovom Milanu, Livijotu in Luciano-tu ter vsem svojcem
sekcija VZPI-ANPI Trebče
Ob težki izgubi dragega MiCeta izreka tovarišu Liviju in svojcem iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras
Ob smrti Ivana - Miceta Malalana izrekajo podpredsedniku Lucijanu, tajniku Davidu in elanu Liviju ter vsem svojcem iskreno sožalje
Koordinacijsko združenje kraških vasi
PAN KULTURE / ZSKD IN ZSKP NAGRADILI SODELUJOČE DIJAKE
Gregorčičev natečaj odpri pot sodelovanju s šolami
Želja je, da bi naša šola in kultura imeli več priložnosti za stike
V	ponedeljek zveCer so v zgornjem predverju Kulturnega doma v Gorici zaceli slavnosti ob letošnjem dnevu slovenske kulture. Ob prisotnosti udeležencev, profesorjev in staršev so razglasili izid natečaja z naslovom “Simon Gregorčič v pososkem prostoru”, ki sta ga skupaj razpisali Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete ob 150-letnici pesnikovega rojstva.
Uvodoma je navzoče v imenu ZSKD pozdravil Rudi Pavšič, ki se je zahvalil vsem sodelujočim za odziv in trud pri uresničitvi pobude. Pavšič je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do stika med šolo in kulturnimi organizacijami, ki po navadi delujejo ločeno in v glavnem po že zacrtanih programih. Cilj natečaja je bil približati šolo našim ustanovam, je še dejal Pavšič, ki je zaključil z ugotovitvijo, da bo odziv na ta natečaj gotovo vlil obema zvezama nove energije za iskanje skupnih poti s šolskim svetom.
Predsednik ZSKP Damjan Paulin je omenil vse večje prireditve, ki so lani počastile lik go-riškega slavčka. Menil je, da je ta natečaj lepo zaključil niz spominskih slovesnosti ob Gregorčičevi obletnici in hkrati prijetno otvoril letošnji praznik slovenske kulture, kar daje sodelovanju dijakov poseben pomen.
V	imenu ocenjevalne komisije je spregovorila profesorica Marija CešCut, ki je pohvalila sodelovanje med ZSKD in ZSKP pri izvedbi natečaja. Priznala je, da so sicer pričakovali nekoliko veCji odziv, vendar gre to pripisati prena-siCenosti šolskih zavodov z raznimi vabili in predlogi. Opozorila pa je na dejstvo, da je treba ločiti med važnimi in manj važnimi pobudami in ne zanemarjati to, kar je najbolj pomembno za slovensko kulturo.
Natečaj ni bil tekmovalnega znaCaja, vendar je ocenjevalna komisija določila nekatere kriterije pri izbiri in vrednotenju prispevkov. Vsi izdelki so bili vsebinsko dobri in estetsko dovršeni. Literarne prispevke so pregledali profesorji Marija Ceščut, Vida Bitežnik in Leopold Devetak, likovne in fotografske pa profesorja Nevenka Uršič ter Vladimir Klanjšček. Vsi udeleženci so prejeli pesnikov portret na lesu, ki ga je pripravil Julij Strosar, priložnostno publikacijo o Gregorčiču in seveda topel aplavz, ki je pripomogel, da je bilo vzdušje prijetno in živahno.
Skupno je pri natečaju sodelovalo veC kot tride-
set dijakov: Katja Vončina, Igor Škorjanc, Ivan Golob, Irena Špacapan, Lara Paulin, Urška Petrovčič, Maja Kragelj, Erik Devetak, Lara Braio-ne, Vanja Hoban, Denis Frandoli, Tiziana Bruno, David Petern, Stefania Mozetič, Chiara Gej, Tadej Florenin (vsi Nižja srednja šola Ivan Trinko); Martina Lutman, Tea Šinigoj, Nadja PodberšiC, Karin Mlekuš, Katja Bandelli, Nataša Gorjup, Sara Ren-na,; Dario Bertinazzi, Da-ria Sfiligoj, Kristina Jus-sa, Ivana Di Dio, Aleša Velikonja, Tanja Vižintin (Pedagoški licej Simon Gregorčič); Sara Miklus, Viljena Devetak (Zavod Žiga Zois-Ivan Cankar).
AF
Z nagrajevanja sodelujočih na Gregorčičevem natečaju (foto Studio Reportage)
DAN KULTURE / NOCOJ OSREDNJA SKUPNA PROSLAVA
Pogled mladih na kulturo
Letošnje proslavljanje dneva riškem Kulturnem domu, kjer sta liski prispevek k nocojšnji proslavi
slovenske kulture bo nocoj v Gorici potekalo v znamenju mladih ustvarjalcev. Tokrat je namreč prvič, da bodo celoten kulturni spored oblikovali predstavniki naših gorišMh kulturnih skupin, Gledališke skupine in Odra 90 ter za to priložnost nalašč zbran vokalni sestav. K mlajši generaciji sodi tudi slavnostni govornik, Aleš Doktoric, ki se je v zadnjih letih veliko posvetil filmski umetnosti in sam prispeval, da je Kinoatelje prekoračil goriške okvire in se uveljavil v širšem, tudi italijanskem prostoru.
Mladi ustvarjalci, dijaki nižje srednje in višjih šol so poskrbeli za uverturo ob letošnjem Dnevu slovenske kulture predsinoCi v go-
* Zveza slovenske katohske prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev nagradili sodelujoče na literarnem, umetniškem in fotografskem natečaju ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča.
Drevi ob 20.30 pa bomo v Kulturnem domu imeli priložnost gledati predstavo, ki bo izpostavila odnos med vsakodnevnim življenjem in kulturo, med vsakodnevnim živčnim tempom in umirjenostjo, ki jo nudi umetnost. Gledališki skupini in vokalno sestavo bo vodil Brane Završan, ljubljanski režiser in koreograf, s katerim so sodelovali domači ustvarjalci Herman Košič (scene), Igor Pahor (kostumi) in Živa Pahor, Id je oblikovala gledališki Ust Gleda-
pa bodo dah Martina Baldan, Katja Gaeta, Luiza Gergolet, Sara Hoban, Boris Pernarčič, Betti in Marko Tomšič, Tamara Košič, Matej Klanjšček in Katja SfiUgoj.
Pomembno je tudi dejstvo, da v zadnjih letih dan slovenske kulture pomeni sodelovanje obeh osrednjih organizacij ljubiteljske kulture, M sta spoznah, da cas, v katerem živimo, narekuje skupno razmišljanje in sodelovanje. To je še pomembnejše danes, ko naše kulturne ustanove preživljajo nelahke Čase. Ti problemi bodo prišh do izraza tudi v nedeljo, 12. februarja, v tržaškem Kulturnem domu na solidarnostni prireditvi s ciljem, da se naši kulturi zagotovi boljši in manj travmatični jutri.
JAMLJE / ZGRADILA GA BO DRUŽBA SIOT OB DRŽAVNI CESTI
Rezervoar bo varoval Kras pred izgubami iz naftovoda
Občina privolila pod pogojem, da se omili poseg v okolje
Družba SIOT, ki upravlja naftovod Trst -Ingolstadt, namerava na območju občine Doberdob zgraditi rezervoar, ki naj bi sluzil v primeru okvare ali poškodb na naftovodu. Ze pred časom je družba SIOT vložila prošnjo in dokumentacijo za izdajo dovoljenja, vendar je občina spričo obsežnega posega v prostor želela zadevo vsestransko preučiti tudi ob sodelovanju funkcionarjev deželne uprave.
Tako so na srečanju s predsednikom družbe SIOT funkcionarji deželnega odborništva za prostorsko načrtovanje in predstavniki občine ugotovili, da je gradnja objekta, čeprav predstavlja obsežen poseg v okolje, potrebna, zato da
se preprečijo hujše posledice v slučaju okvar ali poškodb na naftovodu. V pretres so vzeli različne lokacije. Najbolj primerna bi bila lokacija na območju Prelosnega jezera, kjer pa ne bi bilo smotrno graditi zbiralnik. Občina predlaga alternativno lokacijo in sicer v bližini Jamelj, na levi strani državne ceste št. 55. Gre za območje, ki ga že obremenjujeta naftovod in elektrovod. Rezervoar (s premerom kakih 30 metrov) bi lahko zgradili v precej globoki dolini, tako da bi molel iz zemlje le štiri do pet metrov. Občina je tudi dosegla, da bodo pri načrtovanju, zlasti kar zadeva vključitev objekta v okolje, sodelovali tudi njeni strokovnjaki.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
DAN SLOVENSKE KULTURE ’95
Kulturni dom Gorica, velika dvorana danes, ob 20.30.
OSREDNJA PROSLAVA
Sodelujejo: Gledališka šola Gorica in Oder '90
Slavnostni govornik: ALEŠ DOKTORIC
KINO
GORICA
VTITORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. I. Michael Douglas in Demy Moore.
TRZIC
COMUNALE Ni predstave.
a ŠOLSKE VESTI
SREDNJA SOLA IVAN TRINKO vabi starše in predstavnike kulturnih in športnih društev na informativni večer o manifestaciji Evrošola, ki bo danes ob 18. uri na sedežu oddeljenih razredov v Doberdobu.
Si PRIREDITVE
SKD HRAST vabi na gostovanje dramskega odseka PD Standrež s komedijo “Kandidiraj, le kandidiraj”, v režiji Emila Aber-ška, ki bo v soboto, 11. t.m., ob 20.15 v župnijski dvorani v Doberdobu.
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi v nedeljo, 12. februarja, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na koncert in predstavitev kasete Pri nas doma v izvedbi ansambla Adria kvintet.
KNJIŽNICA F. BEVKA v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brig. 25) vabi jutri ob 19. uri na predstavitev izbranih del pesnika in humorista Ivana Roba “Življenje in delo”. Z novo knjigo bodo navzoče sez-nanih prof. Bojan Bratina, gledališki igralec Janez Starina in založnik Branko Lušina.
SKPD F.B. SEDEJ in ŽUPNIJA sv. Florijana in Marije PomoCnice prirejata proslavo dneva kulture ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča v petek, 10. t.m., ob 20.30 v Sedejevem domu v Steverjanu.
SD SOVODNJE prireja, 25. t.m., tradicionalno pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri S. Mar-sonu, Davorinu PeUconu, Igorju Petejanu in LuCotu Fajtu.
KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Juretic (81163).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Gallia-nu pri Čedadu. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 15. t.m. Zaželene so maske.
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI (2. knjiga - Goriška pokrajina) bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
m obvestila
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi upokojence iz dober-dobske občine na srečanje jutri ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. Razdelili bodo izkaznice in sprejemali prijave novih elanov. Sledi družabnost.
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešCa, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko-Informacije pri odbornikih in po tel. (0481) 419952 ah 42024 ah 81113.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Danes ob 9.30 Zora Po-terzio vd. Simonetti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 10.10 Edda Rosa Cumin vd. Lauri iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, ob 11. uri Rafaela Smrekar vd. Plez-zani iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 12.30 Nella Temil iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
t
Mame
Rafaele Smrekar vd. Plesničar
ni veC.
Pogreb bo danes, ob 11. uri z obredom v cerkvi Sv. Ivana v Gorici.
Žalostno vest sporoča hci Helena
Gorica, 8. februarja 1995
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali ob izgubi našega dragega
Emila Brisca
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v blagem spominu.
SVOJCI
Standrež, 8. februarja 1995
-OBČINA / SPET NAPAKE UPRAVE IN PROCEDURALNI ZAPLETI
ŠOLSTVO / JAVNA RAZPRAVA GIBANJA "CITTADINI"
Pravobranilca izvolili le po mučni razpravi
Pereča razprava o šolstvu je zato zdrknila pozno v noč
iQG°riSki občinski sv sinoči le z veli! Jj o in po več kot si 1Urni razpravi izvol mskega državljan e§a pravobranilca. C Prav je bil kandidat sam - večina je
r-^ujenega občmsk ^nkdonarja dr. Frar ga lentileja (na sli je že v prejsnj
funkdatU opravlial gnkcijo - je zaradi
,°dn°sti v postoj
eraj spet prišlo do
Pietov in dolgotrajn
P spiranja okrog prc
Jalnih vprašanj. Z;
i tega so bili spet
pS drugi P°mem
Problemi, pereča r Praya o vprašanju r< garuzacije šolske mi
le	1 ______
J® potrdilo že zna .^pkcinske upra
'eni predsednika gaga sveta in obč F tajnika (med nj P10 sPet slišati n “°)ne obtožbe o 0 je bolj kriv : Pake), ki gotovo zr Povijanje občine Ponoven zaplet jzvolitve pravobr )e toliko hujši, ker adl Proceduraln
"	seja ob
tSVeta, na kateri L°. a na dnevn, tttoči je nov Postavil svetova ;?h Fiorelh, ki ;
’ na uprava n .L'a Predpiso i kov za preč
andidatur. Dol a ]e treba kan Predložiti do 5.
ga. medtem 1 Pravilniku ča
ni Pred sejo, 1
izvoli pravobranilec. Seja pa je bila šele 31. januarja. Fiorelli je zato predlagal, naj se točka spet umakne z dnevnega reda in naj se omogoči predložitev morebitnih drugih kandidatur. O tem problemu se je razvila vneta razprava, v kateri so Eiorellija podprli vsi svetovalci opozicije in celo nekateri iz vrst večine (Sergio Fornasir - FI, Altieri -NZ, vzdržali pa so se trije svetovalci CCD).
Očitno so bile v postopku zagrešene nekatere napake, na katere je opozoril tudi kak drug svetovalec iz večinskih vrst. Cosma (NZ) je na primer dokaj odkrito napadel občinskega tajnika zaradi njegovih prepogostih odsotnosti s sej občinskega sveta, nekoliko milejše pa so bile njegove kritike na račun predsednikovega vodenja sej. Sam predsednik Vanni Busolini pa se je spet skušal opravičevati z zvračanjem krivde na tajnika.
No, kljub tolikšni zmedi je naposled prevladala odločitev večine, da naj se o pravobranilcu tako ali drugače glasuje takoj. Fiorelli je zaradi tega že napovedal, da bo vložil priziv. Ob tem je tudi predlagal alternativno kandidaturo za pravobranilca in sicer predsednika rajonskega sveta za severno četrt (izvoljenega na listi Ljudske stranke) Renata Boegana. Kandidatura ni bila sprejeta iz dvoje razlogov: ker je bila predložena prepozno in ker je funkcija pravobranilca nezdružljiva z drugimi.
Pri glasovanju, ki so se ga poleg občinskih svetovalce udeležili tudi po en predstavnik vsakega od 10 rajonskih
svetov, je bil nato za pravobranilca potrjen dr. lentile. Zanj so poleg večine glasovali tudi mnogi iz vrst opozicije, pa čeprav so soglašali s Fiorellijevimi proceduralnimi ugovori. Nekaj pomislekov je bilo tudi zaradi odločitve, pri kateri je svojčas sodeloval dr. lentile, o zavrnitvi občinskega referenduma o financarski šoli. Toda večina svetovalcev opozicije je to odločitev označila za “incident” in postavila na drugi krožnik tehntnice vestno zavzemanje pravobranilca za pomoč občanom, ki se obračajo do njega in za pozitivno razreševanje konfliktov, ki jih imajo v birokratskih odnosih z občinsko upravo.
OBČINA / ZARADI NESOGLASIJ
Zamparo zapušča ligo
Odslej bo (tudi na Pokrajini) neodvisen
Občinski svetovalec Adriano Zamparo zapušča skupino Severne lige in bo odslej v občinskem svetu nastopal kot neodvisen. Ligo bo na občini uradno zastopal le še svetovalec Tavagnutti. Tako je Zamparo sporočil v včerajšnjem uvodnem delu seje občinskega sveta.
Odločitev ne preseneča, saj je bil Zamparo že dalj časa v konfliktu s stranko tako na pokrajinski kot tudi vsaj z nekaterimi predstavniki na deželni ravni. V pogovoru nam je potrdil, da je njegova odločitev dozorevala že dolgo časa, povedal pa je tudi, da bo enak korak naredil v pokrajinskem svetu, kjer je prav tako svetovalec. Medtem ko na občini ostaja v opoziciji bo na Pokrajini ta poteza dejansko pomenila formalizacijo prehoda iz večine v opozicijo.
Zamparo je kot razloge odločitve navedel stalne konflikte s pokrajinsko upravo (problem vodenja APT, imenovanja odbornikov itd.), pa tudi nesoglasje z reformo zdravstva, ki jo je pripravil ligaški deželni odbornik Fasola, kot tudi s predlogi poslanca Asqui-nija, prav tako člana Lige, glede bencina proste cone.
Ob preurejanju šol skrb za kakovost
Načrtovanje v šolstvu mora biti dolgoročno Pri odločitvah je nujno široko sodelovanje
Z javne razprave o šolstvu (foto Studio Reportage)
Namesto kreganja, naglih in nepremišljenih rešitev ali še huje, začasnih rešitev, je treba tudi na področju šolstva začeti razmišljati drugače, bolj odgovorno in predvsem ob upoštevanju demografskih in drugih sprememb. Z drugo besedo, treba je imeti jasno začrtano politiko na področju šolstva, tudi v krajevnem okviru, kar sicer ni lahko, če upoštevamo, kakšno pozornost namenja šoli in izobraževanju Država. Izbire in odločitve na tako pomembnem področju pa so lahko le sad širše razprave in dogovarjanja med predstavniki različnih segmentov. V teh nekaj stavkov bi lahko strnili zaključke javnega srečanja, ki ga je v ponedeljek, v pokrajinski sejni dvorani, priredilo gibanje Cittadini per Tlson-tino o bodočnosti osnovnih in nižjih srednjih šol v mestu. Spodbudo za javno razpravo je sprožila občinska uprava, ki je v sodelovanju s Šolskim skrbništvom pripravila nekakšno tehnično poročilo o racionalizaciji šolske mreže. Poročilo naj bi služilo kot osnova za širšo razpravo, je te dni pojasnil Šolski skrbnik. Dejansko pa so na Občini dokument prikrivali več kakor mesec dni (bil je namreč pripravljen že 15. decembra) in je prišel v javnost šele na zahtevo občinskega sveta. "Čudno ravnanje za upravo, ki se sklicuje na prozornost, demokratičnost in svoboščine”, smo slišali na ponedeljeko-vem srečanju.
Ponedeljkovo srečanje,
ki ga je vodila Annama-ria Rossi, se je odvijalo v treh delih. Najprej je Maria Grazia Lucchini predstavila sklop zakonskih in podzakonskih norm, ki urejajo delovanje šol (osnovnih in nižjih srednjih) ter kriterije, ki so, oziroma naj bi bilo odločujoči v organiziranju šolske mreže. Nihče ne osporava podatkom o upadanju šolske populacije in nujnosti racionalizacije šolske mreže, vendar je pomembno, kako to naredimo, je poudarila govornica. Sicer pa je o politiki na področju šolstva govoril inž. Bruno Crocetti, ki je poudaril, da vodilo pri tem ne sme biti varčevanje, oziroma golo omejevanje stroškov in izdatkov. Osnovno merilo mora biti kvaliteta storitev in pri tem je treba načrtovati na daljši rok.
V tretjem delu javne razprave pa smo slišali vrsto zanimivih, tudi specifičnih posegov, predstavnikov dveh sindikatov, staršev, učiteljev in profesorjev. Racionalizacija šolske mreže je vsekakor večplastno vprašanje, ki ga je treba reševati ob sodelovanju različnih ustanov in organov, pa tudi ob sodelovanju občanov. Glavna kritika na račun Občine je, da v vseh teh letih ni namenjala dovolj pozornosti (in sredstev) za obnavljanje šolskih poslopij. Razprava je v glavnem zajela problematiko šol z italijanskim učnim jezikom. Prostorsko stisko nižje srednje šole Ivan Trinko je obrobno omenil Bruno Crocetti, o vprašanju vključevanja in integracije šol s slovenskim učnim jezikom v šolski sistem pa je govoril Livio Semolič.
gorica / za športna društva
Sto slušateljev na tečaju CONI
Ječaj je deželnega značaja prva lekcija bo že 22. februarja
Pokrajinskem olim-gjSKem komiteju (CONI)
tJadovolistvom ugo-
da je bil odzivna Pobiido za pripravo po-
tfivnega teCaja za vodi-ge športnih društev in ganizacij nad pričako-anH- Na Goriškem se je 6Caj prijavilo okrog sto sdstavnikov športnih ,	kar predstavlja
rtln° vseh prijavljen-v v deželnim okviru. Sffk C° kolikšnega odziva F oo tečaj odvijal v dveh °tenih skupinah, ob torkih in sreddh.
ečaj se bo pričel že j obruarja, zaključil pa se bo 29. marca.
se bodo sez-. b s zakonskimi pred-oHn S podroCia civilne drn0k°rnosti' davkov in niT8lh finančno - uprav-h zadev. športne medi-
cine, marketinga, sponso-rizacije. Prvo predavanje bo imel dr. Bellotti iz Rima in sicer na temo Organiziranost športa v Italiji. Zadnje predavanje pa bo namenjeno obravnavi teme Sport in mediji.
Pokrajinski odbor CONI je na svoji zadnji seji, poleg organizacijskih zadev v zvezi z omenjenimi tečaji, razpravljal tudi o možnosti, da bi na pokrajinskem sedežu odprli posebno zdravniško in svetovalno ambulanto, ki bi izdajala tudi potrdila o fizični sposobnosti oseb, ki se ukvarjajo s posameznimi športnimi disciplinami.
Pokrajinski odbor je nadalje vzel na znanje, da redno poteka v okvirih dogovora poskusni popis ASSO.
Rajonski svet je pripravil srečanje starejših občanov
Rajonski svet v Podgori je prejšnji soccorso”. V poštev pride predvsem petek priredil družabno srečanje za za ostarele in bolne občane, ki ži-starejse občane. Veselega pustnega vijo sami. Rajonski svet je, tako popoldneva v prostorih nekdanje kakor že lani poskrbel tudi za pri-šole se je udeležilo okrog trideset merno pogostitev s "pustnimi dosta rej š ih občanov, ki so ob tej prilož-	brotami”.Na sliki - foto Studio Re-
nosti prisluhnili tudi informaciji o portage - udeleženci petkovega storitvah, ki jih ponuja sistem "Tele- družabnega srečanja.
NOVICE
Predstavitev zbornika MRT "Sovodnje ’93”
Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Narodna in študijska knjižnica vabita v petek, 10. februarja, ob 20.30, na predstavitev zbornika Tabor "Sovodnje 1993”. Zbornik zajema gradivo, ki bilo zbrano in obdelano ob mladinskem raziskovalnem taboru pred poldrugim letom. Pri pobudi sodeluje tudi sovodenjska občinska uprava kot pokrovitelj, medtem ko je Zadružna kreditna banka poskrbela za gmotno podporo. Predstavitev bo v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Seja rajonskega sveta nocoj v Štandrežu
Nocoj ob 20.30 je sklicana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Dnevni red predvideva sestavo in odobritev programa posegov v letu 1995 ter opredelitev mnenja glede pravilnika o poslovanju prostovoljske skupine za civilno zaščito ter gasilske prostovoljske skupine. Jutri zvečer se bo sestal rajonski svet na Rojcah.
Gledališka predstava "Življenje z očetom”
V Kulturnem domu bo jutri, v četrtek, ob 20.30 gostovala gledališka skupina Mario Chiocchio z delom Hovvarda Lindsaya in Russela Crouseja "Vita col padre” (Življenje z očetom). Gre za šesto predstavo abonmajske gledališke sezone. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman, ki bosta ob 18. uri, imela srečanje s publiko, v mali dvorani UGG.
LJUBLJANA / SPREJEM OB DNEVU KULTURE PRI SLOVENSKEM PREDSEDNIKU MILANU KUČANU
Slovenske manjšine veliko pričakujejo od matične dčave
Obstoj kulturnih ustanov najbolj žgoč problem Slovencev v Italiji
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan KuCan je včeraj namesto tradicionalnega sprejema ob kulturnem prazniku ločeno sprejel predstavnike Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Razgovori so potekali za zaprtimi vrati, tako da je bil omogočen bolj odprt, sproščen in poglobljen razgovor, kateremu je v imenu vlade prisostvoval državni sekretar zunanjega ministrstva za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj.
Vsebino pogovora je predsednik KuCan strnil v krajši izjavi, med katero je poudaril, da je šlo sicer za tradicionalni razgovor, nikakor pa ne za inercijo pri obravnavi manjšinskih vprašanj, ki so bile na dnevnem redu prejšnjega razgovora predstavnikov manjšin z ministrom za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem. Slovenija potrjuje nujnost domiselne zunanje politike, ki bo upoštevala spremembe, ki se dogajajo v Evropi.
Slovenci v obmejnih državah veliko pričakujejo od Slovenije in slovenske države, ki mora skrbeti za svoje manjšine v sosednjih državah na osnovi ustave.
Slovenski predstavniki iz Italije so predsedniku slovenske republike razgrnili celotno pahljačo odprtih problemov. Najbolj žgoC je problem obstoja osrednjih kulturnih ustanov in nujnosti, da stoji svojim ljudem matica ob strani, ko' je najhuje. Pri tem je treba spoštovati in podpirati
notranjo organiziranost manjšine, kot si jo je sama ustvarila. Govor je bil o srečanju obmejnih županov, ki so izrazili željo za Cim tesnejše sodelovanje ob meji in obojestranski interes za vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. V ospredju so bila seveda vprašanja strategije Slovenije kot matične države do svojih manjšin, pri Čemer je treba ohraniti in razvijati raznolikost znotraj manjšine, toda na tak način, da bo navzven manjšina sposobna ohraniti svojo enotnost. Predstavniki stranke Slovenske skupnosti so poudarili dvajsetletni obstoj stranke, kar dokazuje njeno trdoživost, in najnovejša prizadevanja za okrepitev sodelovanja z Južnimi Tirolci, saj so njihove izkušnje dragocene tudi za Slovence v Italiji. Predmet razgovora so bili tudi odnosi med slovensko manjšino in deželno upravo Furlanije-Julijske krajine, ki ima posebni statut prav na osnovi obstoja slovenske manjšine.
V razgovoru s predsednikom Kučanom je bil govor tudi o nujnosti enotnega obravnavanja manjšin in ustreznega organa, ki bi skrbel za manjšine in ki bi bil ali pri predsedniku republike ali predsedniku vlade, ne bi bil pa obremenjen s problemi dvostranskih odnosov sosednjih držav. To je problem tudi posebnega zakona, ki naj podrobneje obravnava izvedbo ustavnega naCela o zaščiti manjšin. O teh vprašanjih so še posebej podrobneje govorih pred-
stavniki koroških Slovencev.
Ob zaključku je predsednik republike Milan KuCan za vse goste priredil svečano kosilo, katerega so se poleg manjsin-cev med drugimi udeležili ljubljanski župan Dimitrij Rupel, predsednik državnega sveta Edvin Kristan, predsednik akademije znanosti in umetnosti France Bernik in zunanji minister Zoran Thaler.
Med kosilom je predsednik Milan KuCan v zdravici poudaril, da ima Slovenija sedaj svojo državo, vso oblast in da je zato odgovornost slovenske matice za slovenske manjšine neprimerno večja, je celovita in celostna.
Slovence v Italiji so na razgovoru in svečanem kosilu zastopali: Ivan Sirca, Klavdij Palčič, Marjan Terpin, Marija Ferletič in Rudi Pavšič.
Bogo Samsa
Kako v deželni volilni zakonodaji zagotoviti zastopanost Slovencev
TRST - Deželni svet bo v kratkem začel širšo razpravo o novem deželnem volilnem zakonu, ki ga bo moral z ustavnim zakonom potrditi tudi parlament. Furlanija-Ju-lijska krajina je, kot znano, dežela z avtonomnim statutom, za spremembo katerega je nujno potreben ustavni zakon, ki ga morata senat in poslanska zbornica odobriti
dvakrat.
Na predlog podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina je bil včeraj gost svetovalske komisije za institucionalna vprašanja ustavni izvedenec, univerzitetni profesor Sergio Bartole. V roku dveh mesecev bo prof. Bartole odgovoril na nekatera temeljna vprašanja v zvezi z slovenskim zastopstvom v
novem volilnem zakonu, začenši s temeljnim vprašanjem, kako zagotoviti zastopstvo narodne manjšine, ki ni in noče biti prešteta.
Bartole je napovedal, da bo omenjeni svetovalski komisiji predstavil nekatere pravne predloge oziroma politične hipoteze za rešitev tega zelo kočljivega in delikatnega vprašanja.
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih
pravic
Slovencev v Italiji
67.
Vprašanje preštevanja manjšine (»censimento«)
V državi, kjer se obravnavajo pravice narodnih manjšin po »zakonu močnejšega« (»la legge del piu forte«), po katerem se nudi pomoč samo močnim skupinam, medtem ko se za šibke skupine načrtuje njihova izginitev, je popolnoma naravno, da se šibkejša manjšina upira preštevanju.
Docela drugačno pa je stanje v Republiki Sloveniji, kjer je načelo pomoči šibkejšemu postalo ustavna zapoved: »Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti« (Člen 64 Ustave Republike Slovenije). Poročilo k novemu kazenskemu postopniku (Relazione al progetto preliminare e al testo de-finitivo del codice di procedura penale), objavljeno v redni dodatni izdaji št. 2 istega Uradnega lista št. 250 z dne 24.10.1988 (sup-plemento ordinario n. 2 alla Gazzetta Ufficiale n. 250 del 24.10.1988) je pomembno, ker je rešilo vprašanje »preštevanja«, ki so ga naši nasprotniki prikazovali kot pogoj in predpogoj vsake manjšinske zaščite.
Zakonodajalec pa je uvedel zelo enostaven način ugotavljanja pripadnosti slovenski manjšini: zadostuje preprosta nesvecana zahteva posameznika po rabi slovenščine. »Predpostavka neformalne zahteve prizadetega za izvajanje pravice, ki mu jo priznava drugi odstavek, se povezuje z dejstvom, da ni javnih seznamov o pripadnosti jezikovni skupini, na osnovi katerih bi bilo to stanje razpoznavno vodeči oblasti«. (»II presupposto della richiesta informale dell’interessato per 1’esercizio del di-ritto attribuitogli dal comma 2 si ricollega alla inesistenza di registrazioni pubbliche sulla ap-partenenza ad ima minoranza linguistica, tali da rendere conoscibile questa situazione alTau-torita procedente«).
Uzakonjeni način ugotavljanja narodne jezikovne pripadnosti urejuje pravni položaj koristnikov jezikovnih pravic enostavno in učinkovito, lahko rečemo, brez kakršnekoli težave.
Ta ugotovitev je važna ob dejstvu, da se jezikovne pravice v sodstvu poslužuje vedno vec pripadnikov naše zamejske skupnosti.
Ni bilo potrebno nikako »preštevanje«, nikakršni »uradni seznam«, ki naj bi dajal vpisanim »pravni položaj manjšinca«.
»Kot je reCeno že v delegiranem zakonu - navaja še Poročilo k Zakoniku kazenskega postopka - določila o dvojezičnosti v aktih, ki jih opravi (in jih je deležen) državljan, pripadnik priznane jezikovne manjšine, imajo teritorialni znaCaj, tako da jih izvaja samo sodna oblast (v prvi stopnji ali v prizivu), ki je pristojna na ozemlju, kjer živi (pa Čeprav delno) zaščitena manjšina«. (»Come e affermato gia neha legge-delega, le disposizioni sul bilinguismo degli at-ti compiuti dal (e nei confronti del) cittadino appartenente alla minoranza linguistica ricono-sciuta hanno carattere territoriale, nel senso
che esse sono applicate soltanto dall’autorita giudiziaria (di primo grado o di appello) avente competenza su un territorio ove e insediata (sia pure in parte) una minoranza tutelata«). Poročilo tudi natančno opiše pojem »pripadnik priznane jezikovne manjšine« (»appartenente alla minoranza linguistica riconosciuta«), ki zadeva pričo, obdolženca in oškodovanca. Oškodovanec (»parte lesa«, »parte civile«) pa je tisti, komur je kakšna osebna ali premoženjska pravica prekršena in izvaja ustrezni zahtevek v kazenskem postopku, kjer nastopa tudi kot »zasebni tožilec«. Isti premoženjsko pravni zahtevek pa bi oškodovanec uveljavil tudi v civilnem postopku. To pa pomeni, da je zakonodajalec že leta 1988 preklical tudi veljavnost člena 122 civilnega postopnika.
12) Prvi dvojezični kazenski proces.
»Na tržaškem sodišču smo bili včeraj priče zgodovinskemu dogodku,« poroCa Primorski dnevnik z dne 21.4.1990.
Na kazenskem procesu proti Lucijanu Malalanu, obtoženemu, da je 26.10.1989 med zborovanjem na trgu Zedinjene Italije z lesenim ročajem udaril misovca Roberta Menio, so prvič izvajah 109. člen novega zakonika o kazenskem postopku. Slovenščina je prišla v poštev tako v ustni (zasliševanje) kot v pisni obliki (vodenje zapisnika). Lucijana Malalana (branilec odv. Berdon) je pretor dr. Reinotti oprostil, ker dejanje sploh ne obstaja (»perche il fatto non sussiste«). Pomen procesa pa je v dejstvu, da je slovešCina doživela svoj ognjeni krst. Bil je to prvi zares dvojezični kazenski proces, kjer sta si stala nasproti Lucijan Malalan in zapriseženi nasprotnik slovenščine, misovski vodja Roberto Menia.
(Se nadaljuje)
Oglejski forum za ovrednotenje furlanske identitete
OGLEJ - To kar ni uspelo gibanju »Movi-mento Friuli«, naj bi uresničil Oglejski forum. To je vodilo skupine politikov in kulturnikov (mednje sodi tudi goriški pisatelj Paolo Maurensig), različnih nazorskih gledanj, ki jih je Speronijev predlog o federativizaciji Italije izzval, da so se mu zoperstavili (Speroni je predvideval megadeželo s Furlanijo-Julijsko krajino, Venetom in Tridentinsko - Gornjim Poa-dižjem). Nastala je ideja o Oglejskem forumu, ki naj bi ponovno izpostavil furlansko avotno-mijo, ki je v zadnjih letih izgubila svoj kulturni in politični naboj.
V Ogleju so konec prejšnjega tedna predstavili miselno osnovo foruma, ki ne želi biti izrazito političen, čeravno se bo s politiko moral ukvarjati. Da bi ideje in nacrte najboljše predstavili javnosti, so sklenili, da bodo pripravili serijo srečanj, na katerih bodo obravnavali različne aspekte tega projekta. V Ogleju je bila na vrsti vloga dežele v mednarodnih odnosih, 24. februarja bodo v Čedadu spregovorih o gospodarskih aspektih avtonomističnega projekta, konec marca v Pordenonu bo tekla beseda o fiskalnih zadevah, nazadnje v Gorici in Vidmu pa bodo spregovorih o upravnih
in političnih aspektih.
Da želi Oglejski forum zajeti Cimširši spekter civilne in politične družbe, dokazuje že raz-licna obarvanost koordinacijskega telesa, v katerem so bivši komunist Renzo Pascolat, bivši demokristijan Danilo Bertoli, zeleni Federico Rossi, bivši socialisti in danes furlanski avotno-mist Giancarlo Pedro-netto in še mnogi drugi upravitelji in ljudje kulture, kot denimo rektor videmske univerze Mar-zio Strassoldo.
Oglejski forum pa je že v svojih nastankih naletel na hladen odnos, ki mu ga je pripravila videmska škofija. Se posebno odgovorni urednik tednika »La Vita Cattolica« Duilio Cor-gnali je zapisal, da se s takšno idejo ne strinja, češ da ustvarja pogoje za razdehtev dežele na dve podenoti: furlansko in tržaško-gorisko.
Na srečanju v Ogleju takšnih razmišljanj ni bilo slišati. Izpostavili so kvečjemu potrebo, da bi s pomočjo foruma ponovno obudili furlansko identiteto v vseh njenih aspektih. Tista identiteta, kot smo povedali v začetku, ki jo je skušalo izpostaviti gibanje »Mo-vimento Friuli« in ki mu načrt ni uspel tudi zaradi prevelike notranje politizacije, da ne rečemo politikanstva.
Rudi Pavšič
PATRONAT INAC SVETUJE
Na socialno pokojnino vpliva tudi zakončev dohodek
Vpr.: »Računala sem, da bom po 65. letu postala vsaj delno samostojna. Na INPS sem vložila prošnjo za socialno pokojnino, ker sem delala le kaka tri leta in zato nisem pred desetimi leti dobila redne starostne pokojnine. Čeprav nimam nobenega dohodka, so mi prošnjo odbili, Ceš da ima moj moz previsoko pokojnino. Ni mi jasno, zakaj mora moževa pokojnina pogojevati mojo pravico. Ali ni socialna pokojnina individualnega značaja? T.G.«
Socialna pokojnina, ki jo izplačuje skrbstveni zavod INPS, pravzaprav ni pokojnina v pravem pomenu besede, ampak bi ji bolj pristojal naziv -socialna podpora. Pravica do tega denarnega nakazila se ne namreč ugotavlja na osnovi zavarovalne dobe, temveč dejanske socialne ogroženosti določene osebe. Italijanski državljan oziroma državljanka, ki ima stalno bivališče v Italiji, lahko po dopolnitvi 65. leta starosti uveljavi socialno pokojnino pod .pogojem, da njegovi in tudi zakončevi dohodki ne presegajo določene višine, ki je po zakonu določena iz leta v leto. Od dohodkovne stopnje
je pac odvisno, Ce socialna pokojnina pripada v celoti (357.000 lir za leto 1995), ah pa v znižanem znesku oziroma sploh ne pride v poštev.
V letu 1995 ima neporočeni državljan/ka pravico do (vsaj znižane) socialne pokojnine, Ce osebni dohodek ne presega	zneska
4.641.000,- lir. Pri tem se upoštevajo vsi dohodki IRPEF, z izjemo dohodka prvega stanovanja, družinske doklade za elane v breme in katere koli oblike "pomoči in postrežbe” za nepokretne osebe. Poročeni prosilec pa mora navesti tudi zakončeve dohodke (vse, razen stanovanja, prejemkov podpornega značaja, ki se ne upoštevajo za prijavo 740, in pa raznih odškodnin, kot npr. nakazilo INAIL zaradi nezgode na delu). Ce je zakoncev dohodek nižji od 14.654.800,- lir, je prosilcu z manj kot 4.641.000,- lir osebnega dohodka priznana pravica do socialne pokojnine. V primeru, da prosilec nima lastnih dohodkov, lahko uveljavi znižano socialno pokojnino do zakoCeve-ga dohodka v višini 19.295.800 lir- (B)
SlHI?rRSKI SVET / OBNOVLJEN ODLOK O ZAPOSLOVANJU, SKRBSTVU IN BLAŽILCIH KITITI c« CET pET pom
Kezim doklado za mobilnost podaljšan za 12 mesecev
Ukrep zadeva okrog 50 tisoč brezposelnih - Skrb zo pokojninske sklade
1C57J5	1056,6	10583	10523 AOSfLfl
' ^ed odloki, ki je zaradi blizine roka ‘aPadlosti včeraj obno-W ministrski svet, so udi določila o načinu zaposlovanja, o social-r®111 skrbstvu in o po-“!°Ci dohodkovno sib-ltri. slojem. Zadnji sve-?n) določil je Dinijeva ada dopolnila s po-. aljšanjem doklade za ako imenovano delovno obilnost, ki tača^ zade-a približno 50 tisoč de-avcev, za 12 mesecev, 11 s preložitvijo obvez-°sti plačila 15-odstot-ega davčnega odtegljaja Qa obstoječe pokojnin-®Ke sklade na 1. julij 1995.
Obnovljeni zakonski odlok dopolnjuje mane-yer’ ki je sicer že v teku lzvajanja, in je na-aienjen ublažavanju Problema dolgoročno rezposelnih delovnih
kakor je bilo med ado in sindikati dogovorjeno že 18. novembra aru. Ta dogovor predvi-eva opustitev posegov, 1 imajo goli asistenčni aačaj in ki so bili sPrejeti sproti kot nujni krapi zaradi izločanja odvečne delovne sile.
0vi normativ v zameno Predvideva za 50 tisoč t aiavcev - kolikor jih je rartutno na seznamih ežko zaposljive delovne 1 9 in ki prejemajo dok-Vade iz dopolnilne bla-sajne ali na osnovi reži-ma mobilnosti - možno-
st znižane doklade v višini 64 odstotkov najvišjega zneska izredne dopolnilne blagajne, če hkrati opravljajo socialno koristno delo za največ 12 mesecev trajanja. To je vsekakor prehodni normativ, ki v pričakovanju globalne reforme socialnih blažilcev želi olajšati in poenostaviti njihovo uporabo. Dokler ne bo poskrbljeno za omenjeno socialno koristno zaposlitev, pa je vlada morala pripraviti prehodne predpise, ki
bodo veljali do 31. maja letos in ki so nekje vmes med starim sistemom podaljševanja veljavnosti blažilcev in novim sistemom doklad, ki jih bodo brezposelni deležni samo v primeru zaposlitve na socialno koristnih delovnih mestih.
Ministrski svet je z istim odlokom določil tudi refinansiranje sklada za zaposlovanje in podaljšal veljavnost 30-odstotne stopnje doklade za redno brezposelnost do 31. maja letos.
Zadnji ukrep v tem okviru pa zadeva 15-od-stotno obdavčenje pokojninskih skladov, ki ga predvideva zakonski odlok St. 124/1993 o dopolnilnem skrbstvu in katerega izvajanje je bilo preloženo na letošnji 1. julij. Po besedah ministra za delo Treua je preložitev narekovala potreba po uskladitvi roka s splošno pokojninsko reformo, delno pa tudi pomisleki, ki vladajo med člani ministrskega sveta glede ustreznosti
tega davčnega odtegljaja. Vlada je namreč prepričana v nujnost prenove zakonskih določil o teh skladih, s katero naj bi dosegli, da bi ti skladi tako kot drugod po Evropi končno zaživeli tudi v Italiji.
Soočanje med vlado in sindikati o celoviti reformi pokojninskega sistema in o nujnih ukrepih za pospeševanje zaposlovanja, se bo nadaljevalo jutri ob 9. uri s tehničnima sestankoma na ministrstvu za delo.
Kmečka banka: danes skupščina uslužbencev
Sindikata FABI srečanje s komisarji ni zadovoljilo
GORICA - Avtonomni sindikat bančnih uslužbencev FABI je za danes sklical skupščino uslužbencev Kmečke banke, potem ko so se njegovi predstavniki sestali z vodstvom banke. Po pisanju krajevnega tiska srečanje ni razjasnilo vprašanj, ki težijo uslužbence slovenske banke in tudi njihove sindikalne predstavnike, ki ne skrivajo vznemirjenja za položaj, v katerem se je zavod znašel po štirih mesecih prisilne komisarske uprave. Deželni tajnik sindikata FABI, Adriano Bertolutti pravi, da ta uprava ni dala nobenih jamstev o prihodnosti banke: »Posebno pri eni točki, ki ji pripisujemo velik pomen, ni bilo zagotovil nobene vrste. Gre za dve pogodbi o izobraževanju ob delu, ki zapadeta konec meseca; če ju ne bodo obnovih, si bomo to razlagah kot jasen in hud politični signal o usodi Kmečke banke.«
Poleg današnje skupščine zaposlenih ima sindikat v koledarju tudi novo srečanje s komisarsko upravo, ki naj bi bilo sredi meseca. Bertolutti izraža upanje, da bo takrat vendarle prišlo do razjasnitve o vprašanjih, ki jih je bil sindikat zastavil komisarjem.
rlTRST / TRGOVINSKA ZBORNICAh
Seminar o boni za mala in srednja podjetja Triveneta
TRST - Pretekli konec tedna je bilo na tržaški Trgovinski zbornici delovno srečanje, tim. work shop na temo »Krajevni trgi in okenca za mala in srednja podjetja«, ki ga je priredila družba Mercato Mobi-liare del Nord Est. Udeležili so se ga funkcionarji zbornic in bank iz Fiurlanije - Julijske krajine, Veneta in Lombardije, ki so stopile v borzno družbo, predavatelji pa so bili predstojnik ekonomske fakultete v Brescii prof. Antonio Porteri, prof. An-drea Gilardoni z milanske univerze Bocconi, prof. Ferruccio Bresolin z beneške Ca Foscari in predsednik družbe Fincab Volfango Sommazzi. Glavne teme delovnega seminarja so se nanašale na finančne potrebe malih in srednjih podjetij, na direktive in pravila borzne komisije Consob, na značilnosti podjetij, ki jih potencialno zanima vstop na borzni trg, in na vlogo borznih posrednikov. Zaključek srečanja je pripadel podpredsedniku družbe Mercato Mobiliare del Nord Est Giancarlu Forconiju, ki je orisal razvoj promocijske dejavnosti trgovinskih zbornic za približanje drobnega podjetništva borzi.
lEGpVINA OB MEJI / OBRAČUN ITALIJANSKIH IZGUB ZARADI »SLOVENSKIH« CIGARET
Tobakamajrji v FJK imajo iz leta v leto večje izgube
Slovenja sicer napoveduje zaprtje svojih duiy feejev, vendar so za mejo cenejše tudi cigarete v normalni prodaji
VIDEM - Italijanski državlja-Vg ?.k meji s Slovenijo v vse cji meri kupujejo cigarete na 0venski strani meje, najbolj 9 gosto seveda v brezcarinskih Prodajalnah, tako imenovanih la Ui^ fr06«- Po izračunih fur-sV j tobakarnarjev je italijan-tj,a država v zadnjih sedmih le-■ tojej od leta 1987 do 1993 gubila za 179 milijard lir sl,' .Dežela Furlanija - Julij-a Kajina je bila pri tem priklana za 161 milijard lir, saj je ano, da devet desetin tega Uovčenega davka pride iz Ri-aY deželno blagajno. Seveda n odi prikrajšani tudi tobakar-P’ki so ocenjujejo, da so v avedenem obdobju izgubili 29 1 Bard lir zaslužka. Njihovo Ivanovsko združenje iz tega sk-Pa, da bo marsikateri tobakar-
iavnoritm°ran Prekiniti svoi° de-
niu,0^3 Pr°daja tobaka je v zad-vo ■ , setih letih upadla po orfV^P’ *n to za približno 15 pr.s ,otkov. Razlog za ta padec Pisujejo poostreni propagan-
domn^-i k,aieniu- ki s!oni na
r^’ da je cigareta kriva za asta iu druga obolenja, drugi
pa naj bi bil ta, da se po državi močno širi prodaja vtihotapljenih cigaret. V naši deželi pa so za občuten padec krive slovenske brezcarinske prodajalne.
Prvič je bila javnost s tem obveščana pred dvema letoma, ko je zastopstvo državnega monopola v Vidmu dalo v javnost podatke, po katerih naj bi bila leta 1987 državna blagajna v Furlaniji - Julijski krajini izgubila 3.772 milijonov, predlanskim pa že 59.419 milijonov lir. Podatkov za lansko leto Se ni, vendar v Vidmu ocenjujejo, da bodo zanesljivo višji od predlanskih.
Največji upad prodaje tobačnih izdelkov, za nekaj žez 40 odstotkov, so zabeležili v videmski pokrajini. Na Goriškem je bil 34-odstoten, na Tržaškem 31-odstoten, v pordenonski pokrajini pa 31-odstoten. Razlog za nižje odstotke v primeru go-riske in tržaške pokrajine je ta, da prebivalci pokrajin neposredno ob meji ne smejo prinesti v državo več kot dva zavojčka cigaret, medtem ko jih lahko tisti iz bolj oddaljenih krajev prinesejo deset.
Zakaj tolikšen »naval« na cigarete v slovenskih duty free prodjalnah? V Italiji stane denimo zavojček cigaret marlboro 4.500 lir, v brezcarinski prodajalni 2.870 lir (ali 27 mark). Cenejše kot v Italiji so tudi cigarete v slovenskih trafikah: za zavojček marlbora je treba odšteti 240 tolarjev, kar po povprečni menjavi pomeni kakšnih 3.300 lir. To je sicer nekaj več kot v duty freeju, vendar manj kot v Italiji, kjer sedaj zaradi težav z državnim proračunom grozi nova podražitev »dima«.
Po določilih pred nekaj tedni sprejetega carinskega zakona Slovenije naj bi do 1. julija letos zaprli brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih druge kategorije, do 1. julija 1997 pa Se vse ostale tovrstne prodajalne na cestnih mejnih prehodih. Videti bo seveda treba, ali bo Slovenija to tudi uresničila. Ge bo do tega prišlo, potem bomo brez dvoma priče povečanju in izboljšanju ponudbe v vseh slovenskih trafikah v mejem pasu, saj se bodo italijanski kadilci takrat preusmerili na »normalne« tobakarne. Povrhu pa bo
slovenska vlada imela od tega tudi dobiček, saj bo na te cigarete lahko pobirala davek, ki ji sedaj uhaja, ker so cigarete v brezcarinskih prodjalnah tega davka oproščene.
Zgodilo se bo najbrž to, kar se je že pred leti na nemško -nizozemski meji. Čeprav sta obe državi že dolgo v Evropski zvezi in meje med njima praktično ni več, v vsaki drugi trgovini na nizozemski strani vztrajno ponujajo cigarete, žgane pijače in drugo blago cenah, ki so za Nizozemce normalne, za Nemce pa precej nižje kot doma. V teh trgovinah zato kar mrgoli nemških kupcev, ki vsak dan prihajajo čez mejo. Brez dvoma tudi v nemških obmejnih krajih tobakarnarji protestirajo, a kaj hočemo, ugodni nakup ne pozna meja.. Na vseh mejah v Evropi bomo videli vrste nekajurnih turistov - kupcev, ki potujejo v obe smeri. V Gorico, Trst in še dlje prihajajo kupci iz Slovenije, čez mejo pa gredo, po druge stvari, kupci iz Furlanije - Julijske krajine.
Marko VValtritsch
Primež »supermarke« postopno ie pojenja
MILAN - Mednarodni trgi so že drugi dan zapored stavili na dolar, kar je evropskim bankovcem pomagalo, da so se osvobodih pritiska »supermarke«. Lira je ohranila ponedeljkove tečaje in marki odSči-pnila nov drobec, dolar pa je utrdil pridobljeno kvoto. Milanska borza je preživela Se en »tehnični« sestanek, ki je občutno znižal obseg menjav, v prvi vrsti zaradi čakanja na petkova oznanila o dozorelih premijah. Del negotovosti, ki so spremljale dopo-danski del sestanka, gre pripisati tudi političnim vzrokom, borzni kazalci pa so se takole premaknili: Mib -0,56, Mibtel +0,62 in Mib-30 +0,70 odstotka.
NOVICE
Pri imenih bankovcev dolar zmaguje nad liro z 2:1
RIM - Dolarji, franki, lire, dinarji in pezosi: mednarodna monetarna listnica se skoraj v celoti vrti okrog bankovcev s temi imeni, za vsako liro pa sta na svetu dva dolarja. O tem govori odlok ministrstva za finance, ki ga je objavil uradni Ust in katerega predmet je ugotovitev menjave tujih valut. Iz seznama in tečajev raznih bankovcev izhaja, da trenutno obstaja 20 vrst »dolarja«, 11 vrst franka, deset vrst lire in prav toliko vrst dinarja ter 8 vrst pezosa. Najvišjo povprečno vrednost imajo dinarji (kuvajtski velja npr. kar 5.187 lir), medtem ko med dolarji najdemo tudi takega, ki velja komaj 10 lir, vendar se moramo za to, da ga lahko porabimo, podati v daljnjo Gujano. Kot zanmivost naj dodamo, da je v preglednici bankovcev raznih držav jugoslovanski dinar edini, ki nima tečaja.
Anfflrust podvojil globo za letališko družbo SEA
RIM - Družbo SEA, ki upravlja milanski letališči Li-nate in Malpensa, je antitrust, organ za nadzor nad svobodno tržno konkurenco že marca lani obsodil na 98, 6 milijona lir globe in jo zadolžil, da spremeni svoje protikonkurenCno obnašanje. Sedaj se je izkazalo, da se je milanska družba na kazen gladko požvižgala in povrhu dala vedeti, da nima nobenega namena sprejeti zahteve letalskih družb, da bi si same organizirale zemeljske asistenčne službe. Anti-trustu, ki ga vodi Giuhano Amato, tako ni preostalo drugega, kot da začne postopek, ki je predviden za primere nespoštovanja odločitev tega organa in ki za kazen določa vsaj podvojitev že dosojene globe.
Italija tretja na svetu po številu avtomobilov
RIM - Po podatkih OECD imajo Italijani raje kolesa in motorjev kot filme in zabavo na malem zaslonu: po številu avtomobilov na prebivalca je namreč Polotok tretji na svetu in pred ZDA, medtem ko so po Številu TV sprejemnikov komaj 13.
ADRIA A!RWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ j^.UJBLIANg V pRANKFURT pONDON jyjUNCHEN piANBUL J^JOSKVO j^OPENHAGRN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT piRANO JjUNAJ jTURICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Prislaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
nuni/
V—
J
ŽALEC / OBČINSKI SVET
LJUBLJANA / NOVAMEDIA
Razkol med Veliko dela in
strankami
Svetniki se med seboj prepirajo, občinski svet pa medtem razpada Zaposleni so že prijavljeni no borzi delo
Prejšnji teden smo že poročali o zapletih v tiskarni Nova-media, kjer so delavci zaradi neizplačila decembrskih plac prekinili delo. Tiskarna je v stečaju, delavci na razplet Čakajo doma, pristojni pa se odtno izogibajo medijev, saj je bil vsak naS klic v tiskarno doslej zaman.
Bati se je, da bo žalski mestni svet v prihodnje odločal v okrnjeni, skoraj prepolovljeni sestavi. V petek popoldan je namreč 17 izmed 36 občinskih svetnikov protestno zapustilo drugo zasedanje sveta.
Žalski svetniki so razmeroma mimo že 23. decembra lani spraviti pod streho ustanovno sejo sveta, minuti petek pa niso zmogli toliko dobre volje. Zapletlo se je pravzaprav že na začetku, ko je 17 svetnikov iz vrst LDS, ZLSD, DESUS in Zelenih zagovarjalo staliSCe, da je treba statutarni sklep, ki naj nadomesti občinski statut do njegovega sprejetja, sprejemati z dvotretjinsko večino. Draga stran, svetniki SLS, SKD in SDSS, ki ima v svetu 19 zastopnikov, ki po nenanpisa-nem pravilu praviloma glasujejo enotno, pa je menila,
da je za sprejetje statutarnega sklepa dovolj navadna večina glasov. Ker se niso mogli zediniti, predsedujoči pa je hotel dati statutarni sklep na glasovanje, je 17 poslancev LDS, ZLSD, DESUS in Zelenih drugo zasedanje žalskega sveta zapustilo, ostali pa so mimo nadaljevali z delom in soglasno sprejeti statutarni sklep z navadno večino glasov. Tako so brez zapletov sprejeti tudi predlog župana Milana Dobnika, s katerim so potrdili mandat in dosedanje sklepe žalske občinske komisije za kmetijstvo, ki jo je Dobnik sam imenoval v začetku leta in ki je že januarja odločala o razdelitvi precejšnjih sredstev iz žalske občinske blagajne, namenjenih kmetijstvu, o Čemer smo v Republiki že poročati v petek
Brane Piano
Del denarja so delavci prejšnji teden le dobiti, zato pa so izgubiti službo. Konec prejšnjega tedna je tiskamo namreC prevzel stečajni upravitelj, delavci, ki so v petek hoteti na svoja delovna mesta, pa so se znašli pred zaprtimi vrati z opozorilom, da jih bodo poklicati, ko jih bodo potrebovali. Po neuradnih informacijah so spisek zaposlenih že poslati na zavod za zaposlovanje, zanj in za tiskarno pa se menda zanima tudi vodstvo Delove tiskarne Tisk Časopisov in revij (Delo TCR). Del zaposlenih ta teden dela v treh izmenah, saj nemški naročnik zahteva, da že pla-
čano delo zaključijo do konca tedna.
Podjetje Novamedia, ki naj bi se poleg tiska ukvarjalo tudi z dragimi mediji, so v industrijski coni Črnuče odprti spomladi 1994. Stoodstotni lastnik je postala ljubljanska nadškofija, direktor pa nekdanji upravnik katoliškega tednika Družina, Mirko Cuderman, ki ga je v Novimedii že pred Časom nadomestil Franc Kogoj. Cerkev je z Novomedio na 3000 kvadratnim metrih površine želela ustvariti podobno tiskamo, kot je bila pred drugo svetovno vojno Katoliška tiskarna - danes je to Ljudska pravica, pri kateri
ima Cerkev tretjinski delež. Vendar ji namere kljub obilici dela niso uspele, saj si je podjetje že v začetku nabralo številne dolgove, ki so se vse leto le še kopičili. Med upniki so tudi podjetje Papi-rografika, tednik Družina, ljubljanska nadškofija in številni drugi; nepokriti krediti Novemedie so tako pri SKB kot pri Krekovi in Kmečki banki. Zaposleni opozarjajo na nepravilnosti tudi pri samem vodenju podjetja. Med dragim so opaziti, da je žig za zdravstveno zavarovanje brez pomena, saj niso bile plačane obveznosti podjetja. Strojev, ki so jih kupovali na leasing, še niso odplačali, podobno pa je po mnenju zaposlenih tudi s tremi novimi avtomobili opel astra, ki jih je vodstvo kupilo za službene namene.
Anita Žmahar
IDRIJA / DOGOVOR
MARIBOR / GALERIJA HEST
Rešitev za pihalni orkester
Župan je z vodstvom RŽS podpisal dogovor o financiranju
Na mariborskem Lentu odprti razstavo risb Riharda Jakopiča
Za idrijski pihalni orkester rudarjev, ki letos praznuje 330-letnico delovanja in je ena najstarejSih pihalnih godb v Evropi, se je po večletnem životarjenju konCno našla dolgoročna rešitev za nadaljnje delovanje in financiranje. Po mnenju župana Sama Bevka, se idrijska rudarska godba ponaša z bogato kulturno tradicijo našega najstarejSega rudarskega mesta, Id ji tudi po ukinitvi rudnika pripada Častno mesto, ki ga kot živ spomenik ohranja v bogati dediščini nekdanjega rudnika in mesta Idrije.
Zato so po večletnem životarjenju idrijskega pihalnega orkestra v sodelovanju z vodstvom rudnika končno našli skupno rešitev o njenem nadaljnjem financiranju. Dogovor so v idrijski mestni hiši včeraj podpisali župan Samo Bevk, direktor rudnika Marko Cigale in vodja idrij-
ske godbe Albin Čibej. Tako bo rudnik iz svojih sredstev za nadaljnje delovanje godbe zagotovil 850 tisoC tolarjev, drugi del pa bo iz svojega proračuna prispevala idrijska občina.
Godbeniki so s tem sprejeli obvezo, da bodo z nastopi sodelovali na vseh občinskih prireditvah, pri-
praviti veC koncertov ob rudarskem prazniku, čipkarskem festivalu, tradicionalno budnico ob prvem maju ter durge priložnostne nastope, s katerimi bodo obogatili klulturni utrip Idrije. Posebno slovesnost in koncert pa pripravljajo ob letošnji 330-letnici svojega delovanja. Idrijska godba šteje okrog petdeset glasbenikov, poleg tega pa ima tudi osemdeset podpornih članov, med katere so vključena tako idrijska podjetja kot posamezniki. Prav ta krog pa bodo s pomočjo novih sponzorjev in občine v prihodnje še razširili.
Roman Bric
V zasebni galeriji Hest na mariborskem Lentu so v ponedeljek zvečer odprli razstavo risb našega najveCjega impresionističnega slikarja Riharda Jakopiča. Rastavljene risbe so v glavnem pripravljalne Studije motivov za monumentalno stensko poslikavo veže v mestni hiši na Ahacljevi cesti v Ljubljani iz leta 1927.
Zal so te poslikave skoraj povsem uničene, tako da ostajajo risbe edini dokument umetnikovih alegorično upodobljenih prizorov dela, brezdomstva družin, industrije na deželi in katastrofe. Jakopič je bil v bi-
stvu slikovito usmerjen slikar, ki je svoja Čustva izražal z barvo. Risarski delež umetnikovega ustvarjanja je ob ponedeljkovem odprtju predstavil likovni kritik Milček Komel kot »barvno potezo, ki je spremenjena v značilno slikarjevo dinamično utripajočo gesto, potopljeno v plankton njegovega barvnega tkiva«.
Obsežno zbirko risb je za razstavo odstopila Jakopičeva družina, mariborski galerist Emil Sarkanj pa jih je razvrstil v dva dela. Sinoči so namreč odprti Jakopičevo razstavo tudi v ljubljanski galeriji Hest.
Martina PavSiC
IZ GORNJE RADGONE
Izobraževanje vinogradnikov
Ker so na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij velike površine vinogradov ter idealni pogoji za vinogradništvo, je jasno, da je izobraževanje vinogradnikov zelo pomembno. In sedaj, v zimskem času, ko je manj dela v vinogradih, je tukajšnje društvo vinogradnikov pripravilo kar nekaj zanimivih predavanj, seminarjev in celo prikaz spomladanske rezi vinske trte za zasebne vinogradnike. Do konca tega meseca pa bodo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripraviti tudi tečaj kletarjenja. Da bi vinogradniki pridobiti še več znanja in izkušenj, bodo tukajšnji zasebni vinogradniki prihodnji torek obiskali Avstrijo in si ogledali nekatere značilnosti vinogradništva v pokrajini Gradiščansko, konec meseca pa bodo obiskali še veliki kmetijski sejem v italijanski Veroni. Prihodnji mesec bodo pripravili posebno ocenjevanje lastnih vin in ocenjevanje ustekleničenih vin v Radencih, ob desetletnici tamkajšnjega turističnega društva.
Letos še brez porok
Kljub temu, da je lani bilo svetovno leto družine in da si veliko politikov prizadeva, da bi imeti Slovenci čimvec otrok, se v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij letos še ni poročil niti en par. Vse kaže namreC, da se vedno veC mladih odloča za življenje »na koruzi«, saj je dejstvo, da na tem območju število porok nenehno upada. Kot smo izvedeti na uradih v Gornji Radgoni in Vidmu ob Ščavnici, kjer opravljajo poroke za tri omenjene občine, tudi v kratkem ni predvidena nobena poroka Ge upoštevamo, da pred veliko noCjo navadno ni porok, je vprašljivo, če bo pred mesecem ljubezni sploh prišlo do kakšne. Zato tudi ne preseneča predlog, da bi seje radgonskega občinskega sveta v prihodnje imeti ravno v poročni dvorani zgradbe radgonske občine, ki se sedaj sploh ne uporablja.
Obnavljajo most, cesto, zdravstveni dom...
Kako pomembno je, Ce ima kakšen kraj »svojega človeka« v državnem zbora, zgovorno pove primer Vidma ob Ščavnici - sedaj nove občine Sv. Jurij. Poslancu iz tega kraja Jožefu Kocuvanu je namreC uspelo z vloženim amandmajem za svoj kraj pridobiti 40 milijonov tolarjev za ureditev mostu čez potok Blaguš. Res je bilo kakšnih osemsto metrov ceste na samem vhodu v Videm iz smeri Gornje Radgone in Radencev skupaj z omenjenim mostom v tako slabem stanju, da je resno ogrožalo vse udeležence v prometu in je bila rekonstrukcija nujno potrebna. Zdaj ko so dobili sredstva, je vse lažje, kajti delavci mariborskega Gradisa cesto in most že obnavljajo in upajo, da bodo dela končati pred letošnjim poletjem. Hkrati v Vidmu ob Ščavnici poteka temeljita adaptacija zgradbe zdravstvenega doma. To je tudi velika pridobitev za tukajšnje krajane, saj sta bila strop in streha v tako slabem stanju, da je obstajala nevarnost, da bi se vse porušilo na paciente in osebje. Za omenjeno adaptacijo so ministrstvo za zdravstvo RS, občina in zdravstveni dom Gornja Radgona ter občina Sv. Jurij nameniti 13 milijonov tolarjev, potrebno pa bo zbrati še približno Sest milijonov za nakup notranje opreme. Do konca maja, ko naj bi adaptacijo končali, hodijo tukajšnji bolniki k zdravniku in zobozdravniku v Gornjo Radgono.
Novice zbral Oste Bakal
NOVO MESTO / TELEKOM
V omrežje so vključili 4.724 novih telefonov
Dobra polovica vseh priključkov je še na analognih centralah
Novomeška poslovna enota Telekoma Slovenije, ki opravlja telekomunikacijske stroritve na območju desetih občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je v lanskem letu zmogljivosti telefonskih central povečala za 3.452 priključkov, v omrežje pa so vključili 4.724 telefonov in letni načrt presegli za 724 telefonov.
Gostota telefonov na 100 prebivalcev, ki sedaj znaša 24, 76, je v primerjavi s slovensko (28, 5) nizka, vendar se je ta zaostanek v zadnjem letu znižal iz 16 na 13 odstotkov. Telekomunikacijska dejavnost v novomeški enoti zaposluje 182 delavcev, kar je 30, 7 odstotka delavcev zaposlenih v prejšnji skupni poslovni enoti PTT, telefonski prihodki pa so v skupni PTT
prihodkih predstavljali 67, 4 odstotka. V lanskem letu so na območju enote zabeležili 708 milijonov impulzov, kar je 12 odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Povprečna poraba impulzov na naročnika je v prvih desetih mesecih bila 12.681, v Sloveniji v istem času pa 15.340, kar kaže na večji delež naročnikov 1. skupine. Dobra polovica vseh priključkov je še na analognih centralah, 31 odstotkov pa na digitalni, medtem ko je v Sloveniji že 43 odstotkov priključkov na digitalnih centralah. Za letošnje leto predvidevajo povečanje zmogljivosti central za 9.828 priključkov in vključitev 4.400 novih telefonov in s tem povečanje gostote na 27.3 telefonov na 100 prebivalcev.
Jože žura
PTUJ / KURENTOVANJE
Pustne norčije bodo trajale enajst karnevalskih dni
Čeprav bo dan pustnih nordj šele konec februarja, se na Ptujskem polju, še posebej na Ptuju, že zdaj pripravljajo na letošnje kurentovanje, saj zadnje prireditve niso ustrezno speljali in so zato na koncu ostali brez izkupička. Sicer pa naj bi že 35. zaporedno kurentovanje potrdilo trdoživost tega ljudskega običaja - kurenti naj bi prispevali k večji rodnosti in s tem k bogati žetvi pridelkov.
Gospodarsko interesno združenje za turizem Peto-vio vivant bo letos pripravilo kar enajst karnevalskih dni, ki bodo programsko bogati, tako da bo v tem Času na Ptuju lahko vsakdo doživel in videl kaj zanimivega. S pomočjo Turistične zveze Slovenije in ministrstev za kulturo in gospodarstvo bodo letos na ptujskih ulicah predstavili vse pustne skupine in maškare Slovenije. Na Ptuju naj bi kurentovanje postalo festival slovenskega pusta, živi muzej in hkrati gledališče, v katerem bodo nastopale
pustne šeme - med njimi bodo seveda glavno vlogo odigrati kurenti.
Pustne prireditve se bodo začele 18. in bodo potekale do 28. februarja. Vse dni se bo nekaj dogajalo v pokritem karnevalskem prostoru ob ptujski pošti. Ze v soboto pred pustno nedeljo bo veliki karnevalski ples. Osrednja prireditev pa bo kot zmeraj kurentovanje v nedeljo. Po tradiciji se bo odvijalo po ulicah. Organizator pričakuje udeležbo približno dva tisoč mask, med katerimi bodo najboljše nagradili. Na
Kurenti po slovenskih krajih že nekaj dni oznanjajo prihajajočo pomlad (Foto: SHERPA)
pustni ponedeljek in torek bo tradicionalni ples mladih. Kot novost med karnevalskimi dnevi velja posebej omeniti velik ples v maskah na ptujskem gradu, na katerega bodo povabiti tudi sponzorje kurentovanje in predstavnike že omenjenih
ministrstev, ki bodo pomagati pri izvedbi jubilejnega 35. kurentovanja.
Skupine zagnanih kurentov, ki vsako leto ob vabljenju na ptujsko kurentovanje obišCejo večji del Slovenije, so že nabrusile pete. Svoje postojanke imajo tudi
v Murski Soboti. Kurenti, ki vsako leto nastopijo tudi v soboškem bistroju Tanja, s seboj nosijo tudi propagandni material in triko poskrbijo, da jih ne bi pozabili obiskati na kurentsko nedeljo na Ptuju.
Boris HegeduS

	BfljTETHETtjftTHftJ*lllli JfHJ“k
	za Doij razpoznavno
	mnnfeiirclm nolitiko
	11IUI IJvll IvIVv |vWIIIII\W
LJUBLJANA - Slovenja 1 Predsednik Milan etan je včeraj sprejel Predstavnike Slovencev, živijo v Italiji, Avstriji, ® Madžarskem in Hrva-em. Pogovori so pote-i ločeno, v odsotnosti , ,a’ tako da so sodelu-V61 Jahko bili bolj spro-J*i. Spregovorili so o Prtih vprašanjih manj-111 v sosednjih državah, ,°t je na primer naro-"flostna zaščita, pa tudi odprtih vprašanjih po-.oci slovenske matice "lenim rojakom.
Med slovesnim kosi-°ni je predsednik KuCan zdravici poudaril, da je odgovornost za manjšine daj, ko imamo Slovenci sv°jo državo in oblast v svojih rokah, še toliko 'jodja. Domovina stori pen vsakič, ko svoje po-niCne in celo ideološke spore prenaša na manjši-"e in Slovence, ki živijo drugod po svetu. Tako pa 8re marsikaj na škodo "ranjšin, o čemer zgovor-?° govorijo lanska dogajanja v Italiji. Za ohrani-ev Slovencev je nujno, a se vsaka slovenska
manjšina - ne glede na Političnonazorske in strankarske razlike - po-^eZe in organizira tako, a bo v vsakem trenutku sposobna oblikovati in . močiti svoj manjšinski Uiteres in ga uveljavljati J' odnosu do držav, v ka-erih živi in katerih pripadniki in lojalni drža-vl)ani so.
Seveda enako velja tu-j Za razmerje do Slove-'Je, pri čemer je treba odeti, kdo je sogovornik Sloveniji. Slovenija po-rebuje natančno razpo-Uavne elemente svoje acionalne politike in v
Predsednik države in predstavniki manjšine med slovesnim kosilom (Foto: Srdan Živulovič, Boban Plavevski)
tem okviru tudi manjšinske politike. Gre za odgovornost Slovenije, ki jo je treba spremeniti v dejavnost. Manjšine ne smejo biti ujetniki vsakokratnega položaja meddržavnih odnosov, naCela pri uveljavljanju zaščite manjšin morajo biti civilizacijski standard evropskega življenja. KuCan je odločno zavrnil teze o recipročnosti in numeričnosti, ki so postale glasne v Sloveniji in manjšini obetajo slabo prihodnost. Zavzel se je za evropske norme in celo za vec pravic, kot jih je v evropskih dokumentih in v nedavno podpisani okvirni konvenciji o pravicah manjšin.
Iz stališč predsednika slovenske države Milana Kučana torej vejeta zaskr-
bljenost in odločnost, da	išCe ustrezne oblike. Med	udarili, da njihov položaj
se Slovenija začne resne-	pogovori so namreč pred-	slabša, zlasti za Slovence
je ukvarjati s problemi	stavniki Slovencev iz	v Italiji,
manjšin in da pri tem po- vseh sosednjih držav po-	Bogo Samsa
Podpis socialnega spornima še ta mesec
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji ekonomsko socialnega sveta so socialni partnerji med drugim govorili tudi o socialnem sporazumu in dogovoru o politiki plač za leto 1995. Kot je na novinarski konferenci po seji ESS povedala ministrica za delo Rina Klinar, naj bi vlada, delodajalci in delojemalci oba dokumenta podpisali Se do konca tega meseca.
Po njenih besedah so se partnerji okrog socialnega sporazuma v večji meri sporazumeli, potrebno pa bo še dodatno uskajevanje o novi tarifni prilogi, eskalacijski lestvici in izhodiščni placi (43.400 SIT ali 45.000 SIT). Socialni partnerji so včeraj obravnavali tudi pre-
dlog zakona o kolektivnih pogodbah, ki je pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru. Klinarjeva pravi, da je njihovo ministrstvo pripravilo vrsto usklajevanj z delojemalci in delodajalci, zdaj pa sindikati, ki so bili pobudniki tega zakona ocenjujejo, da ga je treba sprejeti hkrati z zakonom o delovnih razmerjih. Zato vlada ni kriva Za zavlačevanje pogajanj v zvezi s tem predlogom, meni Klinarjeva. .
Včeraj so se partnerji dogovorili, da bodo seje ESS odslej odprte tudi za novinarje. Vlada tudi ne nasprotuje predlogu konfederacije sindikatov negospodarskih dejavnosti, da se priključi ekonomsko socialnemu svetu. (M. J.)
Avstrijci so obiskali krško nuklearko
budila na pogovoru pri državnem sekretarju za energetiko Borisu Soviču, ki je gostom predstavil sloven-sko strategijo pridobivanja električne energije v prihodnjem obdobju. Pri tem je poudaril, da zaprtje krške Jedrske elektrarne v bližnji prihodnosti ni možno, saj J6 najprej potrebno speljati program postopne nado-niestitve tako izgubljene energije.
| opoldne sta obe delegaciji obiskali Se nuklearno elektrarno v Krškem, kjer so se po ogledu prostorov za-še na enournem pogovom z vodstvom tega naj-VeCjega energetskega objekta pri nas. Po končanih po-SOVnriti .„j:-------------------1-----‘-----Georg
puščajo Slovenijo zadovoljni, ker so dosegli obnov« Pogovorov, ki so med dvema državama lani nekako za nu ter da bodo v domačem parlamentu predlagal Ustanovitev dvostranske komisije, Id bi se ukvarjala : ^Prijem krške nuklearke. Ta bi k sodelovanju zarad
A---1	»j__________1-____.-j.__j______3• i____
strni- M1UD temu’ da večina gostov m bila iz vn frokovnjakov za varnost energetskih objektov, pa je d olfgang Kramp povedal, da so seznanjeni z rezulta tedkov mednarodne ekspertne komisije, ki je svoj g® 0 v Krškem končala lani. Ta je objavila, da edin ovenska jedrska elektrarna ni nikakršna tempiran ouiba, pozitivno pa so ocenili tudi vrsto drugih tehn
Čilih "nrcirl-rxrx^4-: 1 * --u •	,	. i • i • i .
. , —	UM Ul JUL jJld V/jCl|JiclV IG UGljeilU liiilcil
m 0*ovnjakov glede seizmografske varnosti, kar bo j enJu gospoda Krampa treba v prihodnje z ustrezr •uuritvarm natančno spremljati.
Ernest Seti
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
Zakon o gospodarskih prestopkih še velja
»Brezpravje« do sprejetja nove zakonodaje
LJUBLJANA - Ministrstvo za pravosodje se je včeraj le odzvalo na trditve, ki so se pojavile v javnosti, da hude kršitve predpisov o gospodarskem in finančnem poslovanju niso več sankcionirane.
Ministrica za pravosodje Meta Zupančič in državni sekretar Jože Tratnik na včerajšnji novinarski konferenci nista zanikala trditev, da na sodiščih trenutno stojijo zadeve, ki naj bi se reševale po zakonu o gospodarskih prestopkih. Zupančičeva je včeraj le dejala, da uporaba Se jugoslovanskega zakona o gospodarskih prestopkih ni bila ukinjena z nobenim zakonom, ministrstvo za pravosodje pa nima pravice tolmačiti zakonodaje sodiščem.
Kot vse kaže, je na sodiščih do trenutnega zastoja pri reševanju gospodarskih prestopkov prišlo zaradi neusklajenega sprejemanja
nove sodne zakonodaje. Vlada je namreč 2. februarja sklenila, da v parlamentarno proceduro vloži predlog zakona o odpravi gospodarskih prestopkov. Po novem naj bi namreč gospodarske prestopke prekvalificirali v gospodarske prekrške. Za to pa bo treba spremeniti tudi zakon o prekrških, kar bi bilo v najboljšem primeru možno štorih šele na februarski seji državnega zbora, je dejal Tratnik. Ce bi do te prekva-lifikacije gospodarskih prestopkov v prekrške prišlo, bi sodišča morala razveljaviti vse nepravnomočne sodbe, ki bi zadevale gospodarske prestopke. Potem bi
zadevo predalo sodišču za prekrške, ki bi moralo postopek ponoviti. Zato so se kot kaže na sodiščih odločili, da v tem prehodnem Času gospodarskih prestopkov ne bodo obravnavali. Upamo lahko le, da to ne bo pomenilo, da bodo v tem Času nekateri postopki zastarali. Zupančičeva in Tratnik sta včeraj tudi pojasnila, da bo do prekvalifikacije prestopkov v prekrške prišlo zaradi racionalizacije dela sodišč. Kot so dejali včeraj, so sodniki za prekrške že zdaj pristojni za reševanje cele vrste prekrškov s področja gospodarstva, vendar gre pri tem v glavnem za prekrške fizičnih oseb. V prihodnje pa naj bi odločali tudi o gospodarskih prekrških pravnih oseb.
Mateja Bertoncelj
Grdinič bo vložil ovadbo zoper Jelinčiča
LJUBLJANA- Na decembrskem zasedanju državnega zbora so poslanci v skladu z novim zakonom o sodniški službi v trajni mandat izvolili več kot sto sodnikov, ki jim je konec leta potekel sodniški mandat. Med njimi pa ni bilo kandidature Petra Grdiniča, sicer preiskovalnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru. Na seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je namreč predsednica sodnega sveta njegovo kandidaturo zadržala in jo poslala v dopolnitev personalnemu svetu v Maribor.
Na znameniti decembrski seji komisije za volitve (podpora sodnikom se je namreč spreminjala glede na prisotnost elanov komisije na seji) je Zmago Jelinčič (-SNS) nasprotoval potrditvi sodnika Petra Grdiniča, ker naj bi ga leta 1993 na mariborskem sodišču zashševal v srbohrvaškem jeziku. Dejal je Se, da je Grdinič vojaška oseba, ki ni primerna za takšno funkcijo, vprašljiva pa je tudi njegova strokovnost. Poleg tega naj bi bil Grdinič v Mariboru vodja jugoslovanske vojaške obveščevalne službe (KOS). Predsednica sodnega sveta je sicer pozvala poslanca naj za navedbe predloži dokaze, toda Jelinčič je dejal, da so za to pristojne druge službe. Potem je predsednica sodnega sveta kandidaturo zadržala.
Jelinčičeva izjava Grdiniča ni presenetila, saj je takšne obtožbe na njegov raCun izrekel že v Času, ko je zoper njega vodil preiskavo. Čudi ga le, kako lahko tisti, ki se z imuniteto izogibajo kazenskemu postopku, odločajo o tem, kdo bo izvoljen za sodnika. Sicer pa je zaradi izjav, ki jih je na seji komisije za volitve izrekel Zmago Jelinčič, zoper njega vložil ovadbo. Očita mu, da je o uradni osebi Siril neresnična dejstva, ki škodujejo njegovi Časti in dobremu imenu, kar bi bistveno škodovalo ugledu preiskovalnega sodnika in bi lahko pripeljalo celo do razrešitve njegove sodniške funkcije.
O tem je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru že obvestilo državni zbor, ki mu predlaga, da dovoli uvedbo kazenskega postopka zoper poslanca Jelinčiča, saj je »gospod Jelinčič postal poslanec državnega zbora v skladu z uradno objavo«.
Sicer pa postopek personalnega sveta, ki kandidaturo ponovno pregleduje, še ni končan. Sodnik Petar Gr-dinič od novega leta dalje nima več sodniškega mandata. Postopki, ki jih je vodil na sodiSCu medtem stojijo, sam pa opravlja druga dela, za katera se zahteva pravna izobrazba in pravosodni izpit. Zaradi izrečenih očitkov pa je GrdiniC pred dvema tednoma na lastno željo ponovno opravil izpit iz slovenskega jezika.
Matjaž Albreht
EKOLOŠKA POLITIKA
Jedrska energija namesto
ogljikovega dioksida
Ce naj verjamemo poročilu svetovne jedrske agencije NucNet, potem so lani na ozemlju Zvezne republike Nemčije z uporabo jedrske energije pri proizvodnji elektrike, s katero pokrivajo dobro tretjino vseh gospodinjskih potreb po električni energiji, obvarovali svoje bivalno okolje pred emisijo približno 150 milijonov ton ogljikovega dioksida, ki bi ga v nasprotnem primeru izločile v ozračje termoelektrarne, Ce bi hotele zagotoviti proizvodnjo do 150 milijard kilovatnih ur te »najcistejse« energije. Nekako od leta 1961, ko je v Nemčiji zaCela obmtovati prva jedrska elektrarna, do danes so z uporabo tovrstnih elektrarn za proizvodnjo električne energije zmanjšali celotno emisijo ogljikovega dioksida v atmosfero za približno dve milijardi ton, kar seveda ni zgolj »nemško vprašanje«. Osrednje nemško podjetje Bayemwerk, ki ima 50-odstotni delež v dveh najveejih jedrskih elektrarnah v Nemčiji, ocenjuje, da zanesljivost jedrske energije v preteklih dvajsetih letih ohranja stabilnost cene električne energije, ki so danes realno kar za 30 odstotkov nižje kot pred desetimi leti.
Zato so se Nemci odločili za obsežno tehnično rekonstrukcijo »starejših« elektrarn, s katero bodo vsaj za 20 odstotkov povečali proizvodnjo elektrike, ne da bi gradili nove jedrske elektrarne. Navedena tehnološka modernizacija jedrskih elektrarn je del skupnega projekta Evropske zveze, ki naj bi do konca tisočletja vsem drzavam-elanicam zagotovila dovolj ekološko neoporečne energije, pri Čemer je v ospredju pozornosti dosledno spoštovanje standardov energetskega varčevanja. Pri tem projektu sodeluje tudi nekaj slovenskih podjetij in raziskovalnih ustanov. Nemsid ekologi in energetiki zaenkrat ne načrtujejo zaprtja nobene jedrske elektrarne, niti tistih ne, ki obratujejo na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike, pac pa celo povečanje izvoza presežkov električne energije v sosednje države, med katerimi je pomembnejša odjemalka tudi naSa soseda Avstrija. [B. Z.)
Pojasnilo
Nasi včerajšnji poročili, objavljeni na prvi strani pod naslovom »Zelena luč Hrvaški« ter na tretji strani pod naslovom »Hrvaška prehiteva Slovenijo na poti v EZ«, sta se opirali na informacijo, ki sta jo objavili agenciji Ansa in STA. Obe sta iz Bruslja poročali, da je bil na ponedeljekovem srečanju zunanjih ministrov EZ govor o začetku pogajanj o pridruženem članstvu Hrvaške v EZ (in torej ne o kooperacijskem sporazumu). Do sinoči nobena od njiju ni demantirala svojih poročil.	Uredništvo
VČERAJ
Žalni
pohod
sredi
Dunaja
DUNAJ - V Avstriji se medtem vrstijo opominske straže in pohodi, s katerimi hočejo Številne organizacije in društva izraziti svojo solidarnosti z avstrijskimi manjšinami.
V Obervvartu se je v ponedeljek zvečer zbralo nekaj sto ljudi k molčečem protestu proti desnora-dikalnem nasilju v Avstriji, človekoljubna organizacija »SOS-sočlovek« pa je vCeraj zveCer v centru Dunaja priredila zborovanje v spomin žrtev atentata v Obervvartu.
Zborovanja v avstrijski prestolnici se je udeležilo nekaj tisoč ljudi. (I.L.)
______BOMBNI ATENTATI / ANALIZA PEKLENSKIH STROJEV JE SAMO ŽE POTRDILA__
Sled teroristov vodi z Gradiščanske pred dvojezično šolo v Celovcu
Paralele pri peklenskih strojih in v priznavalnem pismu - Strah pred novimi atentati
Ivan Lukan
DUNAJ/ CELOVEC -Zdaj ni nobenega dvoma veC: peklenska stroja, ki sta v nedeljo in v ponedeljek eksplodirala v vaseh Obervvart in Stinac na Gradiščanskem in ubila štiri pripadnike narodnostne skupnosti Romov ter težko ranila enega delavca, sta s skoraj 100-odstotno sigurnostjo iste proizvodnje kot cevna bomba, ki je avgusta lani bila nastavljena pred dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. Povezavo med obema atentatoma na Gradiščanskem in Koroško je vCeraj potrdil sam notranji minister Franz Ldschnak.
Notranji minister je temu še dodal, da ne iz-
NOVICE
Klestil na uradnem obisku v Veliki Britaniji
DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj nastopil tridnevni uradni obisk v Veliki Britaniji. Predsednika spremlja zunanji minister Alois Mock ter močna gospodarska delegacija. Klestil se bo v okviru svojega obiska danes dopoldne sestal z britanskim premierjem Majorjem, opoldne pa je predviden sprejem pri kraljici Elizabeti H. Avstrijska delegacija bo nadalje vodila pogovore z raznimii ministri, na predsedniškem sporedu pa je še referat o vlogi Avstrije v Evropi.
Planinca s Hrvaške preživela snežni vihar na Velikem kleku
CELVOEC - Gorski reševalci so po treh dneh žive rešiti dva planinca iz Hrvaške, ki sta konec tedna skušala osvojiti vrh najvišje avstrijske gore - 3798 metrov viski Veliki klek. 18-letna planinca se v soboto zveCer nista vrnila v dolino, nakar je njihov prijatelj informiral žandarmarijo in gorsko reševalno službo. Iskanje je najprej otežkocil močan veter in sneženje, dejstvo, da sta bila oba planinca dobro opremljena, pa je jima rešilo življenje.
kljuCuje možnost nadaljnjih atentatov in tem zvezi pozval prebivalstvo, naj bo v naslednjih dneh pozorno, predvsem glede doz z razpršilcem, kajti razstreljivo v peklenskem stroju v Stinacu je bilo v taki dozi. Stinaška bomba tudi ni bila paketna, temveč cevna bomba, kot že v Celovcu je bil vžigalni mehanizem vlit v umetno snov.
Paralele med (spodletelim) atentatom v Celovcu ter atentatoma v Stinacu ter v Obervvartu, kjer je val neonacističnega nasilja v nedeljo dosegel svoj višek z zahrbtnim umorom štirih pripadnikov narodnostne skupnosti Romov, so se pokazale tudi pri analizi priznaval-nega pisma, katero so v ponedeljek našli v gradiščanski vasi Ollersdorf, je sporočil generalni direktor za javno varnost na Dunaju Michael Sika. Visoki uradnik v ministrstvu za notranje zadeve je
Žalni trak na krajevni tabli v Obervvartu spominja na zahrbten umor štirih Romov v tej gradiščanski vasi. Pogreb žrtev desnega terorja bo v soboto popoldne.
dejal, da je odpošiljatelj po vsej verjetnosti »iz istega kota kot odpošiljatelj grozilnega pisma bivšemu slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu«. V obeh pismih se najdejo pove-
zave tako glede atentatov na Gradiščanskem kot tudi z atentatom na dvojezično šolo v Celovcu ter celo z drugo serijo pisemskih bomb, ki je vznemirjala avstrijsko javnost meseca oktobra lani.
Rokavica pri atentatu v Stinacu težko ranjenega delavca na kraju incidenta..
Sika s tem v zvezi ni izključil, da gre pri storilcu vseh atentatov - tako v Celovcu kot tudi na Gradiščanskem, ter pri drugi seriji pisemskih bomb - za storilca-posne-malca in dejali, da »ga bomo zagotovo dobiti«.
Glede po eksploziji druge bombe v vasi Stinac najdenega priznaval-nega pisma so vCeraj objavili nekaj podrobnosti. Tako pisec grozi »rodovom Schifkovvits, Gran-dits, Stojsits, Resetarits in Janisch« z atentati ter jih poziva, naj gredo »nazaj v Dalmacijo«.
Pismo je podpisano z »BBA, Friedrich II. der Streitbare, Herzog von Osterreich, Steiermark und vier Burgenland« (Bajuwarska osvobodilna armija, Friedrich D., vojvoda Avstrije, Štajerske in Gradiščanske), torej je
od organizacije, ki se j6 pojavila že v grozilnem pismu Peterletu.
Nadaljne paralele nieo na Gradiščanskem najdenem pismom in priznavalnini pismom Peterletu: »Deutsch-Osterreicb>>
je v obeh pismih označeno kot rodovno območje, v obeh pismih so navedena imena zgodovinskih oseb (v celovškem pisnu1 bavarski vojvoda Odiliol prav tako se pojavljajo številna imena (v prvem politiki kot Vranitzky> Busek, Mock, Klima, Larina, itd., v drugem imena hrvaških in romovskih
družin), pri Čemer se pre-imek »Stosits« (preinaek državne poslanke zelenih in gradiščanske Hrvatice Terezije StojsiC) najde v obeh pismih.
Prav tako omenjen pre-imek Janisch pa dopušča povezavo s prvo serijo pisemskih bomb decembra leta 1993, saj je bil adresat enega od desetih smrt' nonosnih pisem hartber-ški župnik August Janisch, človek, ki se je zavzel za begunce. Janisch je pri eksploziji bombe bil lažje ranjen.
Povezavo s krvavim atentatom na štiri pripadnike Romov pa dopušča preimek VVeingartner (temnopoten, cigan), ki se je pojavil v pismu Peterletu.
Tudi med zgodovinsko
osebo »Riidiger Graf Star-hembergom« (v zvezi z drugo serijo pisemskih bomb) in babenberškim vojvodom Friedrichom H. se dajo vzpostaviti zgodovinske paralele: prvi je mesto Dunaj branil proti napadom Turkov, drugi pa branil deželo proti Mongolom.
PO ATENTATU / KRITIKA NA RAČUN MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE
H OBERWART / SLOVO Tl
Napake pri izsledovanju
Notranje ministrstvo je ogrožene osebe in skupine opozorilo na nevarnost terorističnih napadov šele 36 ur po atentatu - Zahteva po učinkoviti zaščiti
DUNAJ - Notranje ministrstvo je v zvezi z atentati na Gradiščanskem vse bolj soočeno z ostro kritiko, Ceš da -predvsem po atentatu v Obervvartu - ni takoj opozorilo vse ogrožene osebe in skupine na nevarnost novih atentatov.
Državna poslanka zelenih in gradiščanska Hrvatica Terezija StojsiC je ministrstvu očitala, da je kriminalna oz. državna policija po krvavem incidentu v Obervvartu najprej celo raziskovala v napačno smer - iskala je razstreljivo pri Romih - in storilcem s tem dala prednost 36 ur.
Kritiki državne poslanke se je priključil tudi predsednik Društva Romov v Avstriji Rudolf Szarkozi, katerega notran-
je ministrstvo sploh ni kontaktualo, tako da se je moral sam pozanimati, kako se lahko zavaruje pred možnim terorističnim napadom.
Sarkozi: »Zahtevamo od avstrijskih varnostnih organih, da končno razkrijejo desnoradikalno teroristično sceno v Avstriji ter da postavijo storilce pred sodišče. Grozotne serija atentatov proti pripadnikom avstrijskih manjšin ter njihovim pristašom mora biti Cimprej konec«.
Notranji minister L6-schnak je kritiko zavrnil, ter sporočil, da varnostni oblasti storijo vse, da bi cimprej razkrili storilce. Dejal jetudi, da so v notranjem ministrstvu v preteklih 48 urah s strani prebivalstva - predvsem
Terezija Stojsič: »Hude napake pri izsledovanju.
iz okolice Obervvarta in Stinaca - prejeti približno 30 opozoril, »vroče sledi od storilca/cev pa zaenkrat še ni«. Opozoril je tudi, da je notranje mini-
V žarišču kritike: notranji minster Franz Loschnak.
strstvo v zvezi z dogodki na Gradiščanskem uvedlo posebno telefonsko hot-line (številka 02682-6060), po kateri prebivalstvo varnostni organom
lahko sporoča opazovanja v zvezi z atentatoma.
H krvavim dogodkom v Avstriji je vCeraj zavzel stališče tudi udledni kardinal Franz Konig. Zahrbten umor štirih Romov ter atentat v dvojezični vasi Stinac je ocenil kot »napad na demokracijo« in temu še dodal, da gre pri storilcih za ljudi, »ki ne akceptirajo različnost mnenj in družbe«, da gre za ljudi, za katere velja samo geslo »prav imam samo jaz«.
Konig je zato pozval politike kot tudi sredstva javnega obveščanja, da skrbijo za novi duh strpnosti v državi, kajti Avstrija je že dalj Časa, še posebej pa v teh dneh, soočena s položajem, ki zahteva »aktivno ukrepanje«. Ivan Lukan
Predsednik Klestil na pogrebu umorjenih Romov
Tudi Slovenci se bodo poslovili
DUNAJ - Žrtve zahrbtnega neonacističnega atentata v gradiščanski občini Ober-vvart, štirje pripadniki narodne skupnosti Romov v Avstriji, bodo v soboto bo 14. uri na tamkajšnjemu pokopališču pokopani v prisotnosti najvisjih predstavnikov države.
Zvezni predsednik Thomas Klestil je vCeraj napovedal svojo udeležbo, prav tako predsednik državnega zbora Heinz Fischer. Ljudsko stranko bo zastopala ministrica Rau-ch-Kallat, državna poslanka zelenih Terezija StojsiC pa je za prve žrtve političnega nasilja v Avstriji po 2. svetovni vojni zahtevala državni pogreb.
S Koroške se bodo pogreba udeležili vsi vidni predstavniki slovenske manjšine, med drugim predsednik narodnostnega sosveta za koroške Slovence in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc ter predstavnik Enotne tiste.
Koroška deželna vlada je včeraj v posebni izjavi obsodila atentat na Gradiščanskem in izrazila svojo globoko solidarnost z vsemi manjšinami v Avstriji-»Smrtnonosno sovraštvo je rezultat spodbujanja nestrpnosti in iz-mejevanja«, je zapisano v izjavi.
I.Lukan
KULTURA
nagrajenci
PREŠERNOVEGA
SKLADA
Sreda, 8. februarja 1995
France Prešeren: »Cvetlice naše poezije stale do zdaj so vrh snežnikov redke rož'ce...«
Film in video
Redna sredina stran, namenjena filmu in videu, bo zaradi predstavitve Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada objavljena ta teden izjemoma jutri, v Četrtek. Iz istega razloga ta teden ne bomo objavili lestvice najbolje prodajanih knjig. Za razumevanje se zahvaljujemo.
[Jsatelj Mote Dolenc za deli Rum in šah ter pes z Atlantide
Dolenc je že dalj pasa eno najodličnejših 1Itlen sodobne slovenske Proze. Zadnji knjigi, zbirka zgodb Rum in šah ter roman Pes z Atlantide, le še utrjujeta sloves rJolenca kot pisca, ki zna z lahkotnim peresom in večkrat tudi z dobršno teero humorja ustvariti presenetljivo resen, globok in skrivnosten svet, Najraje postavljen na mejo med resničnost in sanje.
Junaki zgodb v Rumu in sahu so neumolkljivi pripovedovalci neverjetnih zgodb, ki pa se nikdar ne Prevesijo v pretirano fantastiko, hkrati pa je zanje značilno, da neprenehno obnavljajo boj za individualizem.
Drugačen pa je roman Pes z Atlantide, ki s pomočjo starega mita podaja poetsko izjemno sugestivno podobo prvobitnega mitskega raja, ki ga uteleša arhaično vzdušje na jadranskem otočku. S Pretanjenim posluhom napisan roman se sklene z apokaliptično katastro-1°, v kateri ob zatonu za vedno izgubljenega raja Prepoznamo tudi umetniško prepričljiv zapis Problematike, ki jo je v Slovesu od mladosti ubesedil tudi Prešeren.
Pisatelj Feri Lainšček za literarna dela zadnjih dveh let
Feri Lainšček je v slovensko literaturo vstopil pred dvajsetimi leti. Od tedaj je njegova literatura, vključno s knjigami za otroke, pesniškimi zbirkami, dramami in radijskimi igrami narasla na veC kot trideset naslovov. Tako ni le naj-plodovitejši avtor svoje generacije, ampak tudi pisatelj, ob katerem je že dopustno govoriti o preglednem in tehtnem ustvarjalnem opusu, katerega težišče nedvomno predstavlja romaneskna proza. Ta ne gradi na izmišliji kot postmodernistični kategoriji, pač pa na domišljiji z razvidnim socialnim, psihološkim in zlasti lokalnim ozadjem. Lain-šCek nadaljuje veliko realistično književno tradicijo, ki jo je hkrati približal estetiki tako imenovanega »magičnega realizma«. Občutek za magično je pri njem prepoznavno povezan z ravniCastim in megličastim svetom našega Prekmurja, ki mu pisatelj biografsko in doživljajsko pripada -tudi v zadnjih dveh delih, Ki jo je megla prinesla in Van-koštanc. Gre za pisatelja, s katerim dobiva literatura Miška Kranjca vrednega naslednika.
Arhitekt Jurij Kobe za stavbo Fakultete za biologijo in stanovanjsko četrt Tabor v Ljubljani
Arhitekt Jurij Kobe se nam predstavlja kot osebnost, ki vzpostavlja prehod v novo sintezo temeljev izročila individualnega, širše zastavljenega pogleda na sodobno arhitekturno ustvarjalnost. Pomembno je opozoriti na njegov raziskovalni odnos do tradicije ljubljanske arhitekturne šole šestdesetih in sedemdesetih let, ki so jo zaznamovali tedanji projektanti in njegovi učitelji. Avtorjev prispevek k slovenski arhitekturi je nad trendovsko poplavo nebrzdanega simbolizma in ekspresionizma sodobnih arhitekturnih poustvarjalcev in je zgled mnogim, ne le mlajšim arhitektom. Prejel je številne prve nagrade in Plečnikovo medaljo. Fakulteta za biologijo v Rožni dolini je pomemben dosežek v arhitekturnem smislu, izjemne so tudi njegove poteze znotraj stanovanjske strukture. Naprednost Kobetove misli in zavezanost kulturnemu izročilu ga uvrščata v vrh sodobne slovenske arhitekturne ustvarjalnosti.
Trio Lorenz za izvedbo Antologije slovenske glasbe za klavirski trio
V 35-letni zavezanosti eni najobcutljivejših komornih zvr-sti ]e Trio Lorenz deloval »dvotirno«: slovensko javnost je n®Crfn° seznanjal s svetovno literaturo klavirskega tria in obenem doma in na tujem predstavljal dela slovenskih skladateljev, spodbujal njihov nastanek, pripravljal krstne izvedbe in zagotavljal najboljšim opusom trajno uveljavi-ev i*3 koncertnih odrih. Med izjemne najvišje dosežke ansambla sodi projekt Antologija slovenske glasbe za klavir-J trio. Izvedbe so potrdile visoko poustvarjalno raven la Lorenz. Njihovo muziciranje je izredno bogato, slogo-prečiščeno in tehnično dognano. V skrbno pripravlje-bih interpretacijah so posamičnosti in celota premišljeno stclajeni, tako da glasbena izpoved zmore zaživeti z ra-^°Sno izrazno silo. Z resnim študijskim pristopom h glas-> s prepričljivo osebno zavzetostjo in z željo, da bi vsako j ustvarjalno dejanje preraslo v resnično kreacijo. Trio °renz uresničuje zastavljene cilje na najboljši naCin.
Igralec Srečo Špik za vloge, odigrane v zadnjih dveh letih, še zlasti za Goldberga v Taborijevi igri Goldbergove variacije
Igralec Srečo Špik je razvil prepoznaven način igranja, utemeljen v ironično igrivem odnosu in lucidno reflektirani samoironiji. S podrobno psihološko analizo zna nasnovati lik in ga z ustvarjalno domišljijo doreci v najbolj subtilnih odtenkih. To mu omogoča, da ustvarjene like problematizira, razpira njihov miselni in čustveni svet ter tako oblikuje večplastno podobo modernega- človeka, soočenega s protislovji sodobnega sveta.
Iz teh izhodišč je Srečo Špik zlasti v zadnjih dveh letih ustvaril različne, izrazito izvirne vloge: Osipa v Platonovu Antona Pavloviča Čehova, dr. Gfozda v Cankarjevi komediji Za narodov blagor in nemega služabnika v Flisarjevi komediji Stric iz Amerike. Poseben poudarek pa gre vrhunsko odigrani karakterni vlogi Goldberga v Taborijevi igri Goldbergove variacije.
Režiser Sergej Verč za režijo radijske izvedbe Dantejeve Božanske komedije
Režiser Sergej Vere je božansko pesnitev, ki jo je prevajalec dr. Andrej Capuder za radio skrčil na približno 8200 verzov, spremenil v zvoCno pokrajino in jo s poetičnim jezikom glasov trpečih in blaženih človeških duš zlil v harmonijo veličastne partiture. Štirideset igralcev iz vseh slovenskih gledališč ob množični zasedbi velikih korpusov orkestra RTV Slovenija, Slovenskega komornega zbora, otroškega zbora TRV Slovenija in solistov Opere SNG Ljubljana je režiser spretno in z izjemno zbranostjo vodil v vseh štiridesetih oddajah po pesnikovi mučni <poti skozi »mraCni gozd« do vzpona na goro očiščenja in v sfere poveličanja.
Radijska izvedba Dantejeve Božanske komedije v skupni realizaciji Radia Trst A Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino in Radia Slovenija je tudi zgovoren primer vloge in nalog javne radiotelevizijske službe v stvarnosti kulturne mnogovrstnosti obmejnih civilizacij.
PREŠERNOV
NAGRAJENEC
ALOJZ
REBULA
Na tem planetu ne bosta zmagali ne resnica ne pravica
Alojz Rebula mi je ostal v čudovitem spominu že ob intervjuju, ki sem ga naredil z njim ob njegovi 60-letnici. Takrat sem moral za njim na Dolenjsko, a mi je bilo kljub temu lažje kot sedaj, ko je imel za sabo že hordo nadležnih novinarjev, ki so ga pošteno izmučili s svojimi vprašanji glede Prešernove nagrade. Pogovor pa je kljub temu stekel in bil mi je spet v velik intelektualni užitek, kot ga zmore dati le velik duh.
Najprej banalno, a obvezno vprašanje: kaj vam predstavlja Prešernova nagrada za življenjsko delo?
To je edino vprašanje, na katero najraje ne odgovarjam.
Ali lahko rečemo vsaj to, da predstavlja nagrada vbrizg »eter-nila«, kot pravite prvini iz vaše književne alkimistične delavnice. Ali pa ta prvina predstavlja nekaj drugega?
Prešernova nagrada ni v nobeni zvezi s tem. Nima nič »etemilske-ga«. Vsaj jaz tako čutim, čeprav sami ne vemo, iz kakšne kemije so elementi našega življenja.
Pred leti ste v intervjuju dejali: »Ce bi bil pravi kristjan, bi moral prositi: »Gospod, reši me uspeha«. V tem pogledu vam ni najbolj naklonjen.
Mislim, da mi je bil naklonjen. Celo zelo naklonjen, ker to so leta, ko mi uspehi niso več v užitek.
Vam je bolj pri srcu mnenje bralca ali kritika?
Skoraj bi rekel, da mi je ljubše mnenje bralca.
Ali naj iz tega sklepamo, da nimate najboljšega mnenja o kritiki in kritikih?
Nimam mnenja, ker kritike praktično ni. Odkar so sli v grob Legi-Sa, Koblar, Vidmar, Slodnjak, Debeljak in drugi, slovenska kultura praktično ne premore več kritike, ki bi bila vredna tega imena.
V	vašem ustvarjalnem delu je vseskozi čutiti »hrepenenje po smislu«. Koliko je bilo ali je pri vas to hrepenenje uspešno?
Bilo je uspešno. Pred 30 leti se mi je zazdelo, da sem ta smisel ugledal. Temu smislu lahko rečemo eno samo ime: Bog. Reči Bog je toliko kot reči nesmrtnost.
V	kakšnem razmerju sta gotovost in dvom?
Vrsta je stvari, v katere sem popolnoma prepričan, kakor je vrsta stvari, ki so prežete z dvomom. Sam sem na primer začel intervju s filozofom Brumnom v Argentini z vprašanjem, ki ga je prestrašilo: »Ali ste kdaj zdvomili v obstoj Boga?« Sem namreč človek dvomov, strašnih dvomov.
Kaj je in kje je pravzaprav resnica?
Med intelektualci je v modi govoriti, da so proti resnici z veliko začetnico. Osebno sem za Resnico z veliko začetnico.
Čehov pravi, da resnica zmaguje vedno, vendar da to ni resnica.
Jaz mislim, da bo resnica zmagala edinole na nekem drugem planetu. Na tem ne bosta nikdar zmagali ne resnica ne pravica.
Svoboda in domovina sta za vas le sredstvo, cilj pa je človek. Kateri človek?
Človek je zamišljen kot človeški ideal, kot ideal etičnega bitja, ki naj bo čim bolj odprto, pošteno in razpoložljivo do sočloveka. Mišljeno je kot etični ideal.
Človek je edino bitje, ki noče biti to, kar je, pravi Camus.
Camus je na izostren način povedal zelo znano resnico, ki se izraža na vse mogoče načine: da človek presega človeka, da je več kot je, ali z dragimi besedami, da je bitje za neskončnost. Je nepotešljivo bitje, ki hoče preko svojih meja, kar potrjuje vsa zgodovina.
Je človek gibalo, ali ga vodijo sile, ki so zunaj njegovih vplivnih moči?
Brez tega gibala v človeku ne bi bilo zgodovine, kot so brez zgodovine živali. Reči, da človek nima v sebi tega subjektivnega gibala, bi bilo zanikati v človeku njegovo voljo. Vendar je te volje v človeku manj, kot si je določena psihologija predstavljala. Nekoč je na moje vprašanje škof Jenko, tradicionalist kot je bil, odgovoril, da je po njegovem v človeku 10 odstotkov svobodne volje. To se pravi, da je človek tudi pod vplivom vseh mogočih tujih sil, od fizikalnih in vremenskih do kozmičnih in, dodal bi, nadnaravnih, božjih ah demonskih.
Kaj je tisto, zaradi Cesar je naša bitnost v teh časih tako negotova, demokracija tako krlika in moralni čut tako resigniran?
Smo v dobi postmoderne, v dobi velike demitizacije vrednot in velikega življenjskega upada. Eden od vzrokov je po mojem zrušenje marksističnega ideala, ki je pomenil živ smisel neštetim ljudem. Drugi vzrok je razočaranje nad tehniko, ki je z nekaterimi iznajdbami postala morilska kot še nikoli. Spet drug razlog je razočaranje nad znanostjo, ki je obetala raj na zemlji, pa je danes v marsičem nemočna.
Sta strpnost in odpuščanje od tega sveta?
Vprašanje je težko. Ne bi rad delal krivice starim poganom,
Alojz Rebula: »Moje sanje so prekoračene...«
Katere tri knjige bi rešili pred vesoljnim potopom?
Ce bi moral reševati zase, bi vzel Sveto pismo stare in nove zaveze, Dantejevo Božansko komedijo in Prešernove Poezije. Za druge pa bi težko reševal. Ce bi lahko rešil Se četrto, bi dodal Hojo za Kristusom.
Rebulove knjige ne bi rešili?
Svoje sploh ne.
Kaj si vsako jutro, ko vstanete, pričakujete od dneva?
Po pravici povedano, odkar sem v novem stanovanju, vidim ob vstajanju pred sabo novo pokopališče in zaželim vsem tistim pokojnim dober počitek. Po drugi strani pa bi rad z Janežem XXIII. prosil Boga, naj me ne pusti tisti dan Cisto brez humorja.
Vaše delo prevevata zlasti dva elementa: etos in etnos. Kako sta se razvila?
Etnos se je razvil tako, da sem se zavedel svoje nacionalnosti, etos pa je Sel svojo pot od družinske in katoliške vzgoje do spoznanj v starejših letih.
Kaj pa eros? »Zvestoba narodu sega do našega človeškega substrata, tja do erosa«, ste zapisali.
Eros igra v življenju veliko
tnost.Da je človek to, kar je, brez dodatkov, mask, dimov, poz. Da je človek resničen, enak samemu sebi.
Katera pa je pri človeku naj-slabsa lastnost?
Najbolj tuj mi je egoizem, videti samo svoj jaz, samo svojo lastno korist.
Kaj je za vas greh?
Je prestopek proti lastni vesti. Greh je, kadar človek naredi nekaj, kar vest obsoja.
Kako reagirate na vzdevek »nemimi intelektualec«?
Ga sprejemam. Ne reagiram. Prenesel bi še kaj hujšega.
Katere poteze svojega značaja bi izbrisali, če bi mogli, in katere bi hoteli imeti?
Zbrisal bi nekaj občutljivosti, pridodal pa bi si nekaj več veselja do življenja.
Bibliografija Alojza Rebule
Vedež ob Jadranu - črtica (KolGregZal 1946), Devinski sholar - roman (kot priloga tržaške dijaške revije Literarne vaje 1953-54, v knjigi maja 1954), Vinograd rimske cesarice - zbirka novel (mariborska založba Obzorja 1953), Klic v Sredozemlje - povest (Večernice MD v Celju 1957), Senčni ples - roman (SM 1960, ponatis 1979 in 1981 prevod v srbohrvaščino, Globus, Zagreb), V Sibilinem vetru - roman (SM 1968), prevod v it. Nel vento della Sibilla (EST-ZTT Trst (1992), Gorje zelenemu drevesu - dnevniški zapiski od 20. oktobra 1962 do 29. decembra 1964 (Obzorja, MB 1971), Divji golob - roman (MD v Celju 1972), Duh Velikih jezer - novele (Zal. Lipa, Koper 1977), Duh Velikih jezer - biografija Ireneja Friderika Baraga (MD v Celju 1980, Zeleno izgnanstvo - roman (SM 1982), Vrt bogov - dnevniški zapisi dveh obiskov Kolorada (SM Lj 1986), Kačja roža - roman (Mihelač, Lj 1994), Vinograd rimske cesarice in zgodnje novele - ponatis zbirke novel (GMD Gorica 1994), Soavtor z V. Beličičem, B. Pahorjem in V. Ošlakom, Sledovi Drage (Trst 1985).
Radijske igre: Voda sprave je na natečaju Radia Trst A leta 1964 dobila 2. nagrado, Pilatova žena je izšla v KMD 1972, šest iger z religiozno tematiko je izdalo Ognjišče v Kopru leta 1985 pod naslovom Savlov demon.
V italijanščini je napisal in izdal več razprav, Rebula pa je tudi prevedel več del iz slovenščine v italijanščino in obratno, iz italijanščine je med dragim prevedel Gramscijeva pisma (Novi svet), iz slovenščine pa Kocbekovo Tovarišijo (Edvard Kocbek Compagnia, Jaca Book Milan 1975).
Obrazložitev:
Alojza Rebulo uvrščata literarna kritika in znanost med vrhunce sodobne slovenske proze od leta 1960, ko je izšel njegov prvi roman Senčni ples. Ze tedaj je pisatelj izpostavil bistvene probleme, ki si jih zastavlja sodobni posameznik, naj gre za vprašanje o smislu bivanja ali za vpmšanje o identiteti v specifičnem nacionalnem in socialnem okolju. Polifono pripoved o Slovencu v Trstu v prvem povojnem času je izrazil zdaj z intenzivno lirsko dikcijo zdaj z mediteransko barvito epsko pisavo. Rebulove stilistične odlike in tematski vozli postanejo še izrazitejši v romanu v Sibilinem vetru, iz katerega spregovorita etični nemir in nostalgija po božjem, oba tako skozi minuciozno izdelane detajle kot v prizorih kozmičnega razpona. V tem romanu je Re-
bula ob zgodbi, ki jo je umestil v čas razpada antičnega sveta, po eni strani podvomil v moč in red ustanov, po drugi strani pa izrisal trdni in topli dom tmnscendence in duhovnih vrednot, ki so edino obstojno določilo človečnosti. Tematsko in slogovno bogastvo je razvidno tudi iz drugih njegovih del - dram, novel in romanov, tudi tistih, ki jih je namenil ljudskemu branju. Zelo pomembo in intelektualno vznemirljivo poglavje njegovega ustvarjanja so eseji, zlasti tisti, ki jih je pisatelj leta 1972 zbral v knjigi Smer Nova zemlja.
Najvišja slovenska nagrada za umetniške dosežke, Id jo danes prejema Alojz Rebula, pa kaže tudi na pomemben delež, ki ga v slovensko kulturno zakladnico ves čas prispeva zamejstvo. Eden njegovih najvidnejših pričevalcev je prav pisatelj Alojz
ki so s stoicizmom prišli do čudovitih moralnih uvidov, vendar bi tvegal trditev, da je pojem odpuščanja prineslo krščanstvo. Pomislimo na sv. Stefana: »Odpusti jim...« Odpuščanje je psihološko dejanje, ki gre proti naši naravi, je zmaga nad samoljubjem. Odpustiti skratka ni lahko.
Katero človeško vrlino najbolj cenite?
Mogoče najbolj cenim pris-
Ce bi se mogli povrniti v mlada leta, česa bi se lotili? Bi izbrali isto pot?
Izbral bi absolutno iste Studije, kot jih imam za sabo, študij klasične antike in tudi isti poklic, profesuro. Dragi poklici ne bi bili za-
Od ljudi, ki ste jih srečah v življenju, kdo je v dobrem ah slabem zapustil najvidnejše sledove?
Slabih sledov ne bi omenjal,
bi pa omenil nekaj ljudi, ki so pustili v meni dobre sledove: iz goriškega malega semenišča prof. Bratuž; ob njem prof. Kacin; iz videmskega semenišča prof. Zanier; z ljubljanske univerze prof. Grošelj in prof. Sovre; iz kroga prijateljev prof. Stane Gabrovec; iz kroga znancev Jakob Solar in Edvard Kocbek; med tržaškimi prijatelji pok. Dušan Furlan ter italijanski prijatelj pok. Silvani. To je seveda nametano...
vlogo, čeprav ne take demonske, kot mu jo pripisuje Freud. Pri nekaterih ljudeh se seveda tudi eros utegne križati z drugo ljubeznijo, z nacionalnostjo. V zadnjem romanu (Kačja roža -op. ur.) je ta konflikt nakazan v Nataši.
Spet vas citiram: »Kadar pisem v tem (slovenskem) jeziku, se počutim kakor v rovu zlate rude, ki so ji kepe žlahtne kovine prepredene s koreninami svetih dreves. Ko da je jezik za milijarde«. In vendar ste se morah slovenščine naučiti bolj ah manj kot tujega jezika. Kako si vse to tolmačite?
Saj poznate moj dialekt. Ko je moj stari oče govoril o železnici, je uporabljal nemške izraze, moj oče je uporabljal italijanske. To je moj dialekt. Moj pogled na pisanje pa presega vse komplekse, vštevši s tem, za koliko ljudi pisem, ali za enega ah za sto milijonov. Goethejeva trditev: »Nikdar ne segaj po peresu, če ne pišeš za milijone«, je nastopaštvo. Sicer pa se slovenščine Se naprej učim. Stalno segam po slovarju. Je ne znam še.
Kako se počuhte kot pisatelj na stičišču dveh svetov in dveh kultur’
Predvsem nisem nikoh samega sebe imenoval pisatelj, ampaK kvečjemu pisec. Stičišče kultur je samo na sebi gotovo kulturno pl0-dno, čeprav sem jaz trdno na enem bregu razvodja. Absolutno nisem dvojezičen pisec, čeprav imam tudi kaj itafijanskega pisanja za sabo. Živeti na stičišču je obo-gatitveno dejstvo, ker širi človekovo obzorje že zaradi jezika samega' Si priča drugemu stilu, ob katerem se lahko učiš. Italijansko časnikarstvo ima na primer izreden stil, medtem ko je literatura, ne stilno, ampak vsebinsko, plehka.
Kaj pa slovensko časnikarstvo?
Slovensko časnikarstvo mora šele nastati.
Mislite, da slovenska manjšina v Italiji res zanesljivo leze v katastrofo, kot vedno pravite, ker postaja narod edinčkov in stricev?
Predvsem ne maram izraza manjšina. Raje imam izraz narodna skupnost. Njen problem vseh problemov pa ni globalna zaščita ah kulturna raven, ampak biološka podstat. Ce ni Slovencev, vsi drugi problemi odpadejo.
Kako pa gledate danes na matično domovino?
Srečen sem, da je Slovenija prišla do svoje državne neodvisnosti. S tem so bile prekoračene vse moje sanje. Njena samostojnost je fundamentalno dejstvo v zgodovini slovenskega naroda. Tudi v tragičnem slučaju, da bi to neodvisnost izgubili, bi v nas ostal neizbrisen pečat, spomin na neko narodno neodvisnost, ki bi bil vzgon za pridobitev nove neodvisnosti.
Kaj menite o italijanskem političnem dogajanju, o občutnih političnih premikih?
Zelo površno in raztreseno sledim temu dogajanju, ker mislim, da na našo situacijo ti premiki ne morejo imeti kakšnih bistvenih vplivov. Mislim, da si je itatijanska demokracija sama spodzagala noge s korupcijo v vodilnih strankah.
Toda na oblast so prišle neofašistične sile.
Dokler smo v demokratičnem sistemu, ne vidim večje nevarnosti. Dvomim, da bi si Italija upala tvegati pred očmi Evrope neko desničarsko diktaturo.
Je politika res ostala to, kar je vedno bila, to je igra sil, kot pravi Nemezian v Sibilinem vetru?
Popolnoma ista kot v antični dobi, čeprav se je toliko govorilo, da se mora v tej dobi politika spremeniti. Poglejte samo dogajanje v Čečeniji...
Ne nazadnje bi človek rekel, da niste ravno najbolj zaljubljeni v literaturo.
Moja vera v literaturo je maj-Ima. To je elitistiCna zadeva in tudi njen vpliv je zelo omejen. Poleg tega, če imam rezerve do literature, imam še večje do literatov. Kot je napisal znani ruski filozof, so literati najbolj ničevi ljudje na svetu. Koregiram ga v toliko, da najbolj ničevi niso, ničevi pa.
Svoj Senčni ples ste zaključiti z besedami »Vračal se je v temo«' Se s Kandorjem vračamo v temo, ah pa je na obzorju vendarle nekaj svetlobe?
Na zgodovinskem obzorju je tema, na nadzgodovinskem obzorju je sonce, večno sonce.
Dušan Kalc
KULTURA
Sreda, 8. februarja 1995
Zrcaliti in odslikavati svoj košček sveta
Letošnji Prešernov nagrajenec Matjaž Klopčič je vse-ffranski filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1934 v Ljubljani. Njegov oče Mile je bil priznani pesnik in prevaja-e(;; dvakratni Prešernov nagrajenec za prevode ruske po-fjje (Puškin, 1951, Lermontov, 1961). Kot inženir arhite-k*Ure je svoje delo pri filmu začel leta 1958 kot asistent scenografije pri Niku Matulu, nato je bil leta 1960 asistent Jožeta Babiča pri Veselici, med letoma 1963 in 1965 pa je Študiral filmsko režijo v Parizu. Doma in v tujini je za sv°je filmske stvaritve dobil številne nagrade, njegove fil-jtte so predvajali na tednu kritike v Cannesu, na tednu francoske filmske revije Cahiers de Cinema v Parizu, na festivalih v Utrechtu leta 1968, mu v retrospektivah prikazovali filme (La Rochelle, Montreal, pariški muzej), in fe nazadnje pred desetimi leti. Od leta 1974 predava filmsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in telečjo, objavlja v Ekranu. In še to: je peti slovenski režiser, k1 je od leta 1947, ko so jo prvič podeliti, dobil Prešemo-v° nagrado za življenjsko delo.
Za film ste se odločili v času, ko takratni Akademiji za radio in televizijo, današnji AGRFT, Se ni bdo poglobljenega Studija filma, Prav tako ni bilo filmske literature, ^a) j6 k nam prišla Sele proti koncu SO-ih let. Od kod ta odločitev?
Med vojno sem živel v Ljubljani kot majhen otrok brez statSev in takrat me je neka teta, pri kateri sem stanoval, ob nedeljah peljala v kino. f dm se mi je zdel nekaj čudežnega ln takrat sem se najbrž oklenil te umetnosti. Zdel se mi je podoben sanjam, na vsak način poseben. Moram reči, da me je moj pokojni °če zelo svaril in me pregovarjal, uaj se oklenem kakšnega zanesljive-8a Poklica ali izobrazbe. Zaradi tega sem končal arhitekturo in na ljubljanski akademiji nisem nikoli štu-uiral. Potem pa sem ob pomoči na-^oga takratnega ministra za kulturo uena Zupančiča dobil Stipendijo francoske vlade in sem bil tisto leto eden redkih Slovencev v Parizu, t^ato so mi Francozi sami podaljšali stipendijo še za eno leto, ker sem bil dober študent literature, bil sem mdi stalno v kinoteki in me je vodstvo kinoteke podprlo.
Tisto obdobje je bilo za vas prelo-Uuio, 60-ta leta, Pariz...
Ne samo zame, z novim valom so Uamreč ugotovili, da je režiser tisti, Ju odgovarja za kvaliteto filma. Prej oga niso vedeli, niti slutili. Prej se je govorilo o zvezdah, o Tyronu ovvellu, pa Bette Davis, raznih obrazih, novi val pa je začel sistema-frčno oblikovati pomen režiserja. 2e °t otrok sem sistematično zbiral vse mogoče podatke, kataloge, si de-ul zapiske. Tako sem v Parizu imel Priložnost, da sem videl veliko fil-U'ov, ki jih niti približno nisem po-zna|; TaJorat v Ljubljani Se nismo 60	I9"10 80 odprli konec
Kakšne filme so takrat predvaja-v Sloveniji, po vojni najbrž veči-
noma ruske?
V Ljubljani seveda. Ampak po nastopu informbiroja je prišel najprej r es na vodi, potem Plinska luč z In-gnd Bergman, pa Lubitscheva Dama v fruunelinu, ki ga ne bom nikoli po-. fr- Navdušil me je kot sijajna ide-ja> ki je ni mogel izpeljati do konca, ® Se vedno ga odlikuje odličen sce-jjjjoj' Vseeno pa je bila Ljubljana ta-"j^t na boljšem kot danes, saj v Lju-i9111 danes razen ameriških filmov ne Podvajajo ničesar. Poudariti mo-da je edini štrk s svetom filma Pravzaprav vzpostavil Film Ari Fest, Poteka v novembru v Cankarje-voin domu. Vodi ga zelo požrtvovalne ^ n ne^° svojevrstno trmoglavo-!'° Jubre Stergel. Menim, da to dej-blreska kritika veliko premalo pošteva. Kajti v tej grozni poplavi J žgočih apologetov ameriške-froa je ona tista, Id nas na nek
način seznanja tudi z vrhunci evropskega filma.
Med studijem ste leta 1964 asistirali pri Godardu pri snemanju filma Posebna tolpa (Bande a part) in kasneje objavili tudi intervju z njim v Ekranu. V življenju pa ste spoznali še številne znane režiserje.
Godard je delal s snemalcem De-caeom. Spomnim se, kako je enkrat Decae vzel kamero v roko in jo v odmoru naslonil na hrbet asistenta, da je lahko počivaje snemal. Tega pri delu Babiča ah Capa v Ljubljani
Filmografija Matjaža Klopčiča
Kratki filmi:
1959 Na sončni strani ceste
1962	Romanca o solzi
1963	Vzpon na Trisul (dok.) Zadnja šolska naloga Pružam ti ruku
1965 Podoba neke mladosti (-dok.)
1971 Dane preneha biti 1974 Kras - Pravljični svet Portret Bena Zupančiča 1984 Ognjišče molka
Televizijski filmi:
1971 Rondo o zlatem teletu Gotska plastika Jugoslavije 1973 Težak put
M. Klopčič - peti Prešernov nagrajenec za filmsko režijo (Foto. J. S)
1977	Zadnja šolska naloga
1978	Nori malar
1982	Portret Janeza Vipotnika
1983	Dopust na jugu
1984	Portret Vilka Ukmarja 1989 Cma orhideja
1992 Gospodična Mary
Celovečerni filmi:
1967 Zgodba, ki je ni 1967 Na papirnatih avionih
1969	Sedmina
1970	Oxygen
1973	Cvetje v jeseni
1974	Strah
1976 Vdovstvo Karoline Zasler
1979	Iskanja 1984 Dediščina
1987 Moj ata socialistični kulak
skega oddelka. To, da smo jaz in moji kolegi danes tu, je v bistvu zasluga Jožeta Galeta, kasneje seveda tudi delno Štiglica. Toda Gale mu je postavil temelje.
Vrniva se k vašemu ustvarjanju. Značilno je, da so z vami v filmih sodelovali več ah manj isti ljudje. Skladatelj Jože Privšek, Milka Badjura kot montažerka, snemalec Rudi Vavpotič, in kasneje Tomislav Pintar. Prav tako igralci: Polde Bibič je na primer igral kar v vaših osmih filmih.
Slovenija je majhna, zato sem moral izbirati tiste, ki so se mi zdeh najboljši. Polde Bibič ima neverjeten glas, Milena Zupančič prav tako; oba sta izjemno zanesljiva in tudi sijajna delavca!
našel vizualno rešitev za prizor, ki je bil morda nedinamičen, na nek način preveč podoben monologu na odprti sceni.
V	nekem intervjuju ste dejati, da za montažo ne porabite veliko časa. Ati to pomeni, da dajete poudarek snemalni knjigi?
Kot mnogi pred mano sem ugotovil, da moram imeti vse elemente rešene že pred snemanjem, saj jih kasneje težko popravljam. Nekaj moraš vedno prepustiti navdihu zadnjega trenutka, toda točno moraš vedeti kdaj. Gre za sozvočje, za prenašanje misli, ki se včasih posreči. Polde je bil vedno čudežna pomoč: z njim v ekipi sem se počutil kot v zavetju!
Vi ste človek, ki se s filmom ukvarja celovito. Ste praktik, torej režiser, in teoretik, hkrati pa tudi kot profesor filmske režije posredujete svoje znanje.
Poglejte! Slovenski film nima danes nobene prav podpore, niti med gledalci, ne med politiki. Ce film te podpore ne bo imel, ne bo več del nase nacionalne kulture in neka filmska praksa bo nepotrebna. S tem pa bo ugasnilo tudi naše pionirsko delo, če smem to tako imenovati.
Se vam zdi, da se bodo razmere z delom Filmskega sklada izboljšale?
V	principu bo bolje. Vprašanje je le, če bo dobil sredstva za več kot dva filma, kar je premalo. Trije filmi bi morah biti minimum. Vprašanje je, kako bo povezal ljudi v ekipe, ki jih potrebuješ, da se bodo potrjevali. Včasih je slovenski film imel zavidljivo raven discipline, kadrovske politike in sistematične rasti. Brez tega ni filma.
Poznate vse slovenske režiserje. Glede na slabe razmere v slovenskem filmu, ko režiserji povprečno ne posnamejo več kot pet filmov, ali je tovrstno stanje zanje frustrirajoče?
V	bistvu je to stanje nekaj splošnega, je v sami naravi stvari, tako tistih, ki veliko ali pa tistih, ki malo snemajo. To ni najhujše! Pomembno je le, da je produkcija urejena. Nujno je, da se Študentje čimprej spoznajo s praktičnim delom, da
nismo poznati. Spoznal sem tudi Loseyja, ki mi je svetoval, naj nikoli ne razlagam svojih projektov. »Ce propadejo, boste to obžalovati,« mi je rekel leta 1972. Bil je zelo prijazen, naklonjen težavam nase male produkcije. Ob drugi priložnosti sem spoznal Reneja Claira. Ko sem fotografiral manekene v Versaillesu mi je policaj zagrozil, da mi bo odvzel film. Neznanec, za katerega se je kasneje izkazalo, da je Rene Clair, se je potegnil zame in mu pomolil vizitko s svojim imenom in pripisom Academie Francaise. Policaj mu je salutiral in odšel. Jaz pa sem ju fotografiral. Tovrstnih stikov je bilo v Kinoteki veliko. Navada je bila, da je Henry Langlois, ki je vodil Francosko kinoteko, vsak teden povabil enega ati dva ustvarjalca in vse tuje študente kinoteke na neformalna srečanja ob začudljivih coctailih. Tako sem videl tudi Kinga Vidorja, De Sico, Mineltija, Hitchcocka.
Vsa ta srečanja so bila v kinoteki?
Ja. Langlois je užival v tem, da je okoli sebe čutil utrip filmske misli in mladih filmskih navdušencev.
V 60-ih, v obdobju t. i. črnega vala jugoslovanskega filma so vas v časopisih v tujini označili kot najpomembnejšega jugoslovanskega režiserja ob Makavejevu.
Res, po projekciji mojega filma Na papirnatih avionih v Utrechtu.
Obrazložitev:
Matjaž Klopčič je v slovenski filmski kulturi navzoč že več kot trideset let. V njegovem opusu izstopa izvirnost slovenskega duha. S svojo izredno kultiviranostjo in svetovljansko razgledanostjo je presegel prostorsko utesnjenost malega naroda in uveljavil slovenski film v svetu.
Ustvarjalnost Matjaža Klopčiča je zajeta v raz-sežnem življenjskem opusu: od kratkih filmov, med katerimi sta bila večkrat nagrajena Na sončni strani ceste (1959) in Romanca o solzi (1962), do njegovih celovečernih filmov, med katerimi izstopajo Na papirnatih avionih (1968), izhodiščna predloga njegove izvirne estetike, Sedmina (1973), ki je Klopčiča uvrstila med avtorje, katerih izzivalno, izredno osebno izpovedno in poetično tkivo je
vzbudilo posebno zanimanje, zlasti med kritiki v tujini, in Vdovstvo Karoline Zašler (1977), ki predstavlja gotovo enega najpomembnejših dosežkov slovenskega socialno kritičnega filma.
V svojih zadnjih filmih se spoprijema s ključnimi vprašanji slovenske polpretekle zgodovine, z vprašanji, ki so formirala narodovo zavest in spomin.
Med njegovimi stvaritvami se moramo spomniti Cvetja v jeseni (1973), morda najuspešnejše domače televizijske serije.
Njegovi filmi so doživeli svetovno priznanje na revijah v Cannesu in Parizu ter v najpomembnejših filmskih revijah Cahiers du Cinema in Positif.
Matjaž Klopčič tudi odgovorno in zavzeto poučuje filmsko režijo na AGRFT.
V Ljubljani ga, razen Matjaža Zajca, ni nihče podprl, Vesna Marinčič se Se danes iz njega norčevala, in kadar le more ga omeni kot v resnici »papirnatega« . Zdi se mi zelo pomemben film, mislim pa, da je bil prezrt in ga niste mogli videti. Takrat v Utrechtu sta na moje presenečenje Trufiault in Jean-Marie Straub govorila o njem kot o svojevrstni mojstrovini, in sta spraševala po avtorju in po izvoru. Ob meni je takrat sedel Hadžič, režiser in pisatelj, pa tudi Milena Dravič, Neda Američ.
Vi ste bili dolgo svobodnjak?
Dolgo, dokler nisem leta 1974 prišel na akademijo kamor me je pravzaprav povabil in pripeljal Jože Gale, ki je pravi ustanovitelj film-
Kaj pa ustvarjalno? V kolikšni meri so igralci Soudeleženi pri samem ustvarjanju filma?
Ze sam izbor igralcev je ustvarjalno dejanje in pomembno je, da te igralci presenetijo, da so vedno nekako novi, posebni, da najdejo v besedilu tisto, česar nisi predvidel. To se mi je največkrat zgodilo prav pri Bibiču. Tako sem mu, na primer pri snemanju zadnjega prizora Norega malarja nakazal samo z roko, naj se spusti k tlom. Polde je to razumel in prisluhnil je zemlji kot nori Petkovšek To se mi je zdelo kot božji dar. Ta improvizacija je bila pri Bibiču mogoča, ker me je dobro poznal. Prav ta prizor v Norem malarju je po mojem mnenju antologijski, ker kaže, kako sem v zadnjem trenutku
vstopajo vanj, in ne nujno kot tisti, ki vse vodijo. Večja produkcija to lahko omogoča, zato je vprašanje sklada vezano za našo prihodnost, kajti več filmov pomeni več ekip in večjo možnost za nove kadre. Režija namreč vključuje predvsem tudi pojme veščine: filmska režija je vendarle eden najzahtevnejših poklicev, kar jih je.
Tudi eden najtežjih, saj zahteva delo z ljudmi, široko izobrazbo.
Potem je tu Se živčna vojna s časom, z denarjem, z ljudmi, z obrazi. Fellinijevo telo je nek način moralo skoraj eksplodirati: bil je v obupnem stanju izrabljenih funkcij živčevja in krvnih žil! Ce pogledate njegov Rim, ta film je neverjeten,
PREŠERNOV
NAGRAJENEC
MATJAŽ
KLOPČIČ
splet samih inovacij, predvsem vizualnih in ritmičnih. Spremljanje filma, študij in »gledanje« je - kot ga je imenoval Sartre - »creation dirigee”, usmerjeno soustvarjanje. MoraS biti v filmu, moraš ga dode-lovati, dograjevati in izboljševati. Oplemeniti svoj razum in svojo domišljijo. To je aksiom. Filma ni brez gledalca, njegovega sodelovanja. V tem je tudi treba iskati dejstvo, da se o dobrem filmu težko govori. Sodi delno že v metafizične odlike, ki jih zaznavamo z vsemi našimi čuti!
Problem filma je tudi denar.
Zanimivo je, da so nastali mnogi dobri filmi z malo denarja. Pomembno pa je predvsem znanje človeka, ki želi delati filme. Fellini je La Strado (Utica, op. V.R.) posnel na koščkih starega materiala, ker nihče ni verjel v tako cenen film, potem pa je zanj dobil oskarja.
Zdi se mi, da mladi režiserji pri nas tega ne delajo in niti ne iščejo sami finančnih virov, razen morda Vinci Vogue Anzlovar.
To je vprašanje, ki je povezano z organizacijo produkcije. Podobne težave kot mi imajo tudi v Belgiji, na Madžarskem in Poljskem. Bojim se, da bo zamrla vsa vzhodna kinematografija. Ob tem pa obstaja še ta imperializem ameriškega filma. Slovenci ostajamo brez lastnega kriterija. Kupujemo vse njihove pogrošne filme. Dobrih, zahtevnih filmov skoraj ne gledamo. Kraljuje nasilje. V Ameriki se na primer kot odgovor na nasilje v družbi povečuje Število klubov, ki poučujejo ljudi o samoobrambi. Bo tudi pri nas kmalu tako! Nekakšna avtokastracija Slovenije, ki velja za najmlajšo državo v Evropi, pa tudi najmanj izoblikovano! Potem so tu tudi kritiki, ki govorijo, da se pogovarjamo z naslovi filmov. To so paradoksi, polresnice, sicfer igrive na prvi pogled, a nevarne, ker zapeljujejo vsako samostojnost našega mišljenja. Osebno sem zelo proti Sundu, ker je v njem vse preveč krvi in droge, njegov humor je vsiljiv. Ogled filmov Ophiilsa ati Havvksa pa je zame svojevrsten praznik. Saj sem vzgojen, da filmska dela ustvarja sozvočje besede, stike in zvoka, pa tudi tišine.
V čem se po vasem mnenju izraža specifika, identiteta slovenskega filma?
Slovenski film bi moral odsevati stanje nase družbe, duha in tudi naše kulture, pogojev nase samobitnosti. Ne samo jezika, ki smo ga vedno ohranjali preko gledališča in literature. Ponosni moramo biti na to, da smo se odcepiti za tako majhno ceno, in da se nam prav gotovo obetajo boljši časi. Potrebovali bi več podpore pri študiju. Študentje na primer ne znajo poiskati pravega dokumentarnega motiva, ker gledajo samo filme lažnih svetov ameriških filmov, ki so brez avtentičnosti.
Kaj vas žene vsa ta leta, da Se vedno delate filme.
Neka svojevrstna lakota. Človek se počuti bolje, če dela stvari, ki jih ima rad. To je kot bolezen. Želja, kaj povedati, pokazati, zrcaliti svet, ki ga spoznavaš. Včasih sem mislil, da bi posnel veliko filmov, vezanih samo na Ljubljano in na Slovenijo, na svet, ki bi bil podoben tistemu, ki ga je v literaturi ustvaril npr. Faulkner ati Updike in ki ga je vedno znova uporabljal za središče svojega dogajanja. Potem pa sem ugotovil, da tega nihče ne opazi. Na mojo željo po odstikovanju kosa tega sveta je deloma vezano tudi moje odraščanje med vojno in vsi ti filmi, ki sem jih gledal.
Vesna Rojko
18
Sreda, 8. februarja 1995
BOSNA IN HERCEGOVINA
Unprofor
opozarja
Bodo predstavniki ZN spet morali poklicati na pomoč Nato?
SARAJEVO (AFP, Reuter) - Predstavniki ZN so hrvaške Srbe ponovno opozorili, da bodo v primeru novih letalskih napadov na bosansko ozemlje »brez pomislekov« poklicali na pomoč letala Nata. Grožnjo so izrekli po poročilih Unproforja o obnovljeni »aktivnosti« na letališču Udbina, ki so ga letala Nata lani opozorilno že napadla. Srbi s hrvaške še vedno napadajo Bihać z okolico.
Razmere v bihaški enklavi so vse resnejše tudi zato, ker pripadniki AbdiCeve milice zadržujejo konvoje s hrano, zato je v ponedeljek pred sedežem UNHCR v Bihaću demonstriralo več kot 6.000 lačnih ljudi, je povedal predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce Kris Janovvski.
Rusija je s Srbijo podpisala dolgoročni sporazum o prodaji zemeljskega plina, njeni predstavniki v
komisiji ZN za sankcije pa so zagrozili z izstopom, će mednarodna skupnost Beogradu ne bo dovolila uvoziti večjih količin plina kot doslej.
Poveljnik Unproforja v BiH Rupert Smith (Telefoto: AP)
Jovanovič je zavrnil predlog o priznanju Hrvaške in BiH
JERUZALEM (Reuter) - Minister za zunanje zadeve tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije Vladislav Jovanovič se te dni mudi na obisku v Izraelu. Ob tej priložnosti je dal Izraelskemu radiju intervju, v katerem je kategorično zavrnil francoski predlog o medsebojnem priznanju nekdanjih jugoslovanskih republik, Ceš da »to ne pride v poštev.«
»Mednarodno priznanje Bosne in Hercegovine je prišlo prezgodaj že prvič in potisnilo nekdanjo jugoslovansko republiko v brezno civilne vojne. Se eno prezgodnje priznanje bi stvari še dodatno poslabšalo. Izboljšalo jih zagotovo ne bi,« je bil v izjavi za izraelske
poslušalce odločen minister Jovanovič. Pobudo za medsebojno priznanje nekdanjih jugoslovanskih republik Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine ter sklic nove mirovne konference o BiH je pred Časom dala Francija in jo sčasoma uspela vsiliti tako Evropski zvezi, ki ji od novega leta predseduje, po zadnjih vesteh pa celo ZDA.
Jovanovič je izraelskemu radiju še dejal, da v Beogradu ne vidijo razlogov za omenjeno priznanje pred pohticno ureditvijo spornih vprašanj, poleg tega pa naj bi priznanje ne bilo enako za novo nastale države in za ZRJ, ki da »ni novonastala država, pac pa naslednica nekdanje federativne republike Jugoslavije.«
SVET
Izetbegovič in Tuđman bi ponudila roko Miloševiču
BRUSELJ - Na ponedeljkovi večerni tiskovni konferenci je francoski vodja diplomacije Alain Juppe najprej spregovoril o motivih za sklic frojnega srečanja na vrhu in novi mednarodni konferenci, posvečeni »celovitemu reševanju vseh spornih vprašanj v nekdanji Jugoslaviji.« »Menimo,« je izjavil Juppe, »da bi vrh treh lahko začrtal pot za novo mednarodno konferenco, na kateri bi morah najti rešitve za vse vidike krize v nekdanji Jugoslaviji«. Juppe je priznal, da ministri petnajsterice v Bruslju niso v celoti podprh francoskega predloga, »saj je za novo mednarodno konferenco potrebna temeljita priprava in veliko Časa. Zato smo se odločili za vmesno fazo, da bi se izognih katastrofi.«
Evropska zveza želi, da bi nekdanje jugoslovanske republike priznale medsebojno spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti v mednarodno priznanih mejah. »Potem pa bo - po avtomatizmu - prišla na vrsto tudi odprava ukrepov proti Šibij in Cmi gori,« je izjavil vodja francoske diplomacije, Čeprav o tem v posebni izjavi ministrskega sveta petnajsterice ni pripomb.
Juppe je tudi ponovil, da bi pri morebitnih pogajanjih morali izhajati iz mirovnega načrta skupine za stike, »saj je mednarodna skupnost pri njem že dosegla zavidljivo stopnjo soglasja v zvezi s temeljnimi načeli reševanja krize v Bosni in Hercegovini, in iz mini nacrta za Hrvaško‘Z-4', ki predstavlja uravnotežen temelj za pogajanja med Zagrebom in Kninom,« je poudaril predsedujoči ministrskega sveta EZ.
Juppe je povedal, da se je o vsem tem pogovarjal z voditeljema ameriške in ruske diplomacije - s Christopherjem in Kozirjevom -ni pa napovedal, kdaj in kje naj bi prišlo do trojnega srečanja. Skoraj zanesljivo bo sestanek še pred koncem februarja, bržkone v Pa-
rizu, saj bo njegov pokrovitelj Francija, trenutno predsedujoča v Evropski zvezi.
Čeprav tega v Bruslju niso uradno objavili, v diplomatskih krogih poudarjajo, da sta Tuđman in Izetbegovič bržkone pripravljena ponuditi roko Miloševiču. Poudarili so tudi, da se sarajevsko vodstvo ne strinja z novo mednarodno konferenco, saj v uspeh takšnih srečanj ne verjame več. PaC pa se Miloševič strinja z novim mednarodnim vrhom, menda pa tudi s priznavanjem sosed, ki jima je vsilil vojno, vendar za zdaj noče, da bi v dokumentu o priznanju Hrvaške in BiH eksphcitno govorili o mejah. Tako se vsiljuje vprašanje, kaj in koga naj bi Miloševič sploh priznal?
Ministri za zunanje zadeve EZ se zavedajo neizvirnosti zamisli o novi konferenci, Čeprav je Juppe poudaril, da »mora mednarodna skupnost odločno reagirati, saj znova preti možnost izbruha strašne vojne«. Povedal je, da so vodje diplomacij petnajsterice EZ v ponedeljek prisluhnili zelo izčrpnemu poročilu lorda Ovvena o položaju v nekdanji Jugoslaviji. »Prepričah smo se, da obstaja velikanska nevarnost vnovičnega izbruha vojne v Bosni in na Hrvaškem - že marca ali aprila« - je poudaril Juppe. V izjavi ministrskega sveta EZ zagotavljajo podporo decembrskim gospodarskim sporazumom med Zagrebom in Kninom ter mirovnemu sporazumu zagrebške Četverice, ki je, kot so zapisali, izoblikovala razumen in uravnotežen mirovni načrt za Hrvaško. Ob koncu deklaracije o krizi v nekdanji Jugoslaviji ministri za zunanje zadeve držav Članic EZ pozivajo Zagreb, naj še enkrat preuči sklep o odpovedi gostoljubja mirovnim silam ZN. Ministri so prepričani, da je nadaljnje zadrževanje Unproforja na območju tako imenovanih območij UNPA na Hrvaškem »izjemno pomembno za mir in stabilnost na celotnem območju.
Zekerijah Smajič
OZADJE ISLAMSKEGA TERORIZMA V ZDA
Obtoženec priznava zaroto
Obramba zahteva razveljavitev sojenja, ker je niso obvestili o priznanju
NEVV YORK - Minili sta že skoraj dve leti dni od eksplozije bombe pod Svetovnim trgovinskim centrom v New Yorku, ki je ubila sest ljudi in jih ranila več kot tisoč, in prav toliko Časa od odkritja podobnih terorističnih načrtov v sistemu podzemnih železnic in tunelov, Id vodijo v ameriško velemesto. Na sojenju domnevnim teroristom pa je šele zdaj ekplo-dirala »bomba«. Najpomembnejši obtoženec Sidik Ibrahim Sidik Ah, je namreč nenadoma priznal krivdo in izjavil, da je njegov verski učitelj šejk Omar Abdel Rahman, Id je prav tako med obtoženci, blagoslovil napad. Obramba šejka Rahmana in enajstih drugih obtožencev je besna, saj jih tožilstvo ni obvestilo o dogovarjanjih s Sidikom Alijem, ki si bos priznanjem krivde najbrž zmanjšal kazen. Zato so zagovor pripraviti s trditvijo, da so obtoženci nedolžni. Zahtevati bodo, da se sojenje zaradi takšnih pravnih napak razveljavi.
Priznanje Sidika Alija je vse skupaj seveda posztavilo na glavo. Pred tem pa sta se pojavljali dve tezi: da je šlo za teroristično zaroto proti ZDA oziroma za spletko FBI, ki si je hotela popraviti omajani ugled. Tožilec je hotel za vsako ceno prepričati anonimne porotnike -in zdaj ima bistven dokaz več za svojo trditev -, da so hoteli obroženi začeti »urbano teroristično vojno«, kot je zapisano v enem od vladnih poročil, saj jih sodijo po zakonu, po katerem jih Caka dosmrtna jeCa zaradi zarote proti državi. Ta zakon izvira še iz obdobja secesijske vojne, v sodni praksi pa ga niso uporabili od leta 1865. Namestnik tožilca Robert Khuzami je namreč v svojem predčasnem poročilu sodišču omenil prav besedo »vojna«, da bi z njo označil domnevne načrte obtoženih: šlo naj bi za napade na sedež ZN, sedež Zveznega urada za varnost (FBI), mostove in predore, Id povezujejo Manhattan in New Jersey, pa tudi židovske trgovine. Obtoženi »naj bi načrtovali strahotno nasilje, kakršnega nam k sreči še ni bilo dano videti,« je dodal tožilec. V enem od največjih sodnih procesov, kar jih je bilo v ZDA zoper teroriste, so imeli do zdaj kot dokazno gradivo na voljo le audio in video posnetke domnevnih zarotnikov in nobenih ma-
terialnih dokazov, na temelju katerih bi jih lahko obtožili, da so prav oni zagrešili atentat na Svetovni trgovinski center, ki je zahteval šest smrtnih žrtev in več tisoč ranjenih. Priznanje je seveda vse spremenilo.
Leta 1994 so v zvezi s tem atentatom že obsodili štiri islamiste, ki so jim skupaj prisodili 240 let ječe, takrat pa se je tudi razkril del teroristične mreže, katere vodja naj bi bil iz Egipta. Te posnetke bodo porotnikom zaceli predvajati ta teden. V njih pogosto nastopa Emad Salem, nekdanji egiptovski agent, ki je bil odgovoren za varnost šejka Abdela Rahmana. Kot poglavitna priCa tožilstva je Emad Salem tudi žrtev obrambe, ki nenehno zatrjuje, da gre za agenta provokatorja. FBI naj bi mu izplačala več kot milijon dolarjev, da bi delal zanjo, iz posnetkov pa je razvidno, da je zahteval še več. Kot meni obramba, si je FBI, ponižana zaradi dejstva, da atentata na Svetovni trgovinski center ni znala preprečiti, skušala popraviti omajani ugled, zaradi česar je v zadevo vpletla nekatere afere z Bližnjega vzhoda, za katere pa, kot zatrjujejo odvetniki, ni nobenih dokazov. »Ta proces je eden najpomembnejših in hkrati najbolj mučnih v zgodovini FBI,« je izjavil John Jacobs, odvetnik Mohammeda Saleha, H je obtožen, da je dobavil strelivo za izdelavo bomb. Po njegovem je bil cilj te operacije v tem, »da bi Časopisi objavili z velikimi naslovi: ‘FBI prepredla teroristično akdjo!'« Po drugi strani se je šejkova odvetnica Lynne Stevvart trudila, da bi dokazala, da je 56-letni muslimanski vernik slep in šibkega zdravja, skratka neprimeren za voditelja, kot ga skuša orisati obtožba. Toda ta skromna podoba muslimanskega vernika je bila postavljena na laž ob pričevanju Harlena Bella, enega od agentov FBI, ki je povedal, da je med preiskavo šejkovega stanovanja v New Verseju leta 1993 našel 61 tisoč dolarjev v gotovini. »O kakšni skromnosti govorite,« je pikro pripomnil namestnik tožilca Patrick Fitzgerald, »saj gre vendar za človeka, ki ima na različnih bančnih računih več sto tisoč dolarjev, doma pa v gotovini, v bankovcih po sto dolarjev - ‘skromnih161 tisoč dolarjev!«
Frederic Bichon / AFP
JUŽNA AFRIKA / DE KLERK O NELSONU MANDELI IN ANC
Sodelovanje kljub zapletom
JOHANNESBURG (Reuter, AFP) - Južnoafriški podpredsednik F.W. de Klerk, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Avstraliji, za tem pa bo obiskal še Malezijo, da bi utrdil poslovne vezi z omenjenimi državami, je med poslovnim kosilom dejal, da bi morebiten Mandelov odhod z oblasti zaradi bolezni, smrti in podobnega, utegnil povzročiti v vrstah ANC in vsej državi nemalo zmede in sprožil boje za oblast.
De Klerk je dejal, da Mandeli, kot največjemu človeku v Afriškem nacionalnem kongresu, uspeva miriti nasprotja, kar pa njegovemu nasledniku morda ne bi uspelo. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bo stranka v primeru Mandelovega odhoda s političnega prizorišča, znala premostiti izgubo.
V zadnjem času je v nemirni južnoafriški pokrajini KwaZulu prišlo do novih krvavih spopadov in napetosti, zato je de Klerk skušal sogovornike pomiriti z besedami, »da dokler bosta s predsednikom Mandelo sodelovala tako dobro, kot
doslej, levi in desni skrajneži ne bodo mogli dobiti odločilnejše besede. De Klerk je bil zadnji beli Južnoafriški predsednik pred Mandelo in je pripravil vse potrebno za sestop
bele manjšine z oblasti. Za pogumno potezo sta si z Mandelo leta 1993 razdelila Nobelovo nagrado za mir.
Prejšnji mesec je de Klerk sicer grozil z izstopom svoje Nacionalne
stranke iz koalicije, če ne bi zgladili nasprotij o kaznovanjih za zločine v času apartheida. Zdaj je poudaril, da bo ostal z Mandelo, če bo tudi ANC še pripravljen sodelovati.
Ponoven izbruh nasilja v zulujski domovini
Umori in pokoli vnovič pretresajo Kvvazulu, starodavno domovino ljudstva Zulu, kjer se nacionalistična svobodnjaška stranka Inkhata znova sooča z vladajočim Afriškim narodnim kongresom.
Svobodnjaška stranka 35555 Inkhata
Vladajoča stranka v Kvvazuluju, ki ' -	jo vodijo črnski konservativci in beli
desničarji, ki se zavzemajo za široko lokalno samoupravo. Inkhata ostro nasprotuje prevladi Atlantski Afriškega narodnega kongresa.
Afriški narodni kongres
Večrasna organizacija, ki so jo ustanovili borci za enakopravnost temnopoltih prebivalcev JAR. ANK, ki ga vodi Nelson Mandela, je najvplivnejša črnska politična stranka v državi.
JUŽNA
AFRIKA
Atlantski cean J.
j1 1 •' 400 milj

400 km
JUŽNA
AFRIKA
Svobodna
država

SVET
=X
^POLJSKA / VLADNA KRIZA
Vtalensa hoče ostati na tronu
Poljskemu predsedniku je uspelo omajati levo koalicijo
VARŠAVA - Z napadom 3 vlado Waldemarja Paw-81(9 se predsednik Ledi Wa-ensa ni razkril samo kot ne-aren nasprotnik, pac pa tudi d politik, ki je nedvomno že . aJ ZaCel predvolilno kampanjo za jesenske predsedniške outve. Tako je v torek zapisal Poljski tisk. Ultimat, ki ga je alensa postavil pred levo ve-ino in p0 katerem mora borati med sedanjo vlado in Razpustitvijo parlamenta, je udo omajal razmeroma tesno oalicijsko povezavo med nekdanjimi komunisti, Id ima-j9 v parlamentu skoraj dve nntjini glasov.
. pe se bo VValensi posrečilo izsiliti odstop od vlade Wal-oniarja Pawlaka, tega pa zamenjati s predsednikom Zve-Ze demokratične levice (SLD) Aleksandrom Kwasniewskim, 0 ubil dve muhi na en mah. ovo vlado mora tako ali tako jmfreUti predsednik, ki bi Krati vanjo lahko imenoval svoje ljudi, in sicer na ministr-
ske položaje, ki jih lahko imenuje po ustavi: za obrambo, zunanje zadeve in notranje ministrstvo. Poleg tega bi se Kwasniewski, njegov poglavitni tekmec na jesenskih volitvah, znašel v občutno neugodnejšem položaju, saj bi bil kot predsednik vlade kmalu tarča nezadovoljnega prebivalstva. Nekdanji vodja Solidarnosti, ki je še leta 1981 štela deset milijonov članov, in dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1983 za miroljubni boj proti komunstiiCnemu režimu, se je z izvolitvijo na predsedniški položaj leta znašel v prisilnem sobivanju z nekdanjimi nasprotniki, ko so ti dosegli zmago na parlamentarnih volitvah leta 1993. Kot zagrizen borec proti komunizmu je znal spretno razpihovati nesoglasja, ki so takoj vzniknila znotraj koalicije med SLD Kwasniewskega in Kmečko stranko (PSL) VValde-marja Pavvlaka. SLD, ki si prizadeva, da bi postala modema
NOVICE
y.	bližini Dublina odkrili mno skladišče orožja
DUBLIN - Irska policija je včeraj v bližini vasice Old-castle, severozahodno od Dublina, odkrila večje skla-uiSCe orožja, ki naj bi pripadalo M. V tleh je bilo zakopanih približno dvanajst tisoč kosov v plastične vre-Sn ,?avrtega streliva za brzostrelke ruske izdelave, h Vv0 23 orožje’ s katerim je mogoče sestreliti tudi ; rV?Pter’ nai ^ P° mnenju policije Ira pretihotapila
z.	hibije že v osemdesetih letih. Policija zato tudi me-RL da so gverilci strelivo zakopali še pred septem-y0m 1994, ko je Ira razglasila enostransko premirje.
enotedenski protiteroristični akciji, imenovani tudi peracija dividende sta irska policija in vojska v oko-C1 vasice našli tudi številne irine bunkerje. (Reuter)
Boji na perujsko-ekvadorski meji 56 nadaljujejo
SAMtiaGO, QUrrO, LIMA - Obmejni spopadi med Perujskimi in ekvadorskimi varnostnimi silami so se Ceraj nadaljevali z nezmanjšano močjo. Kot poročajo
nahajališča zlata, urana in nafte - vendar si poročila elo nasprotujejo. America Television iz Lime je včeraj Poročala, da je perujska vojska osvobodila še zadnjo Pprnembno obmejno točko ob vznožju gorske verige rwizo. Ekvadorska stran pa je perujsko vojsko obtoži-’ da je prestopila mejo in odprla novo fronto na oze-nnju Ekvadorja. V bojih naj bi strani uporabili tudi te-0 topništvo in letala. Uradni viri razmer na boljišCih e komentirajo. Iz brazilske prestolnice, kjer naj bi se cel naslednji krog mirovnih pogajanj med velepolsa-nik°rna Pemja in Ekvadorja, ni poročil, (dpa)
Protiteroristična akcija Palestinske policije
V* m jv *
išu.
fk
v	. iiifint'
0^
Se	- Palestinski policisti so včeraj v ob-
n akciji, ismerjeni proti skrajnim skupinam v 2 Z1’ aretirali 60 pripadnikov Demokratične fronte ski08 j?c°ditev Palestine (DFLP), je poročal izrael-nekradl°'	)e odgovor na samomorilski atentat
bliz^a Palestinskega skrajneža pred tednom dni v i^1 Tel Aviva in ponedeljkov napad na konvoj elske vojske v Gazi. Vodstvo organizacije, ki Klii ff1962 v Damasku, se na aretacije še ni odzvalo, skra' PoveCani teroristični dejavnosti islamskih nia J5e?eTV 80 se včeraj v Kairu nadaljevala pogajali nm"6- l^aelom in PLO o širitvi palestinske avto-mi)e m volitvah, (dpa, Telefoto: AP)
Nasprotnika: premier Pawlak in predsednik Walensa (Telefoto: AP)
socialdemokratska stranka, je le s težavo sprejela težnje po centralizaciji gospodarstva, pa tudi zaviralno delovanje PSL pri prenovi lokalne poljske demokracije. Hkrati je Paw-laku očitala, da se vselej izogiba pomembnim odločitvam. Teh napetosti zdaj ni več mogoče prikrivati, saj v obdobju, ko se bližajo predsedniške volitve in ko nesoglasja med Wa-lenso in levo večino v parlamentu nenehno naraščajo, postajajo čedalje bolj očitne, predvsem v zvezi z vprašanjem, kakšne naj bi bile v novi ustavi pristojnosti predsednika države in parlamenta. V spora, ki je izbruhnil v zvezi z nadzorom nad vojsko, je odstopil minister za obrambo, njegov položaj še zdaj ni zaseden. Podoben spor glede ministrstva za zunanje zadeve je 13. januarja povzročil odstop vodje diplomacije Andrzeja Olechovvskega, sicer tesnega sodelavca Lecha VValense. Razen tega je predsednik države dodobra izrabil prepir v zvezi s povišanjem davkov v letošnjem letu, zablokiral proračunski zakon in s tem ustvaril velikanski pritisk na parlamentarno večino. Poleg nepopustljivosti premiera je Wa-lensa začel napadalno kritizirati »počasnost reform« in glasno zahtevati odstop VValde-marja Pavvlaka. Ne nazadnje je izrabil možnost trimesečnega odloga za sprejem proračuna, ki je sicer v skladu z ustavo, in zagrozil z razpustitvijo parlamenta. VValensa si je tako zagotovil trdno izhodišče za predsedniške volitve, čeprav njegova priljubljenost že nekaj mesecev upada.
Stanislas Waszak / AFP
Walensov spopad s Pavvlakovo vlado
VARŠAVA - Poljski predsednik VValensa je 30. januarja začel napadati vlado, v kateri ima večino levica.
30.	januar - VValensa postavi premieru VValde-marju Pavvlaku ultimat: pred 3. januarjem mora na izpraznjeni mesti ministrov za obrambo in zunanje zadeve imenovati kandidate, sicer predsednik lahko razpusti parlament.
31.	januar - Predsednik sprejme Pavvlakovvi kandidaturi za ministrska položaja. Imeni ostaneta skrivnost, kar sproži nesoglasja med premieram in njegovimi zavezniki, nekdanjimi komunisti.
2.	februar - Lech VValensa od predsednikov senata in sejma prosi za »mnenje glede razpustitve parlamenta«, kar mora po ustavnem določilu storiti, če hoče razpustiti parlament. Hkrati v skladu z ustavnim določilom ne potrdi državnega proračuna, ker po njegovem mnenju »krši ustavo«. Ker je država brez proračuna, to lahko navede kot vzrok za razpustitev parlamenta.
3.	februar - Med predsednikom države, premieram in predstavniki Zveze demokratične levice pride do nesoglasij glede kandidatov za ministrska položaja.
Kardinal Jožef Glemp je stranke pozval, naj skušajo spor zgladiti s kompromisi. Da bi se izognil takojšnjemu razpustu parlamenta, je sejem sprejel ustavni amandma, po katerem do izvolitve novega sejma lahko deluje v sedanji sestavi.
4.	februar - Zveza demokratične levice izreče nezaupnico predsedniku vlade, vodja stranke Aleksander Kwasniewski je pripravljen stopiti na Pavvlakovo mesto.
Sejem sprejme resolucijo, po kateri je VValenso-va namera, da razpusti parlament, »protizakonita«. Predsedniku zagrozi z ustavnim sodiščem.
6. februar - Lech VValensa postavi parlamentarcem ultimat: zamenjava vlade ali razpustitev parlamenta. Pavvlak je odgovoril, da se je pripravljen soočiti z glasovanjem v sejmu o nezaupnici sedanji vladi.
(AFP)
ŠIRITEV ZVEZE NATO
Nemčija in ZDA krojita Evropo
Kancler Kohl se bo v VVashingtonu pogovarjal o Rusiji, Natu in Bosni
BONN - Ameriški predsednik Bill Clinton, ki si želi večjo vlogo Nemčije pri približevanju držav nekdanje Sovjetske zveze Zahodu, bo v četrtek v VVashingtonu gostil nemškega kanclerja Kohla. Pogovarjala se bosta o uskladitvi zahodne politike do Rusije.
Pogledi obeh mož, ki se kličeta po imenu in si tudi v javnosti kažeta naklonjenost, so podobni glede večine občutljivih mednarodnih vprašanj, na primer Čečenije ali odnosov med Moskvo in zvezo Nato. Na dnevnem redu pogovorov bo tudi Bosna.
Bill Clinton si je med vsemi evropskimi državami izbral prav Nemčijo za najtesnejšo zaveznico ZDA in z njo nadomestil tradicionalno najbližjo prijateljico Veliko Britanijo. Enako kot Helmut Kohl je tudi ameriški predsednik obsodil vojaško nasilje v Čečeniji, toda oba državnika sta prepričana, da gre za rusko notranjepolitično zadevo, v katero se drugi ne morejo vmešavati. Obe prestolnici sta bili že od začetka spopadov nadvse previdni pri obsojanju ruskega predsednika Borisa Jelcina in še bolj pri ocenjevanju njegovih reform. Nemčija je Rusiji po letu 1989 podarila veliko količino denarja, kar petdeset milijard dolarjev, kar je daleč več kot vse druge zahodne države.
Rusija bo tudi v središču pogovorov med Clintonom in Kohlom o širitvi vo-
jaške zveze Nato. Oba državnika podobno razmišljata o Moskvi, ki odločno nasprotuje vključevanju njenih nekdanjih satelitov v nekdanjo sovražno organizacijo. Zavračata rusko pravico do veta pri vključevanju vzhodnoevropskih držav v Nato, hkrati pa Rusijo obravnavata nežno in ji priznavata privilegiran položaj.
Ameriški obrambni minister VVilliam Peny je v nedeljo v Miinchnu predlagal nekakšno stalno posvetovalno telo, ki bi ugotovilo najboljšo formalno pot za sodelovanje med Natom in Rusijo. Tudi njegov nemški kolega Kinkel je razmišljal o »novi stopnji« sodelovanja z Rusijo. Ameriški predsednik pa je hkrati naklonjen tudi širitvi Nata na vzhodno-in srednjeevropske države. Meni namreč, da to v Evropi lahko izvedel le nemški kancler Kohl. Ko je ameriški predsednik julija lani zadnjič obiskal Nemčijo, v svojih izjavah ni dopuščal nobenega dvoma o tem, da se mu zdi Nemčija najpomembnejša država pri združevanje Evrope.
Clinton in Kohl naj bi zdaj izdelala pogoje za vstop vzhodnih držav v Nato, med katerimi naj bi bili demokracija, tržno gospodarstvo in spoštovanje človekovih pravic. Nato naj bi odločitev o širjenju sprejel do konca leta.
Christophe Beaudufe / AFP
Sreda, 8. februarja 1995
O čem pišejo drugje po svetu
O politični krizi na Poljskem
»Tudi poslanci niso dosledni. Po eni strani odločno zagovarjajo pravice in demokracijo, po drugi pa zahtevajo odstop vlade, čeprav v zameno ne ponujajo ničesar. Ponudbo nestrankarske vlade strokovnjakov predsedniku ne smemo jemati resno. V času predsedniške kampanje Poljska potrebuje vlado, ki ima podporo in lahko normalno deluje.« (Trybuna, Varšava)
»Predsedniku bo prednost prinesla vsaka rešitev. Predvsem vpeljuje nikjer zapisan princip premiero-ve odgovornosti predsedniku. Na Poljskem vlada, ki VValensi ni všeč, danes sploh ne more delovati, čeprav ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Ce pa se koalicija ne bo uklonila VValensinim pogojem, bo tvegala‘samo‘to, da ga bo s tem prisilila k nelegalnim dejanjem. Naših voditeljev sicer ne odlikuje velik pogum - zato pa so toliko večje njihove ambicije.« (Zycie Warszawy, Varšava)
»Po vsem sodeč je šef države sprožil ustavno krizo zaradi osebnih razlogov. Lech VValensa, nekdanji simbol političnih sprememb na Poljskem, se je soočil z dejstvom, da so njegove možnosti za vnovično izvolitev na najvišji položaj v državi -minimalne. S političnim taktiziranjem se je zameril vsem strankam, obenem pa je izgubil svojo priljubljenost med volilci. VValensina posebnost je tudi, da ne more misliti na Poljsko, če pri tem ne pomisli nase; svoj položaj jemlje kot poslanstvo, katerega cilj je blagor države. Vendar ga stari prijatelji irisoborcPna poti k temu plemenitemu cilju ne spremljajo več. Vihar, ki ga je s svojimi dejanji povzročil, mu bo na koncu morda prinesel nekaj, kar je daleč od njegovih namer in prizadevanj.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung)
»Kwasniewski, vodja nekdanjih komunistov, bo bržkone zmagovalec oktobrskih predsedniških volitev. Nikoli ni imel ministrskega položaja in je velikokrat nasprotoval predsedniku vlade Pavvlaku. Mrda bo VValensa Kwasniewskemu ponudil mandatarstvo, da bi zbil njegovo priljubljenost pri vodičih, kar pa bi bila čista provokacija. Ce VValensi ne bo uspelo levice spraviti iz vlade z zakonitimi sredstvi, jo bo bržkone poskušal razcepiti. Predsednikovi predlogi so povzročili krizo vladajoče koalicije.« (La Štampa, Torino)
O bombnih napadih v Avstriji
»Sredi Evrope, v visokocivilizirani-Avstriji, se med tujci in pripadniki manjšin širi strah, strah pred surovim nasiljem rasističnih neonacistov. Strah pred ljudmi, za katere ni nič nedotakljivo, niti človeško življenje ne. Strah pred teroristi, ki nas hočejo z bombami vrniti v čas norcev, ki imajo na vesti svetovno vojno in industrializirano ubijanje milijonov Zidov. Poleg odločnega preganjanja in kaznovanja morilcev se moramo ob takih izbruhih nasilja tudi vprašati, kje je nastala ta blaznost. Zal bomo morali ugotoviti, da se je to zgodilo v republiki, ki že petdeset let temelji na demokraciji in človekovih pravicah. Zaradi pomanjkanja orientacije so nekateri mladostniki zašli na stranpoti, v nacionalistično in nacionalsocialistično miselnost.« (Salzburger Nachrichten, Salzburg)
O razmerah v Alžiriji
»Alžirski vojaški režim noče vmešavanja v notranje zadeve svoje države. To je sicer njegova pravica, toda tokrat nima prav. Ce položaj v Alžiriji ne bi odprl vprašanja človekovih pravic in tudi vprašanja evropske varnosti, ne bi nihče »škilil« čez Sredozemlje. Vse J)i se dogajalo nekje daleč. Islamski fundamentalizem, ki je pognal na gospodarskih in družbenih ruševinah alžirskega socializma in se razbohotil z razveljavitvijo volitev ter izbruhom nasilja na obeh straneh, bo vplival tudi na prihodnost Francije. Vsakomur je jasno, da bi zaostrovanje razmer v Alžiriji demokrate, umetnike in vso elito pognalo v beg čez morje - v Francijo.« (La Croix, Pariz)
»Oblast v Alžiru ne bo stala križem rok ob zamisli francoskega predsednika Francoisa Mitteranda o sklicu konference v Alžiriji, ki naj bi potekala pod pokroviteljstvom Evropske zveze. Morda je zamisel prezgodaj prišla v javnost in je pobudniki niso dodelali, se o njej posvetovali in predvideli reakcij na drugi strani Sredozemlja. Lahko pa, da so v Elizeju odločitev sprejeli s temeljitim premislekom, vendar še niso pripravili dovolj argumentov za učinkovit zagovor. Ce bo predsednikova pobuda naletela na plodna tla, bi to pomenilo preobrat v francoskih odnosih z oblastniki na Magrebu. V Parizu bi namreč pokazali, da so diskreditiranemu alžirskemu vodstvu obrnili hrbet.« (Le Monde, Pariz)
»V Franciji je alžirsko vprašanje glavna točka na dnevnem redu zunanjepolitičnih zadev, manj zaradi hudih spopadov, bolj pa zaradi velike negotovosti, ki jo Alžirija povzroča na političnem prizorišču. V resnici nihče noče izbirati med alžirskim režimom in njegovimi zločini ter fundamentalisti in njihovimi skrajnimi zahtevami. Ta neodločnost in odsotnost trdnega stališča glede krize v Alžiriji se kažeta tudi v uradni francoski politiki; Pariz sicer podpira vojaški režim, vendar obenem zagovarja pogajanja, ki jim vlada v Alžiru nasprotuje.« (Liberation, Pariz)
ZDA / SREČANJE JE TRAJALO TRI URE
Discovery samo 11 metrov od Mira
Vesoljski ladji sta deset minut leteli vštric nad Japonsko s hitrostjo 28.000 km na uro
CAPE CANAVERAL -Ameriški vesoljski trajekt Discovery se je v ponedeljek zvečer po evropskem času približal ruski vesoljski postaji Mir na razdaljo enajstih metrov. Komandant Jim VVetherbee in izkušeni astronavt Vladimir Titov sta z vesoljskega trajekta pomahala nasmejani posadki Mira, ob 19.20 po evropskem času pa je Wetherby vesoljsko ladjo tako rekoč parkiral nasproti ruske vesoljske postaje, tako da sta skupaj leteli s hitrostjo 28 tisoč kilometrov na uro nad severno Japonsko. Po desetih minutah se je Discovery nekoliko oddaljil in obkrožil Mir z razdalje 120 metrov, medtem ko so člani posadke vesoljsko postajo slikali.
»Prihodnjič ko se bomo srečali, si bomo segli v roko in skupaj popeljali ta svet v naslednje tisočletje,« je VVetherbee radijsko sporočil tričlanski posadki postaje Mir. Ponedeljkovo vesoljsko srečanje je namreč prvi korak v okviru skupnega vesoljskega programa bivših nasprotnih blokov. Ameriška vesoljska agencija Nasa načrtuje vsaj Se sedem odprav vesoljskega trajekta na postajo Mir preden bosta ZDA in Rusija konec leta 1997 začela skupaj graditi najsodobnejšo mednarodno vesoljsko postajo.
Potem ko so na Disco-veryju izpolnili poglavitni cilj osemdnevne odprave, je posadki čestital sam predsednik Clinton, ki je v petminutnem telefonskem pogovoru
med drugim dejal: »Mislim, da to res dokazuje, da lahko Rusi in Američani sodelujemo in da lahko uspešno uresničimo načrt za mednarodno vesoljsko postajo.«
Samo tri ure pred vesoljskim srečanjem med Discoveryjem in Mirom so se Američani in Rusi še pogajali. Ruska vesoljska agencija se je namreč bala, da bi lahko gorivo, ki je uhajalo iz Disco-veryja, poškodovalo Mir, ki je v vesolju od leta 1986 in bi ga morali zamenjati z novo postajo že pred dvema letoma. Po mrzličnem tridnev-
nem pogajanju so Rusi naposled dovolili Disco-veryju, da se je približal, vendar je ameriška posadke pred tem morala prekiniti dotok goriva v okvarjeni del motorja.
Zgodovinsko srečanje med vesoljskimi plovili je trajalo tri ure. V tem času sta Discovery in Mir dvakrat obkrožila Zemljo. To je bil poskusni manever, ki bo pripravil pot odpravi vesoljske ladje Atlantis, ki bo junija peljala na Mir opremo in dva člana posadke, odpeljala pa enega ameriškega astronavta spet na Zemljo.
Tako so iz vesoljske postaje Mir videli vesoljsko ladjo Discovery... (telefoto AP)
X
...in tako so vesoljci Discoveryja videli vesoljsko postajo Mir (Telefoto AP)
S podmornico po Sredozemlju za razbitinami antičnih ladij
VVASHINGTON - Direktor oceanografskega inštituta Massachussettsa Robert Ballard, ki je leta 1985 odkril razbitine Titanica in nato razbitine nacistične križarke Bismarck, bo v prihodnje raziskoval sredozemsko dno. Meni, da bo tam našel razbitine antičnih ladij, ki so nekoč vzdrževale stike med nasprotnimi bregovi Sredozemlja.
»Upam, da bom tej nalogi posvetil preostanek kariere in pri tem sodeloval z arheologi in naravovarstveniki,« je izjavil. Z jedrsko podmornico NR-1 se bo avgusta odpravil na križarjenje po Sredozemlju, med katerim namerava s pomočjo morske arheologinje Anne McCann pripraviti arheološko mapo morskega dna med Italijo in Tunizijo.
NR-1 je najmanjša podmornica na svetu in je videti kot podmornica iz romanov Julesa Verna. Ima namreč kolesa in lahko vozi po morskem dnu, poleg tega pa je opremljena s številnimi okni in 27 žarometi, najsodobnejšo elektronsko opremo, snemalnimi napravami in roboti.
ZDA / SODNA OBRAVNAVA JE RAZKRILA TEMNE STRANI PRVAKOVEGA ZNAČAJA
Simpson je ženo pretepal in ji grozil še po zakonski razvezi leta 1993
LOS ANGELES - Včeraj je porota v sodni razpravi na račun bivše foot-ballske zvezde O. J. Simpsona končno slišala prva pričevanja v zvezi z umorom, katerega je Simpson obtožen. Doslej je bilo na razpravi namreč govora samo o obtoženče-vem razburkanem zakonu. Vodja ekipe Simpsonovih odvetnikov je v zvezd s tem izjavil: »Sodna obravnava o umom se v bistvu Sele pričenja. Doslej smo bili samo priča napadom na obtožencev značaj.«
Cochran je pri tem seveda mishl na več dni trajajoča pričevanja o tem, kako je Simpson, športni prvak in priljubljena televizijska osebnost, dolgo let pretepal svojo ženo Nicole Brovvn Simpson, ki ji je grozil in jo ustrahoval še po zakonski razvezi leta 1993.
Simpson se je proglasil za nedolžnega v zvezi z umorom bivše žene, 35-letne plavolase lepotice, ki jo je spoznal, ko je bila stara samo 18 let, in njenega spremljevalca Ronalda Goldmana, natakarja v resta-
vraciji, kjer je nesrečnica zadnjič kosila. V prvih dveh tednih razprave porota skoraj ni stišala besede umor, Goldmanovo ime pa je bilo komaj kdaj omenjeno. Namesto tega si je tožilstvo na vse načine prizadevalo očrniti Simpsonov ugled in ga prikazati kot nasilneža, ki se je znašal nad ženo in jo nazadnje brutalno ubil.
Med pričami je porota prisluhnila tudi Denise Brovvn, Nicolini starejši sestri. Ob koncu pričevanja je Denise planila v neutolažljiv jok, zaradi katerega je Cochran cinično komentiral, da je na sodni razpravi teklo toliko solza, da ni skoraj več mogoče ugotoviti, katera so dejstva.
Poleg solza pa je porota med pričevanjem Denise Brovvn v ponedeljek tudi videla slike pretepene Simpsonove bivše žene. Brovvnova je med drugim povedala, da je Simpson ženo poniževal tudi, ko je bila noseča in ji pravil »debela svinja«. Na prvi stiki je imela Nicole otečeno desno oko, lice in brado, na drugi
pa veliko črno, krvavo in rumeno podblutbo malo pod pazduho. Porota je videla še več podobnih stik; napravil jih je policist, ki je prispel na Simpsonov dom, potem ko je obtoženec napadel ženo.
Brovvnova je hlipaje spregovorila tudi o svojem zadnjem srečanju s sestro, nekaj ur pred njenim umorom 12. junija 1994. Denise se je pridružila Nicole, njenima dvema otrokoma Sydneyu in Justinu (8 in 5 let) in drugim članom družine Brovvn.Odpraviti so se na družinsko kosilo v restavracijo Mezzaluna, potem ko so se udeležiti šolske igre, v kateri je nastopil tudi Sydney. Po kosilu je Nicole dejala, da namerava z otroci na sladoled. To je bilo zadnje srečanje med sestrama. Nicole je bila videti srečna. Veselila se je bližajočih se počitnic z malčki.
Razprava se je nadaljevala s pričevanji uslužbencev restavracije, kjer je Nicole zadnjic kosila, in sosedov, ki jih je na umor opozorilo • lajanje psov.
PALESTINSKA AVTONOMNA OBMOČJA
Za lažna nebesa prostovoljno v smrt
Džihad novači mladoletne Palestince
GAZA - Amvar Sakr je nedavno obiskal vse prijatelje, jim dolgove in se pobotal z vsemi, s katerimi je bil sprt. Ne-J dni kasneje sta skupaj s prijateljem izvedla samomorilski ontat v Izraelu, v katerem je bilo ubitih 20 izraelskih voja-. ,v m civilist. Napad, za katerega je prevzela odgovornost aniska organizacija Džihad, je omajal nadaljevanje izrael-o-palestinskega mirovnega procesa.
Džihad novaci mlade Pale-S ,e in jim za sodelovanje v sveti vojni proti židovski dr-2371 obljublja nebesa. Po za-^ovilih nekega člana te s . jne islamske organizacije ^aj bi »veliko mladih prosilo ^ izvedbo podobnega napa-a- Pripravljeni so žrtvovati jV°ie življenje in ubijati 2i-ovske vojake, vendar ne d-. atov.« 25-letni Sakr, pre-Pncan, da si bo s taksnim dejanjem zaslužil življenje po sf3rj1' naj bi bil le eden od skrajnežev. V Gazi naj bi bilo Jaliko muslimanskih skrajne-Ž8V prepričanih, da so se Izra-alci neupravičeno polastili
njihovega ozemlja, zato morajo biti kaznovani.
»Vsi smo bili presenečeni, ko smo prebrali, da je izvedel bombni atentat, saj je bil fant vedno miren in tih,« je povedal neki Sakrjev prijatelj. 21. januarja ponod sta se s prijateljem iz Gaze pretihotapila v Izrael. V nedeljo sta mimo stala na avtobusni postaji. Ko se je zbralo veliko izraelskih vojakov, sta deaktivirala razstrelivo, ki sta ga imela okrog pasu, skritega pod obleko.
Njuni prijatelji pravijo, da sta bila oba mirna Palestinca; 27-letni Šalah iz južnega predela Gaze je bil pesnik in sli-
kar. Ker je bil pripravljen služiti svojemu narodu, je upal, da bo po smrti sreCal Boga.
»Vedno mi je govoril o mucenistvu, za katerega se je bil tudi sam pripravljen odločiti, mnogo nas je v njem videlo nekaj pozitivnega,« je povedala Salahova mati. Veliko mladih iz Gaze se je pripravljeno odpovedati zemeljskim užitkom, saj jih v šolah poučujejo učitelji, ki zagovarjajo skrajna islamska načela. Mučenike naj bi v nebesih Čakalo veliko bogastvo, lepe ženske in mesto poleg Boga, vendar pa muslimanski voditelji takšno razlago zavračajo: pravijo, da se za samomor odločajo predvsem ljudje, ki globoko verjamejo v pravilnost njihovega boja. Neki elan Dzihada je izjavil, da sta bila mladeniča elana gibanja že vse od otroštva. Zanikal je razlago nekaterih krogov, po
kateri naj bi se odločila za samomor zaradi revščine, v kateri sta živela.
»Šalah je bil bogat,« je izjavil elan Džihada, ki takšno doktrino vceplja predvsem mladim vernikom, medtem ko skuša Hamas z napovedjo svete vojne v svoje vrste privabiti predvsem starejše. Džihad naj bi se za akcijo odločil po tem, ko so izraelski vojaki
v Gazi pred tremi tedni ubiti tri palestinske policiste. Napad naj bil tudi »maščevanje« za bombno eksplozijo v Gazi novembra lani, v kateri je bil ubit pomemben elan Džihada Hani Abed in za katero so stati izraelski agenti. Neki politični analitik meni, da bi lahko nekateri posamezniki, prepričani, da so takšna dejanja »junaška«, odločilno vplivati na
nadaljnji razplet bližnjevzho-dne krize. Januarski napad naj bi zavrl mirovni proces, ki mu nasprotujeta islamski organizaciji Džihad in Hamas: obe sta oboroženi in zapriseženi nasprotnici mirovnega sporazuma, podpisanega leta 1993. Najbolj krvav je bil zadnji bombni atentat v Hama-su, lani oktobra v središču Tel Aviva, ko je bilo ubitih 22
ljudi. »Osnovna načela islama so mir, pravica, odpuščanje. Vojno dopušča le v izjemnih primerih,« je izjavil vodja Hamasa Ahmad Bahar.
»In Izraelci v Palestini so izjemen primer, zato je njihova odstranitev z naCeli svete vojne naloga vsega arabskega in muslimanskega sveta,« je dodal.
VVafa Amr / Reuter
EGIPT
Razmah prikrite islamizacije države
Muslimanska bratovščina zatrjuje, da se je odpovedala nasilju
KAIRO - Potem ko je vladi Hosnija Mubaraka uspelo omejih islamsko-fundamentatistični terorizem, se Egipt zdaj pripravlja na nov udarec proti muslimanski organizaciji, imenovani muslimanska bratovština. Prejšnji teden so pripr-I 27 elanov bratovštine, ki se je po lastnih trditvah že pred leh odpovedala nasilju. Zadnje aretacije predstavljajo nov vi-^k prizadevanj egiptovske vlade, s katerimi skušajo prepresti Se večji razmah prikrite islamizacije države.
Organizacija muslimanska bratovština, ki je prepovedana že °d 80. let, je v svojem »pohodu na institucije« zabeležila že uspehov: njeni elani so prevladali v študentskih združe-n)ih> najpomembnejših sindikatih in njihovi privrženci so v žadnjih letih zasedli pomembne položaje tudi v raznih ministrstvih, varnostnih službah in vojski. Cilj te najstarejše funda-htentalistične organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1928, je '^postavitev islamske države, ki bi ji vladali principi šeriat-s*ega prava. V 80. letih se je organizacija močno razvila, ker Ptedsednik Hosni Mubarak takrat kljub opozorilom, da oiga-Pteaciji omogoča preveč svoboščin, ni ukrepal proti njej. Zdaj 1® Mubarak spremenil svoje mnenje o tej organizaciji: »Pod Pokroviteljstvom muslimanske bratovščine so nastale skupine skrajnežev v Egiptu, Hezbolah v Libanonu kot tudi organizaci-la palestinskih skrajnežev Hamas.« Slednje je Hosni Mubarak Pmd kratkim povedal za ameriški Časopis The Nevv Vorker in Se dodal: »Pripadniki te organizacije sicer trdijo, da so se odpovedali nasilju, toda v resnici so prav oni odgovorni zanj. Zagotovo bo prišel dan, ko jih bomo razkrinkali.«
Mubarak se je delno odpovedal svoji liberalni politiki ob oncu leta 1992, ko mu je primer Alžirije jasno pokazal, kam phpo, vodi tovrstna politika. Eno leto pred tem so na volitvah v prž® ji zmagali fundamentalisti, nakar je vojska prevzela oblast P1 s te® se je pričel krvavi konflikt, ki še vedno traja. Od takrat )e v Egiptu vedno znova prihajalo do aretacij elanov muslimanke bratovštine. Tudi temu, da bi se registrirali kot stranka, Mubarak odločno nasprotuje. Preteklo poletje se je v Egiptu za-eel »nacionalni dialog«, v katerem sodelujejo egiptovska vlada, 0P°zicijske stranke, sindikati in različna združenja. Tudi na tej tevni Mubarak kategorično zavrača sodelovanje muslimanske tetovscine. Po mnenju neodvisnih opazovalcev je nov udarec Proti tej organizaciji pričakovati novembra, ko bodo v Egiptu 'terjetno na sporedu parlamentarne volitve. »Egipčan, proti ka-remu je uveden kazenski postopek, ne sme kandidirati«, oce-juje zahodni diplomat Četudi bo postopek ustavljen še pred petkom volitev, lahko močno škodi ugledu prizadetih oseb.
eQna aretiranih odvetnikov, učiteljev in inženirjev je elanov jhestnih svetov ali pa so pomembni elani sindikatov. Nekateri 1 tejteb dobre možnosti za uspeh na volitvah.
Po podatkih egiptovskega notranjega ministrstva so ob-z®ni’ da so »skušali vzpostaviti ilegalno organizacijo s podružnicami po vsej državi, katere cilj je razveljavitev stave in prevzem oblasti«. Slednje pa zaradi znanih ciljev aktivnosti uradno prepovedane organizacije ne predsta-' pretresljivo novega. »Aretirani niso storili nic pro-
vlja nic
zakonitega. Mi želimo le uresničiti svoje pravice, ki nam Pripadajo po ustavi«, pravi Mamun el Hodaibi, predsta-'k za stike muslimanske bratovščine.
Jing Fischer/ dpa
PAKISTAN / VAL NASILJA
Za atentati v Karačiju stoji Indija
Islamabad in New Delhi zavračata mirovne pobude za rešitev kašmirske krize
ISLAMABAD - Nov val nasilja v Karačiju je z napadom na nekega kašmirskega vojaka ponudil prvi dokaz uradni pakistanski domnevi, da med položajem v Karačiju in nemirnim Kašmirjem obstaja možnost, da je vpletena Indija, Čeprav za to trditev še zmeraj ni nobenega neposrednega dokaza.
V različnih incidentih je v gospodarski prestolnici Pakistana umrlo 31 oseb, pri enajstih niso mogli ugotoviti storilca, vsi pa so pripadali aktivistom, ki so zbirali denar za muslimanske separatiste v indijskem Kašmirju. V državi, kakršna je Pakistan, kjer je kar 98 odstotkov muslimanov in kjer vprašanje Kašmirja soglasno podpira javno mnenje ter vse politične stranke, je takšen napad doslej povsem nekaj novega.
Do incidenta je prišlo med splošno solidarno stavko v podporo Kašmirju, ki jo je organizirala vlada Benazir Buto, zaradi njega pa je bila skorajda povsem ohromljena vsa dejavnost v večjih pakistanskih mestih, saj so bile povsod demonstracije, kjer so provladni aktivisti in pripadniki opozicije demonstrirali zoper »strahote«, ki
jih počne Indija v Kašmirju. Do drugega napada je prišlo, ko so zaCeli neznanci streljati na vernike v sunitski džamiji. Izid: devet mrtvih. Krajevne oblasti sumijo, »da so vpletene tuje sile«, kar v uradni pakistanski terminologiji pomeni, da gre za veliko pakistansko sosedo Indijo, s katero se je
Pakistan po ločitvi leta 1947 vojskoval kar trikrat, dvakrat zaradi kašmirskega vprašanja. Ko se je versko in politično nasilje stopnjevalo decembra lani v Karačiju do vrelišča, je bilo v mesecu dni več kot 160 mrtvih in Butova je odgovornost za njihovo smrt pripisala agentom iz Indije, ki naj bi se vtihotapili v vrste »mohažirjev«, priseljencev iz Indije. Po mnenju Benazir Buto hoCe Indija destabilizirati Karači in prisiliti pakistansko vlado k vojaški
represiji ter tako opravičiti prisotnost svoje vojske v Kašmirju, edini indijski državi, katere večina je muslimanska. Takrat so pakistanske oblasti zaprle indijski konzulat v Karačiju pod obtožbo, da povzroča nemire, toda brez kakršnihkoli dokazov, ki jih je zahteval New Delhi.
Do vnovičnega izbruha napetosti ob kašmirskem vprašanju prihaja v obdobju, ko je položaj v vojaškem smislu zamrznjen na razmejitveni Črti, ki ločuje obe sprti strani tako pod indijskim kot pakistanskim nadzorom, sam položaj pa ne obeta skorajšnje politične rešitve.
Benazir Buto je v svojem sobotnem televizijskem govoru Indijo pozvala k pogajanjem o možnostih »plebiscita«, s katerim naj bi rešili več kot pet desetletij trajajoči spor, vendar je New Delhi takšno možnost kategorično zavrnil. Prav tako pa je Benazir Buto zavrnila možnost volitev v Kašmirju, ki jih je previdno ponudila Indija.
Herve Clerc / AFP
Po nedeljskem atentatu na stavkajoče v Karačiju (Telefoto: AP)
INDONEZIJA
Islam, zdravilo za družbene patologije
Verski voditelji ljudi vse bolj ščuvajo proti Zahodu in Kitajcem
INDONEZIJA - Zahodne države, ki sicer s strahom opazujejo vzpon islamskega fundamentalizma na Bližnjem vzhodu, se verjetno še ne zavedajo dejstva, da se tudi večina Indonezijcev, prebivalcev najveeje muslimanske države na svetu, Čedalje bolj ravna po islamskih načelih. Ljudje se množično udeležujejo verskih obredov, islamska duhovščina pa je prepričana, da je islam zdravilo za vse družbene patologije, ki že desetletja tarejo indonezijsko državo; od široko razširjene korupcije do mednacionalnih napetosti in proračunskega primanjkljaja. Islam prodira tudi v indonezijske oborožene sile, skuša pa obvladati tudi politični sistem.
»Včasih je islamska vera v življenju pripadnikov srednjega sloja igrala obrobno vlogo, v zadnjem Času pa se je položaj precej spremenil,« nam je povedal Amien Rais, predsednik verske organizacije Muhammadijah, v katero je včlanjenih kar 25 milijonov Indonezijcev. »V študentskih naseljih, med državnimi uslužbenci ter med pripadniki oboroženih sil narašča število vernikov,« še ponosno dodaja Rais, ki je tudi elan Združenja indonezijskih islamskih intelektualcev (ICMI). Islamski verski voditelji so denimo pred nekaj leti sprožili kampanjo proti državni loteriji ter zahodnim filmom. Kmalu zatem so indonezijske oblasti prepovedale igre na sreCo, lansko leto pa je ministrstvo za kulturo prepovedalo predvajanje »Resničnih laži« in »Schindlerjevega seznama«, saj naj bi omenjena ameriška filma hudo Zalila verska Čustva tamkajšnjih muslimanov. Verski voditelji se poleg tega zavzemajo še za prepoved točenja alkoholnih pijaC ter predvajanja pornografskih filmov.
V bistvu ni nic Čudnega, Ce islam v Indoneziji igra tako pomembno vlogo, saj se kar devetdeset odstotkov indonezijskih državljanov prišteva k muslimanom. Indonezijski predsednik Suharto, ki že trideset let s trdo roko vlada tej veliki državi, je očitno spoznal, da je vera mogočna povezovalna sila, ki združuje narodnostno in jezikovno heterogeno državo. »Našim prednikom ni nihče vsilil islama, ampak so ga sprejeli prostovoljno,« pravi Hasan Basri, predsednik Združenja indonezijskih imamov. Toda ugledni muslimanski voditelj Abdurrahman Wahid se boji, da bi se oborožene sile lahko zoperstavile naraščajočemu islamskemu vplivu. »Vedeti moramo, da nekateri vplivni krogi znotraj indonezijske vojske nasprotujejo prodoru islama v vse pore družbenega življenja. V ustavi namreč piše, da je Indonezija sekularna država.«
Večina poznavalcev indonezijskih razmer pa meni, da bi stabilnost v državi lahko omajalo predvsem naraščajoče sovraštvo do razmeroma maloštevilne, a vplivne kitajske manjšine. »Indonezijci malajskega porekla, ki so v večini, so namreč prepričani, da tukajšnji Kitajci bogatijo na njihov račun. Naši sodržavljani kitajskega porekla obvladujejo zasebni sektor v državi. Mislim, da bo morala vlada sprejeti veC učinkovitih ukrepov, ki bodo omilili sedanje socialne razlike, sicer bo prišlo do protikitaj-skih izgredov,« svari Rais.	Dean Yates / Reuter
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
Mii:
Video strani
Zimska tekmovanja, pon. 17/26 dela francoske risane serije Pisana frnikola, češki film
VVindsorski, 4., zadnji del angl. dokum. nadaljevanke Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo, pon.
Scepec Sirnega sveta: Nageljnove žbice - klinčki, pon. 9/13 dela angleške dokumentarne serije Na štirih kolesih, pon. 5/12 dela am. dokumerntarne serije Alpe - Donava - Jadran, pon.
Poročila Video strani Obiski, pon.
Zena vaškega župnika, pon. 3/4 dela angleške nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik
17.10
18.00
18.45
19.10 19.30 20.05 20.25
21.15 21.35
22.15
22.40
23.15 00.00
Otroški program
A. Papler: Hudobni graščak, kutkovna igra RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
Tv dnevnik 2, vreme, šport Forum
Slovenske novele: Ivan Cankar: Mira, tv film Gledališče poezije: Milan Jesih: Soneti Krst pri savici, balet Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport
Sova
Eno leto v Provansi, 4/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 30/33 del ameriške nanizanke Video strani
fr* SLOVENIJA 2
12.50
13.00
13.40
14.10
15.00
15.45
16.25
17.10
17.40
18.25
20.30
21.30 22.10
00.15
Video strani Euronevvs Zgodbe iz školjke
Most, 3/8 del nizozemsko - belgijske nadaljevanke, pon. Videošpon, pon.
Sova, ponovitev
Z eno nogo v grobu, 9/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 29/33 del angleške nadaljevanke Arhiv zemlje, 1/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije V vrtincu:
Pred dežjem Športna sreda
Lillehammer: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos Med odmorom DP v alpskem smučanju, slalom (M), reportaža s Soriške planine Moški, ženske Pevca pesem sladka Omizje:
Umetnost: Zakaj in za koga?
Video strani
A KANALA
Video strani Spot tedna Na velikem platnu
Luč svetlobe, ponovitev 357. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna CMT
15.55
16.00
16.20
16.40
17.10
18.00
18.45
19.00
Spot tedna Na velikem platnu
Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih Upravljanje, ponovitev 16. dela dok. nan. o managementu Zadeto, ponovitev oddaje o aktualnih dogodkih Divje palme, pon. 4. dela ameriške nanizanke Dogodivščine male koale, risanka Poročila
19.05
Risanka
19.10 20.00 20.30
21.10
Luč svetlobe, 358. del ameriške nadaljevanke Benny Hill, 23. del angleške humoristične nanizanke Dance Session, oddaja o plesu Poročila
21.15
22.00
22.50
23.20
23.40
23.25
23.45
01.00
Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo Album shovv, glasbena oddaja
Živeti danes - astrologija duha, ponovitev dokum. oddaje Epikurejske zgodbe, ponovitev oddaje o slov. gostilnah Spot tedna Na velikem platnu CMT
Video strani
£H2Y MMTV (62. kanal)
13.30
16.00
17.15
19.10 19.40
20.10 20.50 22.10 22.55 00.25
Video strani
MMTV shop, televizijska prodaja Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Perfect Bridge, film
Karte pripovedujejo, vedeževanje iz kart Embryo, film Video strani
01.00
Deutsche VVelle
® RAI 1
6.45
9.35
10.05
11.45
12.25
12.35 13.30
14.00
14.20
14.50
15.45
17.55
18.00
18.20
18.50
19.35
20.45
22.30
23.20
23.25
0.20
0.30
0.40
1.10
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta, vmes (10.00) dnevnik Film: La diga s ul Pacifico (dram., It. ’58), vmes (11.00) dnevnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik
Kult. tednik Primissima Kviz: Sala giochi Nan.: Spazio 1999 Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme in dnevnik, 20.30 II fatto (E. Biagi)
Film: La frattura del mio-cardio (kom., Fr. ’91, i. J. Bonaffe, D. Lavanant) Aktualno: Anni d’ infan-zia Dossier Dnevnik
Športna sreda: košarka Italija-Bjelorusija Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Saniti Aktualno: Sottovoce
RAI 2
	Oddaja za najmlajše Quante storie!
	Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie
	Nad.: Beautiful
	Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello dei cittadini
	TG2-33,11.45 dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo in vreme
	Variete: Quante storie, ragazzil, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara
	Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik
	Buon Compleanni Cine-ma
	Iz Parlamenta
	Šport in vreme
	In viaggio con Sereno va-riabile
	Nan.: Miami Vice
S	Dnevnik in šport
E	Variete: Ventieventi
M	TV film: Aquila Rossa (dram., ZDA ’94)
	Nan.: La donna della tua vita, 23.30 dnevnik
	Pregled tiska in vreme
	Avtorska glasba
^ RAI 3
6.30
6.45
11.15 12.00
12.30 12.40
14.00 14.20
14.50
15.15
16.30
18.30
19.00
19.50
20.30
Jutranji pregled tiska Odd. Videosapere: Španščina, Sapere, Filozofija, Zenske v glasbi, Fantastica eta, Euro-news, itd.
Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove s ono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu, plavanje D SE Odprta šola, Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti I Variete: Fuori orario
RETE 4	1| Koper
	Nan.: Tre cuori in affitto		Euronevvs - tv novice
	Nad.: Diritto di nascere,		Aktualnosti, tedenska ru-
	8.00 Manuela, 9.05 Gua-		brika
	dalupe, 9.30 Catene		Rhvthm & News, vodi
	d’amore		Andrea F.
	Variete: Buona giornata,		Tierras de Espana
	vmes nad. 10.55 Febbre		Slovenski program
	d’amore, 11.55 Rubi,		Bližnja srečanja - tv, mla-
	vmes (11.25) TG 4		dinska oddaja
	Dnevnik		Primorska kronika
	Rubrika o lepoti		Tv dnevnik
	Nad.: Sentieri, 15.20		Tečaj angleškega jezika,
	Cuore selvaggio, 16.00 La		»Quality time«
	donna del mistero		Euronevvs
	Aktualno: Perdonami,		Nogomet - super pokal:
	18.00 Funari News, vmes		Milan - Arsenal, neposre-
	(19.00) dnevnik		dni prenos
	Film: Don Camillo (kom.,		Vsedanes
	ZDA ’83, i. T. Hill)		»Bersaglio«- v studiju
	Film: Volazione da Tif-fany (kom., ZDA ’61, i.		Maurizio Bekar
			
	A. Hepburn, G. Peppard),		
	vmes (23.45) dnevnik.		
	1.30 pregled tiska		
	Nan.: Jeffersonov}		
8 CANALE 5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Shovv
	Aktualno: Forum
m	Dnevnik TG 5
ng	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna)
2®	Agenzia matrimoniale
	Otroški variete, vmes risanke
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Nogomet: Milan-Arsenal (Superpokal Evrope)
	Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana)
	Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Pregled tiska
ITALIA1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: H mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Nogomet: Arsenal-Milan Fatti e misfatti Nan.: Quelli della speciale (i. G. Furia)
Aktualno: Mai visto Italia 1 šport
# TELE 4
13.30
20.30
21.30
19.30, 22.10, 24.00 godki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka
Do-
(#) MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 | Dnevnik, 13.30 Sport Film: Tra madre e figlia LionTrophy Shovv Film: Omicidio in bianco e nero (’90, i. R. Crenna) Variete: Tappeto volante
EMF Avstrija 1
09.00 09.05 09.30
10.15 11.50
12.15
13.00 13.10 13.35
14.00
Cas v sliki
Naš hrupni dom, pon. Živalski vrt, pon. Zametne roke, pon. filma Mentavva!
Zunanjepolitično poročilo, pon.
Cas v sliki
Beg z Luciferjem - past Pravica do ljubezni Ordinacija Bulovvbogen Pogledi od strani Otroški program Mini čas v sliki
17.10
18.00
18.05
19.00 19.30
20.00 20.15
23.50
21.50
23.50
VVurlitzer Cas v sliki
Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Cas v sliki, vreme Sport
Dolga pot na Kitajsko, ameriški pust. film, 1983 Cas v sliki
Zdravnik, ameriški film, 1991
Igrajo: VVilliam Hurt, Eli-sabeth Perkins, Christine Lahti in drugi Cas v sliki
23.55
01.30
Rešite tigra, ameriški film, 1972 z Jackom Lem-monom v glavni vlogi Video strani
EIMF Avstrija 2
14.05
14.50
16.15
17.00
17.30
18.00 18.25
19.00
19.30
20.00
20.15
21.45
22.00
22.35
22.40
00.10
01.10
01.40
NLP
Pogrešan v Haremu, am. pustolovski film, 1965 Moč strasti Poklici
Zemlja in ljudje Mi
Vseh devet kijev Avstrija danes Cas v sliki, vreme Kultura
Konec poletja, nemški film, 1994 Pogledi od strani Večerni studio Sport
Strah pred idilo, avstrijski film,1994 Igrajo: Margot Vuga, Mar-cus Bliihm in drugi Nočni studio Hello Austria, Hello Vi-enna, pon.
Delta faktor, ameriški akcijski film, 1970 Video strani Tisoč mojstrovin
Hrvaška 1
	Dobro jutro
n	Poročila Šolski program:
	Dober dan, učenci
	Literarno vprašanje: Petrarca
	Senj
	Likovni ustvarjalci: Josip Račič
gg	Deklica iz prihodnosti, 12/24 del serije
m)	Poročila
H	Cesarica, 92/211 del nadaljevanke
	Sissi, usodna leta cesarice, avstrijski film
	Senj, pon.
B	Literarno vprašanje: Petrača
	Nekaj važnega Kako je kaj nastalo Risanka Ko vprašam odrasle
	Prvič, 6/10 del nanizanke za otroke Slovo
	Poročila
	Učimo se o Hrvaški: Hrvaško gledališče
	Pazi, steklo!
	Hrvaška danes
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 929. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnik 1, vreme
	Sport
	Iz strankarskega življenje
	Ameriški Cezar, 3/5 del ameriške dokumentarne oddaje
	Poslovni klub
	Slika na sliko
	Jazz
	Poročila
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
17.45
17.55
18.45
19.15
19.30
20.00
20.02
20.25
22.20
23.10
00.35
Tv-koledar
Middlemarch, pon. 2/7 dela angleške nadaljevanke
Zametna taca, ponovitev
1/7 dela dokumentarne
nanizanke
Risanka
Dnevnik
Vreme
Šport
Milano: Pokal pokalnih prvakov
Middlemarch, 3/7 del angleške nadaljevanke Starlings, angleški film, 1988
Igrajo: Michael Malonev, Lynsey Baxter, Frank Mills, Jane Downs in drugi
Režija: David Wheatley Video strani
(mtv) Madžarska
Mejno mesto
Dopoldan, Igra, Ognjeni prstan
Opoldanski zvon
Posel
Borza
Welcome to Hungary Podeželske zgodbe Zgodovina za Solarje Dnevnik Zavozlano Gospodična, serija Vklopi, za otroke Krišna Krišna Posel
Maček v žaklju, kviz Pravljica
Muza, novice iz kulture Dnevnik in podelitve nagrad s filmskega festivala N.N., angel smrti, madžarski film
Dnevi obleganja Budimpešte
Kot v kinu in madžarski film Desetar in ostali iz leta 1961 Dnevnik BBC
TV SPORED
Sreda, 8. februarja 1995
TV SLOVENIJA 2	17.10
ARHIV ZEMLJE, poljudnoznanstvena oddaja
Afhiv zemlja je nadaljevanka o krhkem ravnove-mpd človekom in naravo. Čezmerno izkori-Sč°nje naravnih bogastev in nenadzorovano onesnaževanje okolja bi lahko dokončno poru-to negotovi odnos, vendar je v nekaj zadnjih prišlo do zasuka. Zanemarjanje naše skupne dediščine, ki je bilo značilno za vlade, javne ustanove, industrijo in posameznike, se je končno obrnilo in vse več pozornosti namenjamo Temam, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje in no prihodnost planeta. Nadaljevanka Arhiv ze-nnije prikazuje najpomembnejše dosežke in najbolj žgoče težave na področju ekologije. V vsa-j oddaji je pet zgodb z različnih koncev sveta. j Prvi oddaji si bomo ogledali: h Lovce na dinozavre v Združenih državah so obtožili, da z ropanjem bogatih najdišč fosilov na ameriškem Srednjem zahodu uničujejo arheološke dokaze. Lovci uporabljajo celo buldože-9e< da bi se dokopali do čimpopolnejših okostij, ćakon jim tega sicer ne dovoljuje, vendar je naj-višja kazen, ki grozi za tak prekršek, 50 dolarjev, Pa tudi nadzorniki le s težavo patruljirajo na prostranih območjih.
2. Živalski in rastlinski svet v italijanskih Benetkah s°dita med najbolj nenavadne na svetu, življenje na naseljenih otokih je odvisno od vode v la-Quni - od pitne vode do kanalizacije in industrijske hidracije. Benetke ostajajo čiste zaradi narave izmenjave voda v laguni, v kateri se voda vsak mesec popolnoma zamenja. Ljudje si lahko samo prizadevajo za ohranitev krhkega ravnotežja med človekovimi potrebami in okoljem.
Anglija je majhna, zelena dežela z bogato dediščino poljedelstva in življenja na podeželju. toda naravoslovec in pisatelj Dennis Furnell trdi, do se vse to spreminja. V svojem austinu iz leta J926 je prevozil deželo ter pripovedoval o prihodnosti zelenih površin in vlogi narodnih parkov Za ohranitev živalstva in rastlinstva na podeželju. 4- Srednjeveške higienske razmere v številnih mestih po vsem svetu pogosto pripeljejo do izbruha srednjeveških bolezni - tifusa, malarije in griže. V Pakistanu bi se temu lahko izognili z načrtom Orangi. Boljše sanitarne razmere že dajejo rezultate.
5' Leta 1990 je v češkem mestecu Hradec Kralo-'fo začelo primanjkovati pitne vode. Odplake iz Lovarn in nafta iz sovjetskih tankov med okupacijo so zastrupili reko,- Onesnaženje je bilo tolik-too, da se je škoda zdela nepopravljiva. Investicije vlade in pomoč Evropske skupnosti so čez tri leta obrodile sadove.
H
TV SLOVENIJA 2	17.40
V VRTINCU, oddaja o filmu	
y Času, ko je vojna v Bosni in Hercegovini postalo že del našega vsakdana, ko jo jemljemo kot druge novice s svetovnih bojišč in mirno preklopimo tv sprejemnik na bolj »zanimive« teme, priboja k nam film Milča Mančevskega PRED DEŽJEM. Z zlatim beneškim levom ovenčani balkonski »western« v prvi plan postavlja dramatizacijo tiste prve iskre, ki lahko zaneti etnično vojno, no najbolj preprosti človeški ravni, če povzamejo besede izvršnega producenta Simona perryja. Film, ki ga sestavljajo tri med seboj porezane zgodbe, dogaja pa se v Londonu in iriokedoniji, je nastal v angleško-francosko-ma-kedonski koprodukciji. V glavni vlogi je nastopil 'jPde Šerbedžija in za odlično igro dobil nagrado italijanskih filmskih kritikov na lanskem bene--žlSomfestivalu.

TV SLOVENIJA 2	20.30
MOŠKI, ŽENSKE O strpnosti	
Manca Košir v februarski oddaji MOŠKI, ŽENSKE sPrašuje o strpnosti. Združeni narodi so namreč leto '95 razglasili za ieto strpnosti. So bolj strpne zenske ali moški? Zakaj je najteže biti strpen do bcjbližjih: moža, žene, otrok? Kje živijo ljudje, ki f° strpni do starcev, ljubeči do otrok, ki se ne kJegajo in ne tepejo, ki ne poznajo stresov, ki ne dcnirajo za rakom... Kaj nas lahko o strpnosti na-
N
	
f A KANAL	20.00
BENNV HILL,
angleška humoristična serija
Gotovo vas zanima, kako snemajo filmski ustva-Tjolci svoje umetnine. Benny vas bo popeljal za kulise filma v družbi francoskega režiserja nove-9° vala, gospoda Čabnika. Zanimivi infervju bodo prekinili tiralica za tatom, ki je ukradel čredo ?,vdc, in nekaj delno uspelih reklamnih vložkov, kot se spodobi, bodo tokratni spored končali s Poročili gospe Angele H.
^ KANALA
20.30
DANCE SESSION, oddaja o plesu
Opera in balet pripravljajo baletno premie-v koreografiji Toera van Schayka, gosta iz Nizo-so?1 ■ Ptes°tec, koreograf in pedagog Fred Las-Nn-JrLroc,no Guadelupe zamenjal za Ljubljano. V vovi Gorici je bilo srečanje slovenskih plesnih sku-
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25
Ivan Cankar: Mira
Novelo Ivana Cankarja je priredila za televizijo Diana Martinc, zrežiral pa Anton Tomašič.
Novela je druga od treh v zbirki Volja in moč, ki jo je Cankar snoval v letu 1910, izšla pa je leto pozneje. Duhovni prostor dekadence, ko je vrednot preveč, da bi vse imele prostor in velja-
vo, sili človeka v najintimnejše odločitve. Moc, ki jo potrebuje in sega po njej, je preobsežna in zaduši v njem rastočo voljo.
Zaplet je melodramatičen: junaka umetnika obvladujeta dve ženski; trikotnik, iz katerega ne more, brez katerega pa tudi ne gre. Razdvojen je tudi kot
slikar: delati po naročilu in živeti udobno, meščansko življenje ali raziskovati v neznano in tvegati »strgano srajco«.
Odločitve in njih posledice so nepredvidljive. To so podobe iz sanj, kamor si pogosto želimo in v katerih se včasih presenečeno zbudimo.
Milan Jesih
Ze nekaj Časa smo razmišljati o tem, da bi podobno kot na primer literarni nokturno na radiu približati sodobno poezijo gledalcem, ki so istočasno tudi poslušalci. Kako, smo se hibo strinjali: poezijo naj bi ilustrirala privlačna vizualizacija, ki ne bi samo ponazarjala teksta, ampak bi ga dopolnjevala. Težja je bila odločitev, katere
pesnike bi predstaviti. Osnovna usmeritev, ki se nam je ponujala, so biti pesniki, ki niso »hermetični« ki s svojo poezijo tikajo tudi na srca »nepoznavalcev«. Druga naša želja je bila, da bi biti to pesniki, ki je njihov pogled na življenje lahkotnejši, morda celo ironičen. Tretja pa, da bi biti to pesniki, ki so nekoliko odrinjeni, ki ne sto-
je vedno v prvi vrsti, kadar predstavljajo reprezentativno slovensko kulturo. Pokazalo se je, da ni nobena od teh razdelitev niti mogoča niti pametna. Zato smo se odločiti, da izberemo pac tiste pesnike, ki so nam všeč. Kot prvega vam predstavljamo Milana Jesiha, pesnika, dramatika in prevajalca, mojstra lirike in ironije.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Soul On MTV; 13.00 Greotest Hits; 14.00 Popoldanski Mlx; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop;
20.00	Greotest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End?
SKY ONE
11.00	Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael;
13.30	E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Manhattan bo moj; 16.00 The Oprah Winfrey Show;
16.50	DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbuster; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 September, 2. zadnji del; 23.00 Star Trek
PRO 7
05.05 Ponovitve; 09.30 Monty, milijonski dedič, am. kom.; 11.25 Moško gospodinjstvo; 11.55 Hart; 13.00 Chartiejevi angelčki, serija; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Brisco Country; 21.10 Renegade, serija; 23.00 The Drifter, am. krim., 1988
PREMIERE
14.00	Corentinove fantastične pustolovščine;
14.50	Kralj severnih medvedov; 16 20 V gozdu šimpanzov, dokum.; 17.05 Jennifer 8, am. psih. triler; 20.00 Premiere; 20.15 Policaj in pol, am. akc. kom,, 1993; 21.50 Hudičev odvetnik, am. psih. triler, 1993
SATI
07.30	Ponovitve serij; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Fal-con Crest; 14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 15.55 MacGyver;
17.00	Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročita; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Smrtonosni denar, 2/2 del nem. drame; 23.00 Bridge To Hell, it. vojni, film, 1986
EUROSPORT
08.30	Euroski; 09.30 Eurotenis; 12.30 Euroski; 13.30 Eurotenis, 14.30 Snooker; 16.30 Jahanje; 17.30 Akrobatsko smučanje; 18.30 Smučarski skoki;
20.30	Športna poročila; 21,00 Boks; 23.00 Boks; 00.00 Jahanje; 01.00 Športna poročila
RTI
09.05	Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, ameriška serija; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Želim dom, ameriška drama, 1993; 22.10 Stem TV, magazin; 23.15 Gottschalk- Late Night Show; 00,00 Poročila; 00.30 Nočni program
RIL 2
05.30	-17.25 Ponovitve; 17.30 Zorro, serija; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21, Jump Street, 23.del; 20.00 Poročila; 20.15 Noro potovanje v džunglo, avstralska kom., 1979;
22.05	VVrestling; 23.00 Rumeni hudiči iz Los Angelesa, ameriški akcijski film, 1986
SKY MOVIES
15.00	Wizzard; 17.00 A Million To One; 18.55 The New Boys; 21.00 Ruby Cairo; 23.00 Appoin-ImentForAKilling
MOVIE CHANNEL
12.50 Littte Miss Broadway; 14.05 The Ranet Of The Turtleoids; 15.00 The Great Missouri Raid;
17.00	Dunderklumpen; 21.00 The Player; 23.05 Passanger 57
FILMNET +
12.00	Of Mice And Man; 14.00 VVhite Man Cant Jump; 16.00 K-TV; 18.00 Foiksi; 20.00 Bride OfViolence
SUPER CHANNEL
14.00	Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes, novice; 19,00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21.30 Inside Edifi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show;
23.30	Res osebno, talk show
CNN
06.00	- 23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine;
11.30	VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorld Sport
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.05 Modrost, v nas čas položena; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.00	Pročila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Umetnost letošnjih Prešernovih nagrajencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22,40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno: F. Prešeren.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.00 Računalniški val; 17.50 Šport;
19.30	Melodije po pošti;
21.00	Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz na 2. programu.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Prešeren v glasbi; 16.45 Življenje kot Izziv; 17.05 Koncerti;
20.00	Prešernovi nagrajenci; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas, tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.00	Modri Val - Praznižni program; 8.30 Pročila;
9.00	Servisne Informacije, prireditve; 10.00 Intervju z Alojzem Rebulo; 10.30 Pročila; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik RK; praznična reportaža;
15.30	Dogodki in domevi - prenos RS - praznična reportaža; 17.30 Poročila;
18.00	Glasbena oddaja;
19.00	Dnevnik; 19.30 Športni program Modrega Vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.' Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja:
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mlx magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
\5.15, 8.15, 9.15, 10.15,
13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale;
12.00.	15.00,Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Nagradni kviz; 19.30 do
24.00	Večerni program -Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servls; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki In odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim: 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	103. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-lnfo);
15.00	Recenzije & Napovedi; 17.00 Rock indok;
19.00	TB: Let 3; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00.	17.00.19.00,Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik;
9.10	Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 10.30 Inter-mezzo: 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na gorlškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10: Ml In glasba: Trieste Prima 1994;
18.00	Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas: 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Društva se predstavljajo; Večerna odpade zaradi hokeja na ledu.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	petek, 10. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Predstava bo se v nedeljo, 12., v Četrtek, 16., in v petek, 17. februarja, ob isti uri.
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	petek, 10. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma petek in izven.
V	soboto, 11. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven.
V	sredo, 15. februarja, ob 19.30: A. P. Cehov - ČEŠNJEV VRT. Gostovanje TEATRA GARAGE iz Zagreba.
MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	Četrtek, 9. februarja, ob 20. uri: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven.
V	petek, 10. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
V	soboto, 11. februarja, ob 20. uri: M. A. de la Para Calderon - PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, za izven.
OPERA, tel.: 061/331-950
Danes, 8. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA, zadnjic v sezoni.
MGL, tel.: 061/210-852
V	Četrtek, 9. februarja, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski C. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri, za abonma K.
V	soboto, 11. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. V ponedeljek, 13. februarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. V torek, 14. februarja, ob 19.30: E. Flisar -STRIC IZ AMERIKE, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	soboto, 11. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava MUCA COPATARICA v izvedbi LG FRU FRU.
V	nedeljo, 12. februarja, ob 20. uri: improliga PILOTI : GRS NASA KABINET.
GALERIJA SOU, tel.: 061/1313 282
V	Četrtek, 9. februarja, ob 20. uri: gledališki projekt PREDSTAVA. Predstava bo še v soboto, 11., in nedeljo, 12. ob isti uri.
CEUE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 ODERPODODROM
Danes, 8. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven. Predstava bo še v Četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za izven.
V	nedeljo, 12. februarja, ob 20.30: F. Milcinski-Ježek - NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN.
DNEVI KOMEDIJE
do 26. februarja
V	petek, 10. februarja, ob 19.30: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI.
V	soboto, 11. februarja, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDALIŠČE.
V	nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA.
KAMNIK
KULTURNI DOM DUPLICA
V	petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca - DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	petek, 10. februarja, ob 21. uri: CABARET UN-PLUGGED - SKAKAFO ODSTEKANO, za abonente in izven.
OPERA, tel: 062/221-206
Danes, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus - DON KT HOT, za red torek, tam in izven.
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik -VODNI MOŽ IN LEPA POLONA, za izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	četrtek, 9. februarja, ob 16.30: A. Nicolaj - VESELJE DO ŽIVLJENJA. V soboto, 11. februarja, ob 11.30 in 16. uri: S. Makarovič - SHOVV STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	petek, 10. februarja, ob 16. uri: baletna predstava K. Cipci - PIKA NOGAVIČKA.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255
V	Četrtek, 9. februarja, ob 17. uri: B. Podgoršek - KAPLJICE? - NE HVALA. Predstava bo se v petek, 10. februarja, ob 20. uri. V torek, 14. februarja, ob 9. in 10.30: plesna pravljica TRNULJČICA.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Piki abonma (4).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 8. t. m., ob 10. uri ponovitev mladinske igre Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal.
Jutri, 9. t. m., ob 16. uri (red I) ponovitev recitala E. Kocbeka »Globoko zgoraj ali visoko spodaj«. Režija Vladimir Jurc.
Gledališče Rossetti
Danes, 8. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L. Pirandellovo »Velikani z gore« (I giganti della montagna) (predstava 3). Režija G. Strehler.
Ponovitev jutri, 9. t. m., ob 20.30 (red Četrtek). Jutri, 9. t. m., ob 18, uri »La vita o si vive o si scri-ve« - elani gl, skupine Piccolo Tratro iz Milana bodo brali Pirandellova dela. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za predstavo
»L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V	gledališču je na ogled razstava »40 stagioni in mostra«. Umik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosanero«. Režija Antonio Calenda.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 13. in v torek, 14. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fabbrica delTAttore z delom G. Manfridija »La sposa di Parigi«. Režija Roberto Calb.
VIDEM
Gledališče Contatto
Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
KOROŠKA
DUNAJ
Palais Ferstet, 1010 Strauchg. 4/Freyung 2: danes, 8. t. m., ob 19. uri »Renesansa Prešernove besede«. Prireja SKD I. Cankar.
CELOVEC
Veliki javni studio koroškega radia (ORF): danes, 8. t.m., ob 19.00 - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavno-
stni govornik Miroslav Košuta. Sodeluje ansambel Drava iz Borovelj.
TINJE
V Domu bo jutri, 9. t. m., ob 19.30 Zgodnja in visoka renesansa.
KOTMARA VAS
Društvena soba Gorjancev: danes, 8. t. m., ob 19. uri »Prešernova proslava«.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
Danes, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	Četrtek, 9. februarja, ob 19. uri: literarni večer DANETA ZAJCA, VINKA MODENDORFERJA, MAJE NOVAK, ZLATKA ZAJCA, ARTURJA STERNA in JURIJA HUDOLINA.
BREŽICE
V	Četrtek, 9. februarja, mali avditorij Posavskega muzeja ob 18. uri: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, otvoritev razstave fotografij HRVOJA OR-SANICA in koncert VLADA KRESLINA.
GRAD KHISLSTEIN
V	Četrtek, 9. februarja, ob 18. uri: srečanje z avtorjem prof. dr. BORISOM PATERNUJEM in prevajalcem dr. KLAUSOM D. OLOFOM ob izidu nemške monografije o PreSemu.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Danes, 8. februarja, ob 19. uri: literamo-glasbeni recital PEPEL IN SPOMIN v počastitev kulturnega praznika in spomin na rojaka Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij.
V	petek, 10. februarja, ob 19. uri: NEPAL, HIMALAJA
IN TAJSKA - vtise s poti nam bosta ob diapozitivih predstavila Cene Grilje in Tomaž Humar.
MARIBOR
DVORANA ROTOVŽ
V	četrtek, 9. februarja, ob 18. uri: predstavitev slovenskega prevoda TIBETANSKE KNJIGE MRTVIH. Knjigo bo predstavil prevajalec Ivo Svetina.
DRAMA
V	Četrtek, 9. februarja, Mali oder ob 17. uri: KABINET PROF. SEDMAKA. Gost: RADKO POLIC - RAC.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel: 067/ 73-255
Danes, 8. februarja, ob 20. uri: veCer posvečen kulturnemu prazniku. Nastopila bosta VOLODJA BALZALORSKV (violina) in HINKO HAAS (klavir).
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
Danes, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
ŽIR!
V	petek, 10. februarja, galerija Svobode ob 19. uri: literarni veCer ob izidu novih knjig avtorjev TONČKE STANONIK, JOŽETA PETERNELJA, FRANCA KOPAČA in ilustratorja VLASTA KOPAČA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TSST	Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer
Športna palaca	v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu.
V soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika ' Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Beppe Grilla.	Protti (tel. 630063).
»Jewish soul mušic« Giore Feidmana
Že naslov sklopa pobud je nazoren, Potovanje v kulturo jidiš, obsega pa glasbene koncerte različnih zvrsti, kabaretne predstave, filmske projekcije in razstave, med katerimi je Se zlasti zanimiv prikaz originalnih ilustracij stripa Maus domiselnega avtorja Arta Spiegeimana, ki so na ogled v tržaški Rižarni. V okviru niza »jidiS« bo jutri zvečer v tržaškem gledališču Miela nastopil sloviti klarinetist Giora Feidman (na sliki), ki je med drugim tudi izvajal glasbeno kuliso filma Schindler’s list. Klarinestista, ki je med najbolj priznanimi raziskovalci in izvajalci glasbe klezmer, bosta spremljala Joseph Francis Basar (kitara) in Anthony Falanga (kontrabas).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
V	prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28, februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev K3AR MESKA in MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 16. februarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava MARINO MARMJA je na ogled do 15. februarja.
GALERIJA HEST, Novi tre 6
Razstava risb RIHARDA JAKOPIČA.
G AT,ER TJ A ILIRIJA, Tržaslca 40
Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA KAPELICA SOU
Razstava del ROBERTA SMRAKA je na ogled do 10. marca.
GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14
Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na
ogled do 19. marca.’
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V	četrtek, 9. februarja,bo ob 20, uri otvoritevprve samostojne razstave MIHAELE CIUHA in ALEKSANDRE FRANCE.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja.
KIJLTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
STARA GROFIJA, Muzejski tre 1 Razstava ALEŠA STOPARJA - okrasni cvetlični lončki.
CERKNICA
GALERIJA KRPAN
Razstava ilustracij BOŽIDARJA STRMANA-MISO-TA.
IURSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2
V	petek, 10. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik PATRIŽTK DEMDE. Razstava bo na ogled do 25. februarja.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava slik CENETA GRILJCA je na ogled do 21. februarja.
KOKRICA
GALERIJA DEŽMAN
Danes, 8. februarja bo ob 18. uri otvoritev razstave del MARJANA BELCA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
Galerija Božidar Jakac je za slovenski kulturni praznik odprta ves dan od 9. do 16. ure. Vodstvo za obiskovalce bo poskrbljeno. Vstopnine ne bo.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev tre 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Razstava VORTEX Ona B je na ogled do 23. februarja.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2
Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja.
TRŽIČ
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
V	petek, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA. Razstava bo na ogled do 5. marca.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
V	petek, 10. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del LEONA KOPORCA. Razstava bo na ogled do 24. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegeimana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombeha.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
OPČINE: dvorana Zadružne kraške banke: na ogted je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik.
GORICA
Kulturni dom: do 12. t. m. razstavlja svoje glinaste skulpture, slike in sitotiske Rado
Jagodic.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker.
BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kres-se.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CD, tel: 061/222-815
V	petek, 10. februarja, ob 21. koncert THE ART ENSEMBD1 OF CHICAGO (LD).
V	soboto, 11. februarja, ob 19- f]'
TURANDOT, premiera (GD). Uf' gent: Andrea Licata, Turando • Sophia Laison, Kalaf: Alberto Lu pido. Prva ponovitev - premieri18 zasedba - bo v ponedeljek, 13- * bruarja, ob isti uri.	,
V	ponedeljek, 13. februarja, ° 19.30: koncert MARTIJN VA-DEN HOEKA (klavir), za srebrni abonma (dvorana SF).
KLUB CD
V	četrtek, 9. februarja, ob 21- nn-promocija glasbene skupine VAb HALA in njihove prve kasete Pe norih palčkov.
V	petek, 10. februarja, JAZZ LAH' NO-FIESTA LATINA.
K4, Kersnikova 4
V	petek, 10. februarja, ob 21. ur*-koncert CHRISA VVOODA m ANDVJA CUTONGA.
JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica
V	Četrtek, 9 februarja, ob 22. urt koncert kvarteta godal ROKU-LUS.
KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI
V	Četrtek, 9. februarja, predstav1' tev projekta THE SERIOUS RO' AD TR1P in koncert skupine HORACE X z gostom REV HAMME' RJEM.
KUD FRANCE PREŠEREN,
tel: 061/332-288
Danes, 8. februarja, ob 20. uri:
koncert skupine BOYE (predsku-
pina)BABYCAN DANCE.
ČRNOMELJ
Danes, 8. februarja, KD Črnomelj ob 19. uri: koncert KOMORNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE.
KOPER
V	Četrtek, 9. februarja, dvoran8 glasbene Sole Koper ob 20. uri: koncert BAROČNEGA ANSAMBLA ILLVRICUS.
MARIBOR
V	Četrtek, 9. februarja, STUK ob 20. uri: koncert skupine BOYE s predskupino BABY CAN DANCE.
NOVA GORICA
V	petek, 10. februarja, KD Nova Gorica ob 20.15: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 koncert harmonikasa Corra-da Rojaca.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	soboto, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »H Turco in Italia«. Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzetti.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 21. t. m., °b 21. mi enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo nastopil Michele Campanella.
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff.
Športna palaca pri Carboli
V	ponedeljek, 13.3., ob 21-mi koncert ansambla Litfiba-Predprodaja vstopnic prl UTAT v Pasaži Protti (tek 630063).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 koncert pianistke Martbe Argerich in čelista Mishe Maiskyja. Na programu van Beethovnove skladbe.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Ma-sija.
						
	 7. februar 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
		nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
~—^211^ Ljubljana	79,90	80,90	11,29	11,49	7,47	7,77
Abanka Koper	79,60	80,80	11,25	11,49	7,47	7,73
-^JrunKa Nova Gorica	79,70	80,60	11,26	11,49	7,50	7,73
-~2nka_Celje d.d., t: 063/431-459	80,00	80,80	11,20	11,50	7,20	7,75
~r^2_Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,00	80,80	11,30	11,60	7,50	7,75
Vipa NG, t: 065/ 28-511	79,49	80,68	11,18	11,65	7,49	7,63
~^I!5_yubljana, t: 18-51-318	80,10	80,60	11,20	11,50	7,50	7,85
c°nne 2 us* 542-635, od 8-15, sob od £12	80,10	80,50	11,35	11,44	7,60	7,78
-Sl^ditanstalt d. d	80,00	81,20	11,20	11,60	7,30	8,00
~p£ijjubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	-
7-/9, sob od 7-14	80,41	80,44	11,40	11,42	7,68	7,72
■^Sjjubljana, t: 12-51-095	80,43	80,46	11,41	11,42	7,70	7,72
kompas Hertz Celje* ~~*°tt/26515, od 7-19, sob od 7-15	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
r-^mpos Hertz Velenje ^1855652, od 7-15, sob od 7-13	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
Kompas Hertz Idrija* -7^5/71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
J^pas Hertz Tolmin* ~~L~8/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
Kompas Hertz Bled* ^4/741-519 od8-12, 17-19, sob od 7-16	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
ompas Hertz Nova Gorica* -^065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
OfTipas Hertz Maribor* ^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,20	80,60	11,30	11,45	7,50	7,70
—2!2J<reditna banka Maribor d.d.*	79,85	81,60	11,30	11,60	7,47	7,85
J^mctjempeter*.): 065/ 32-250	79,66	80,60	11,26	11,50	7,54	7,63
-HldSil«? banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,00	80,90	11,32	11,45	7,50	7,80
-?2225_banka Slovenije*	78,90	80,60	10,85	11,42	7,20	7,73
-^obhkum Ljubljana, t: 312-570	80,42	80,44	11,41	11,43	7,64	7,65
J^Ukum Piran, t: 066/ 73-269	80,10	80,30	11,33	11,40	7,60	7,63
-bibiikum Celje, t: 063/ 441-405	80,20	80,65	11,30	11,45	7,40	7,72
Maribor, t: 062/ 222-675	80,25	80,55	11,40	11,44	7,40	7,80
-Z^bhkum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,80	81,60	11,20	11,56	7,35	7,80
Tolmin, t: 065/ 82-180	80,10	80,30	11,40	11,55	7,59	7,60
-ioblikum NM, t: 068/ 322-490	80,10	80,65	11,32	11,48	7,57	7,77
J^mikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,00	80,85	11,30	11,50	7,20	7,70
-ZH^jkum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,20	80,70	11,33	11,50	7,30	7,70
-iHblikum Kamnik, t: 061/832-914	80,10	80,60	11,34	11,46	7,58	7,80
-^biikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,12	80,89	11,32	11,48	7,55	7,79
Jll^ljkum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,20	80,80	11,33	11,50	7,48	7,79
-fy?likum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,50	80,98	11,30	1.1,48	7,50	7,85
$KB d.d. * * *	79,70	80,70	10,90	11,65	7,50	7,90
■Ji!fJ<ranj, t: 064/331-741	80,10	80,65	11,34	11,47	7,52	7,79
-SK^d.d. Ljubljana	80,00	80,70	11,30	11,48	7,55	7,75
-HEHUabljana, t:061/444-358	80,25	81,30	11,35	11,58	7,55	7,85
J^moLjubljana, t: 212-073	80,40	80,43	11,40	11,42	7,70	7,71
ečaj v©lja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * ^^jipo poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 	Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
7| FEBRUAR 1995	v URAH	
__Wa	nakupni	prodajni
ameriški dolar aemška marka ''ancoski frank holandski gulden belgijski frank !unt šterling irski šterling bonska krona SrSka drahma Kanadski dolar laponski jen ličarski frank avstrijski šiling horveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar L^aški dinar-kuna	1585.00 1042.00 299.50 925.00 50,40 2475.00 2450.00 263.25 6,50 1136.00 15.90 1225.00 147.25 236.50 212,75 9.90 11,90 1183.00 11,00 12,50 255,00	1635.00 1065.00 308,50 952.00 51,90 2547.00 2525.00 271,30 6,90 1172.00 16,40 1263.00 152.00 244.00 219,75 10.35 12.35 1222.00 15,00 13,20 272.00
		
-^FEBRUAR 1995	! v URAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka trancoski frank holandski gulden belgijski frank fant šterling ''skl šterling banska krona 9'ška drahma Kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling siovenski tolar	1585.00 1041.00 299.00 924.00 50,30 2471.00 2448.00 263.00 6,60 1136.00 1230.00 147,10 12,60	1630.00 1061.00 308.00 942.00 51,50 2541.00 2533.00 271.00 7,10 1171.00 1257.00 151,10 13,10
			
7. FEBRUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk		
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla		
Avstrija	Posojilnica Borovlje		
Avstrija	Posojilnica Šentjakob		
Avstrija	Posojilnica Ločilo		
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,10
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,20
			
7. FEBRUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5344	
francoski frank		28.9050	
nizozemski gulden		89.2320	
belgijski frank		4.8622	
španska peseta		1.1607	
danska krona		25.4150	
kanadski dolar		1.0990	
japonski jen		1.5457	
švicarski frank		18.2100	
avstrijski šiling		14.2110	
'italijanska lira		0.9506	
švedska krona		20.5850	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 9.2.1995
1.	Redni prodajni teCaj za DEM	81.99
2.	TeCaj za terminsko-mlutne pogodbe za DEM 81.11 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 2.2.1995
v	y
Menjalnica hida 0*1/ i-sm-bm
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 026 z dne 7. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 8. 2. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
93,4518
1161,6893
397,4643
89,8386
2077,5690
2650,6071
2362,8619
8174,5783
7,7707
126,3545
7294,3396
1869,2808
79,2934
1682,7369
9663,1690
195,4705
125,4308
154,3973
94,8823
93,7330
1165,1849
398,6603
90,1089
2083,8205
2658,5828
2369,9718
8199,1758
52,5075
194,4681
7,7941
2200,0000
126,7347
7316,2885
1874,9055
79,5320
1687,8003
9692,2457
196,0587
125,8082
154,8619
95,1678
94,0142
1168,6805
399,8563
90,3792
2090,0720
2666,5585
2377,0817
8223,7733
52,6650
195,0515
7,8175
127,1149
7338,2374
1880,5302
79,7706
1692,8637
9721,3224
196,6469
126,1856
155,3265
95,4533
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. februarja 1995
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG	MAJNIŠKI ZAPIS	, IZPLAČLJIV	12.5. 1995:	1,500,000	805,086	809,411	1,614,497
92		107.3448%	107.9214% 107.6331%	150,000	80,509	80,941	161,450
___________ Uradna tečajnica Ljubljanske borze
vrednostnih papirjev, d.d, Ljubljana
LMUjSj^ocTpCHr^ric St.: 24	Datum: 7. 2. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	exhipon štdat(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	iooostt
	3SE	BEBE		iSBB			■■			
LEKC	796	14.5.93)	11.100	1,41	7.2.		12.300	11.200	11.000	333
PRB	1.000	(6.6.04)	14.950	,21-	7.2			14.950	14.950	1.495
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.511	,69-	7.2.	17.10(	22.001	20.550	20.500	2.872
SKBR	458	(16.5.94.1	37.583	,41-	7.2		41.500	37.900	37.400	12.215
	ME	•iir.v. c	?1W	tal			■i			
RS01	8,0	4.(31,12.941	97,7		6.2					
RS02	9,5	8.(1.10.941	103,4	,63	7.2			103,5	102,9	10.959
RS08	5,0	3.(30.11.941	83,3		6.2					
RSll	7,0	4.(15.1.95]	94,0		1.2		96,0			
RSLl!)	8,0	4.(31.12.94)	94,4		6,2					
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	102,0	3,66	7.2					
SKB1	10,0	4.(1.11.941	98,8		6.2			102,0	102,0	1,124
	ME	SIKIH								
BTBR			13.000		6.2		13.190			
DAD	10.000	(1.6.94.)	149.116"	4,46-	7.2			153.000	146.000	4.772
FMD		(8)	17.400	6,39-	7.2		22.0«	17.700	17.000	157
GPGR			16.000		6.2					
HMER			14.570		30.1					
MKZ	218	(30.3.93.)	9.895	,36	7.2			9.950	9.800	2.860
N1KR	4.000	(8)(10.6.94.)	4.999	1,92-	7.2			5.200	4.980	3.449
TCTR		(5)	780,0		6.2					
	ME			■nrnii					■	
KBTP	4000	(23.5.941	38.500	2,49-	7,2	39.000	45.000	38.500	38.500	578
PFNP			49.175		6,2		50.0«			
RGSP		(6)	2.787		6.2		2.981			
UBKP			14.415		3.2		14.990			
VIPP			41,298		25.1	41,151				
	ME	imran								
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,0		30.1					
OZG	11,0	4.(1195)	88,0		1.2	85,(				
PCE	12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12					
PLJ	12,0	7.(1195)	99,OA		6.2					
PGO	10,0	l.(1.6.94)	95,0		3.2		97,1			
RSGS1	10,0	4.(1.6.941	94,0		3.2.					
rRFTšCTim			KPnšI							
								■■		
GEAR						301,(	6.500			
GRDO	119	(8.3.94.)	1.000		2.2.	410,1				
HBRO			3.590	2,57	7.2.		3,450	3.900	3.490	36
m			3.522	,39	7.2.	3.491	3.520	3.525	3.520	616
RDR0			18.000		23.1.	17.501				
RGSR			589,0	,45-	7.2.	545,1	600,0	600,0	545,0	147
	mui		ritmtri							
HBP0			3.487	2,67	7.2.	3.0«	3.500	3,500	3.260	781
KBP1										
KBPP			35.500		2.2.		39.500			
MG			7.600		27.1.	3.0«	7,500			
										
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,3A		7,2.	85,1		98,3	98,3	71
LOK		(1.10.94)	86,0		6.2.	85,1	94,1			
MIJO		(1.4.94)	92,9A		7.2.	88,1	93,1	92,9	92,9	196
OSMO		(1.10.94)	81,OA		7.2.	80,1		81,0	81,0	701
0LS0		81.9.94)	87,2A	1,54	7.2.	85,1	87,3	87,2	87,2	1.062
0NM		(1.8.94)	89,0		6.2.	89,1	98,5			
0P0		6.(1.2.95)	85,0		3.2.	80,:	95,1			
UBKK		(15.10.94)				25,1				
VPIO		(1.10.94]	98,5		30.1.	91,1				
		IKMttlll	.'lil »v	Mffl	irsuir	iiKim		llSiSl		msi
BS2			99,2		14.11					
BSl			99,5		3.11					
BS3			98,7		7.10.					
BNB2		(1.6.95)	94,1	,26	7.2,	94,1	94,1	94,1	94,0	117.123
B8M										
B8MA			107,6		12.1					
B8MB										
B8V										
B8VA										
B8VB										
	IM'		iJTTTO	MlfT	nam	rlEWl	MB			
NB1			39.594	9,72	7.2	35.000		40.000	38.500	3.168
NB2			8,012	4,69	7.2	8.140	8.160	8.160	7.800	50.939
SBI
7.2.95	prejšnii	d T	d%
1.319,19	1.331,22	-12,03	-0,90
Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komorialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - su^iendirano trgovanje; Z ■ zadržano trgovanje; *• dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** • dosežena 3tkxlstotna omejitev • trgovanje je zadržana Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RSOl, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PGE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti letega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vkljutoo 4 delovne dni pred zapadlostjo k-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 13.93 dalje niso bik izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - od 263.94 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7}-izpladlo akontacije dividende za LM; obr. m, - obrestna mera (obveznice); drv. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 8. februarja 1995 od 00. CD ure dalje
			ZA Dl	EVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija	šiling	100	1162,4598	1165,3020
Francija	frank	100	2364,4290	2370,2100
Nemčija	marka	100	8180,0000	8200,0000
Italija	lira	100	7,7759	7,7949
V.Britanija	funt	1	195,6002	196,0784
ZDA	dolar	1	125,5139	125,8208
Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede nd trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dodovor._____________________________
banka	valuta	nakupni	prodaini
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,50 81,79 ponje.	81,90 82,03
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 8. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-oastotne točke, T do ECU = 30,000 na dan, Pri večjih prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM teni na pode utah pa je razi teaji veljajo zc upin se tečaje kupovati in pogoje nakup	81,50 81,85 81,55 81,90 81,65 igi srednjih tečaje Tterje Banke Slove odkup prilivov joloči v sporazum rodajati tujo vali a ali prodaje.	81.98 81,95 81,85 82,05 81.99 3V po trenutno "nije povečano prodajo deviz u. ito po objavijo-
			
7. FEBRUAR 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1613,280	—
ECU	—	1987,560	—
nemška marka	—	1052,370	—
francoski frank	—	304,220	—
funt šterling	—	2514,620	—
holandski gulden	—	939,050	—
belgijski frank	—	51,167	—
španska pezeta	—	12,197	—
danska krona	—	267,480	—
irski funt	—	2495,260	—
grška drahma	—	6,-738	—
portugalski escudo	—	10,207	—
kanadski dolar	—	1155,730	—
japonski jen	—	16,255	—
švicarski frank		1243,860	
avstrijski šiling	—-	149,540	—
norveška krona	—	240,640	—
švedska krona	—	216,560	—
finska marka	—	341,360	—
avstralski dolar	—	1201,410	—
		
8. FEBRUAR 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,6000	11,1000
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	16,5000	17,3000
švicarski frank	814,0000	846,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6560	0,6900
danska krona	174,5000	182,5000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	140,7000	147,3000
finska marka	222,5000	232,5000
portugalski escudo	6,7300	'	7,0700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	10,5500	11,0500
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
j TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NOVICE
— r
NOGOMET / EVROPSKI SUPERPOKAL
Nosilci brez težav
SAN JOSE (STA/AP) - Tako peti kot Sesti nosilec Američana MaliVai VVashington in Patrick McEn-roe sta bila uspešna v prvem krogu teniškega turnirja ATP v San Joseju z nagradnim skladom 328.000 dolarjev. Prvi je s 7:6 (7:2) in 6:4 premagal rojaka Brada Gilberta, medtem ko je McEnroe ugnal JužnoaMcana Christa van Rensburga z izidom 7:6 (9:7), 6:4.
Rezultati 1. kroga: VVashington (ZDA/5) - Gilbert (ZDA) 7:6 (7:2), 6:4, P. McEnroe (ZDA/6) - Van Rensburg (JAR) 7:6 (9:7), 6:4, Stark (ZDA) - Salzen-stein (ZDA) 6:1, 6:1, Gollner (Nem) - Ruud (Nor) 7:6 (14:12), 6:2, Rehmann (Nem) - Matuszevvski (ZDA) 6:4, 2:6, 6:4, Nargiso (Ita) - Humphries (ZDA) 6:3, 7:6 (7:4).
Frozierova v drugem krogu
CHICAGO (STA) - Američanka Amy Frazier, peta nosilka ženskega teniškega turnirja v Chicagu (nagradni sklad 430.000), je v 1. krogu v treh nizih s 3:6, 6:4 in 6:4 premagala rojakinjo Tami VVhitlin-ger-Jones.
Izidi 1. kroga: Frazier (ZDA/5) - VVhitlinger-Jones (ZDA) 3:6, 6:4, 6:4, Garrison-Jackson (ZDA/7) - Keller (ZDA) 6:1, 6:0, Raymond (ZDA) - Kuhlman (ZDA) 6:3, 6:1, Werdel-Witmeyer (ZDA) - Basting (Niz) 6:4, 6:4, Vento (Ven) - Reinstadler (Nem) 1:6, 6:3, 6:2, Courtois (Bel) - Po (ZDA) 6:4, 6:3, Kochta (Ces) - Adams (ZDA) 7:6 (3), 6:2.
Agassi in Piercova »najbogatejša« v letu 1995
MONTE CARLO (STA) - Oba zmagovalca uvodnega turnirja za grand slam, odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu, American Andre Agassi in Francozinja Mary Pierce, vodita tudi na lestvici-te-nisaCev oz. tenisaCic z najvecjim zaslužkom v letu 1995.
Zaslužki v letu 1995 - moški: 1. Agassi (ZDA) 341.760, 2. Sampras (ZDA) 170.880, 3. Edberg (Sve) 129.996, 4. Courier (ZDA) 97.644, 5. Larsson (Sve) 97.127, 6. P. McEnroe (ZDA) 95.421, 7. Krick-stein (ZDA) 90.540, 8. Chang (ZDA) 85.440, 9. Pal-mer (ZDA) in Reneberg (ZDA) po 81.653; ženske: 1. Pierce (Fra) 317.866, 2. Sanchez Vicario (Spa) 210.894, 3. Davenport (ZDA) 174.447, 4. Date (Jap) 174.135, 5. Zvereva (Blr) 127.564, 6. Martinez (Sna) 103.053, 7. Novotna (Ćeš) 91.248, 8. Femandez (ZDA) 78.456, 9. Werdel-Witmeyer (ZDA) 78.347, 10. Sabatini (Arg) 67.104.
Izidi ponedeljkovih srečanj NHL
NEY YORK (STA) - Izidi: Ottavva - Philadelphia 3:0, Toronto - San Jose 7:3, VVinnipeg - Calgary 5:4. Vrstni red: vzhodna konferenca - severovzhodna skupina: Pittsburgh 15, Quebec 14, Bufialo 11, Boston 10, Montreal 8, Hartford 6, Ottavva 4; atlantska skupina: NY Islanders 9, Florida 7, NY Rangers 7, Tampa Bay 7, Philadelphia 7, New Jersey 6, VVashington 5; zahodna konferenca - centralna skupina: St Louis 12, Chicago 12, Detroit 12, Toronto 10,
Negotov razplet na in ob igrišču
Skrb zarodi domačih in angleških navijačev Prva tekma se je končala brez golov
MILAN - Povratno srečanje za evropski nogometni superpokal med Milanom in Arsenalom bo težka preizkušnja tudi za sile javnega reda. Potem, ko v Italiji zaradi smrti mladega navijača pred prvenstveno tekmo Genoa - Milan konec minulega tedna ni bilo nobene športne manifestacije, športne in politične oblasti z zastalim dihom pričakujejo, kaj se bo zgodilo danes na stadionu Meazza. Milanov pooblaščeni upravitelj Adriano Gal-liani je voditelje organiziranih skupin navijačev pozval k strpnemu navijanju in osamitvi najbolj razgretih glav, toda skrb zbuja zlasti vest, da bo skupaj z Arsenalom prišlo v Milan danes okrog štiri tisoč angleških navijačev, od teh pa jih je samo 2500 pod neposrednim nadzorstvom kluba. Ostale naj bi italijanski policisti nadzorovali s pomočjo posebnih enot Scotland Yarda, Id angleške huligane že nekaj let spremljajo na vseh gostovanjih. Tudi podatek, da je šlo v predprodaji v promet le 15 tisoč 800
vstopnic, čeprav so jih prodajali po znižani ceni, potrjuje, da vlada med milanskimi ljubitleji nogometa določena negotovost.
Arsenal bo danes predvidoma nastopil z isto postavo kot prejšnji teden na Highburyju, ko se je tekma končala brez golov. Razlika bo edinole v tem, da bo Merson že od prve minute zaigral namesto Selleya. Milanov trener Capello ne bo mogel računata na Simoneja, ki je v Londonu dobil rumeni karton in je bil zato diskvalificiran. Milan bo verjetno igral le z dvema napadalcema in sicer z Massarom in SaviCevićem. Donadoni in Boban bosta pokrivala krilna pasova. V začetno postavo se bo vrnil branilec Panucci, iz nje pa bo izrinjen manj dinamični veteran Tassotti. Pod vprašajem je nastop Desaillyja, ki si je na zadnjem treningu zvil gleženj, Melli pa bo sedel na klopi za rezerve.
Tekma se bo pričela ob 20.30 (neposredni prenos po Canale 5), sodil pa bo Krugg iz Nemčije.
NBA / RADJA 20, KUKOĆ
Prestol si delita Orlando Magic in Phoenix Suns
Houston najprej povozi! Sunse zatem pa »zmrznil« v Portlandu
NEW YORK - Konec tedna je bilo na sporedu nekaj iZ' redno zanimivih dvobojev med najboljšimi moštvi NBA. Phoenbc Suns, ki so po dolgem zasledovanju končno
li pred svojim občinstvom povsem nebogljeni proti držav' nim (in svetovnim) prvakom Houston Rockets. Priložnosti niso zapravili Orlando Magic, ki so sicer šele po podaljšku premagali New York Knicks s tremi točkami razlike in gk) čudo tudi O’Neal je dosegel točno 3 točke več od svojega nasprotnika Evvinga. Tudi Seattle Supersonics so potrdili svojo moč in na Floridi premagali Miami Heat. Le dan kasneje po podvigu v Phoenboi je Houston doživel pravi p0" lom v Portlandu (-38).
IZIDI - nedelja: Phoenbc - Houston 100:124 (Barkley 24; Olajuvvon 28, Maxwell 19), Orlando - New York 103:100* (O’Neal 41; Ewing 38, Starks 21), Golden State - Chicago 93:97 (T.Hardaway 28; Pippen 35, KukoC 13 točk, 6 skokov, 6 asistenc v 37 minutah), Boston - Minnesota 115:82 (Brovm in Minor po 23, Radja 20 točk, 7 skokov in 1 blokada v 28 minutah; Rider 18), Miami - Seattle 109:136 (Owens 22; Kemp 26), Charlotte - VVashington 111:105 (Mouming 26, L.Johnson 16; Hovvard 23); ponedeljek. Portland - Houston 120:82 (C.Robinson 20; Olajuvvon 22), New Jersey - Detroit 101:97 (A.Gilliam 28; Dumars 27), Philadelphia - Atlanta 92:107 (Barros 26; Smith 22, Blay-lock 21). V Vzhodni konferenci vodi Orlando (36-10) pred New Vorkom (29-15), v Zahodni pa Phoenbc (36-10) pred Utahom (34-12).	(VD
les 5, Vancouver 4.
Navratilova poklicna igralka baseballa?
ASPEN (dpa) - Teniška igralka Martina Navratilova želi postati poklicna i; bo že ta teden trei Silver Bullets.
baseballa. Američanka a z igralci moštva Colorado
Nogometaši Norveške s 7:0 premagali Estonijo
L A R N A K A (STA/AFP) - Nogometna- reprezentanca Estonije, ki je tako kot Slovenija v 4. kvalifikacijski skupini za uvrstitev na EP, je v LamaM na Cipru odigrala prijateljsko srečanje s selekcijo Norveške. Estonci Norvežanom, udeležencem zadnjega svetovnega prvenstva, niso bili kos in so visoko izgubili z izidom 0:7 (0:2). Zadetke za zmagovalce so dosegli Jakobsen (4, 73), Bohinen (13, 58), Brattbak (48, 89) in Halle (57).
TENIS / NA NAJNOVEJSl LESTVICI WTA JE PREHITELA GRAFOVO,
Arantoa SanchezVicario prva teniška dama sveta
JADRANJE / AMERICA'S CUP
Ponedeljkove regate izjemno zanimive
LJUBLJANA - Ponedeljkove regate v kvalifikacijah za America's cup so gledalcem postregle z izjemno napetimi dvoboji, saj so bile razlike med zmagovalci in poraženci v štirih regatah manjše od minute.
Najbolj napet je bil boj med Francijo 111 z Marcom Pojotom in Pedrom Cam-posom na Rioji de Espani. Spanci so začeti izvrstno in pluli v vodstiu vse do zadnjih dveh obratov, ko so jih Francozi zaceli loviti in jih v napetem dvoboju naposled prehiteti za vsega 22 sekund. V tem dvoboju je bila Rioja de Espana, ki doslej še ni zmagala niti enkrat, najbližje prvemu uspehu in skiper Pedro Campos je ob tem dejal, da so jadrnico v začetku pestile okvare, ki pa so jih sedaj odpraviti in v prihodnje se nadeja bolj izenačenih nastopov. Enako napet, a brez preobrata je bil boj Johna Bertranda na One Australiji z rojaki na Sydneyu '95 pod vodstvom Syda Fischerja. Ta se je v zaključku sprevrgel v dramatično končnico, v kateri je One Australija prevozila ciljno Črto le devetnajst sekund pred Sydneyem '95, na katerem je ob odsotnosti Nevilla Witteya krmilo vrtel Michael Coxon. Najlažjo zmago si je v ponedeljek privozil New Zealand s Petrom
Blakeom, ki je Dicksonov Tag Heuer premagal za 54 sekund.
V	edinem dvoboju med branilci naslova pa je Dennis Conner tesno premagal Zensko posadko na Americi 111 pod vodstvom Leslie Egnot. Prednost Con-nerja je znašala 28 sekund, Starš & Stri-pes pa si z zmago pravzaprav ni privozil novih točk, saj je tekmovalna komisija odločila, da dveh regat med Americo til in Young Americo, ki sta odpadli zaradi brezveterja, ne bodo ponavljali, dve točki, ki jih je Stars& Stripes dobil v tistem krogu, pa bodo Crtati. Kljub temu je Conner zadržal prvo mesto med branilci, njegov naskok pa zaenkrat znaša štiri točke pred Young Americo, ki jih ima 7, in Zensko Americo til, ki ima tri točke. Med izzivalci je na prvem mestu New Zealand s 14 točkami, druga je One Au-stralia s točko manj, tretji Tag Heuer z 11, čerti Nippon z 8, France 111 ima točko manj, Sydney '95 je zbral štiri točke, Rioja de Espana pa je še vedno brez točk.
V	zadnjih dvobojih dragega kroga se bo Nippon pomeril s Sydneyem '95, Rioja de Espana z New Zealandom, Francija til s Tag Heuerjem, med branilci pa bo na sporedu dvoboj med Young Americo in Amrico 111. (JuM)
LONDON (STA/dpa) -Španka Aranbca Sanchez Vicario je na najnovejši lestvici Združenja teniških igralk (WTA) na prvem mestu prehitela Nemko Steffi Graf, ki zaradi poškodbe na zadnjih turnirjih ni igrala. Sanchezova je edina iz Španije, tako med igralkami kot igralci, ki je bila kdaj na Čelu teniških lestvic.
Igralka iz Barcelone je na prvem mestu Nemko prehitela za 12.7168 točke. Grafova je že najavila, da bo nastopila na turnirju v Parizu, ki se bo zaCel 13. februarja, kjer bo skušala znova zasesti teniški prestol, ki ga je prvič osvojila 17. avgusta 1987. Po Chris E veri, Martini Navratilovi, Tracy Austin, Moniki Seleš in Steffi Graf je Sanchezova šesta igralka, ki je prva na računalniški lestvici WTA, ki je bila prvič objavljena novembra leta 1975.
»Vse bom storila, da
bi ostala na prvem mestu tudi po povratku Grafove,« je dejala mala Španka, za katero je dolgo veljalo, da lahko dobro igra le na pešCenih igriščih in da ni sposobna zmagati na največjih teniških turnirjih. Toda njena sreča se je obrnila po letu 1989, ko je zmagala na odprtem prvenstvu Francije v Parizu.
Leto 1994 je bilo njeno najboljše v osemletnem nastopanju med poklicnimi igralkami. Po zmagi v Parizu je lani dobila tudi drugi turnir za grand slam v ZDA, kjer je v New Yorku v finalu premagala Grafovo. Zmagala je še na Amelia Islandu, v domači Barceloni, Hamburgu, Montrealu in Tokiu. Prvo priložnost, da pride na prvo mesto WTA, je imela že na zeCetku letošnjega leta, vendar ji to zaradi poraza v finalu odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu proti Francozinji Mary Pierce ni uspelo.
Najboljše teniške igralke po lestvici WTA od nov. 1975
Chris Evert	nov. 1975 - 9. julij 1978
M. Navratilova 10. 7.1978 -13.1.1979 Chris Evert	14. januar - 27. januar 1979
M. Navratilova 28. januar - 24. februar 1979 Chris Evert 25. februar -15. april 1979 M. Navratilova 16. april - 24. junij 1979 Chris Evert	25. junij - 9. september 1979
M. Navratilova 10. september 1979 - 6. april 1980 Tracy Austin 7. - 20. april 1980 M. Navratilova 21. april - 30. junij 1980 Tracy Austin 1. julij -17. november 1980 Chris Evert	18. november 1980 - 2. maj 1982
M. Navratilova 3. -16. maj 1982 Ghris Evert	17. maj -13. junij 1982
M. Navratilova 14. junij 1982 - 9. junij 1985 Chris Evert	10. junij -13. oktober 1985
M. Navratilova 14. - 27. oktober 1985 Chris Evert 28. oktober - 24. november 1985 M. Navratilova 25. nov. 1985 -16. avgust 1987 Steffi Graf	17. avgust 1987 -10. marec 1991
Monika Seleš	11. marec - 4. avgust 1991
Steffi Graf	5. -11. avgust 1991
Monika Seleš 12. -18. avgust 1991 Steffi Graf	19. avgust - 8. september 1991
Monika Seleš 9. september 1991 - 6. junij 1993 Steffi Graf	7. junij 1993 - 05. februar 1994
Aranbca Sanchez-Vicario 6. februar 1995 - ?
Po treh mesecih Steffi Grof spet na igriščih
PARIZ - Po skoraj trimesečni odsotnosti se bo prihodnji teden vrnila na teniška igrišča Nemka Steffi Graf, ki je morala po 276 tednih vladavine prepustiti prvo mesto na WTA lestvici Španki Arantid Sanchez. 25-letna Grafova je imela najprej težave s poškodbo hrbta, nato pa je imela še težave s poškodbo-meč.
Grafova bo na turnirju v Parizu (nagradni sklad 430.000 dolarjev), ki ga je lani dobila Martina Navratilova, prva nosilka.
-Jadranje / arianna bogateč is. na sp v razredu evropa na novi Zelandiji h
NOVICE
Z neustrezno opremo boljša uvrstitev res ni bila mogoča
Izposojeno jadrnica neprimerna za jadranje v vetru in v do 2 m visokih valovih - Vsa pozornost zdaj usmerjena v boj za nastop na Ol v Atlanti
»Pod takimi pogoji ne nan vec sodelovati na tovi ^ tekmovanjih«, ob povratki svetovnega prvenstva jadralk Razredu evropa v Aucklandu
i. '— j^vAxaj_rva ivi Idili Id JJUgčlL
^ se je v konkurenci 92 tekn valk iz 24 držav uvrstila Zanjo nezadovoljivo 15. mestc »Ze ob prihodu na tekmo 1SCe me je čakalo neprijet Presenečenje. Jadrnica, ki si jc
v	J,. :_______
akrgno-sem naročila in ustrezala jadranju v močnem mj in v visokih valovih. Jam ]s bil preveč prožen, povrh i 8a Pa se ni ujemal z jadrom sem ga pripeljala s seboj iz ta- Zato nisem imela dovolj .r°fp in sem se lahko opil lzkljucno na strategijo in takti vendar pa če so tudi druge 1 jnovalke ubrale isto smer laz, so bile hitrejše od mene Sem bila preprosto brez moi Pojasnjuje Arianna svojo ne ovoljivo uvrstitev, za katere v največji meri kriva slabo m jjizirana in površna italij an; aderacija, v kateri o pomer IJm detajlih (oprema je v oranju na najvišji ravni bistvi
komponenta) odločajo nekompetentne osebe. V podobni situaciji kot Bogatčeva se je znašlo še več drugih tekmovalk, med temi tudi njena kolegica v državni reprezentanci Zucchi-nettijeva in slovenska reprezentantka Vesna Dekleva.
2e od vsega začetka je bilo torej jasno, da ima Bogatčeva malo možnosti, da poseže v boj za medalje, čeprav je na prvenstvo odpotovala kot najuspešnejša jadralka po mednarodnih lestvicah iz leta 1994. Da je bila v pravi formi pa je potrdila tudi z zmago na zadnji regati pred SP, konec decembra v Palamosu v Španiji. Brž, ko so ostale konkurentke spregledale, da razpolaga Arianna z neustrezno opremo, so si oddahnile. »Nekatere so mi pred Startom s slabo prikritim zadovoljstvom dejale good lučk (srečno)...,« z grenkobo ugotavlja Bogatčeva, ki se je vsekakor vrgla v boj z običajno zagnanostjo in prvenstvo dobro začela, saj je v prvi regati (ob šibkejšem vetru) zasedla osmo mesto, v naslednjih dveh pa petnajsto.
»Tekmovali smo po starem sistemu z regatnim poljem v obliki olimpijskega trikotnika in skupno dolžino sedmih milj. Razen prvega dne, ko je veter pihal s hitrostjo od 4 do 6 metrov na sekundo, je bilo na regatnem polju zelo vetrovno (od 8 do 12 m/sek). To smo pričakovali. Tudi vreme je bilo takšno, kot so napovedovali. Na Novi
Zelandiji je poletje, vendar pa s suhim podnebjem, tako da je bilo na morju kar hladno, ko ni bilo sonca. Nismo pa pričakovali tako visokih valov. Ko je veter pihal s Pacifika, so dosegali tudi višino dveh mehov«. Bogatčeva je tekmovala že po vsem svetu in marsikaj doživela, v Aucklandu pa se je prvič srečala tudi z morskimi psi.
»Ko smo na morju čakali na veter so kar krožili okoli jadrnic. Niso bili veliki, največ dva meha dolgi in zagotovili so nam, da človeka ne napadejo. Ce so bili valovi višji, jih ni bilo videti, vseeno pa so tekmovalke, ki so se prevrnile v vodo, iz strahu takoj splezale nazaj na barko. Za vsak slučaj....«
Upanja naše jadralke, da bi objektivnim težavam navkljub s skrajnim naporom dosegla visoko končno uvrstitev, so dokončno splavala po vodi po hetji regati. Shokovni vodja italijanske odprave De Angelis je pozval Ariannino kolegico v reprezentanci Zucchinettijevo, naj odstopi svoj nekoliko bolj ustrezen jambor naši tekmovalki, vendar pa se je Zucehinettijeva temu uprla, čeprav tedaj že ni mogla več računati na boljšo uvrstitev, mogoče pa je mislila, da bo lahko na končnem vrstnem redu prehitela Bogatčevo, da bi se s tem postavila v boljšo luč pred izbiro kandidatke, ki bo Italijo zastopala na prihodnjih olimpijskih igrah. V četrti in peti regati je naša že nekoliko poti-
ta jadralka zasedla 24. oziroma 29. mesto, kar je pomenilo konec vseh upanj, tako da v zadnjih dveh regatah ni imela več pravih motivacij. Naslov prvakinje je drugo leto zaporedoma zasluženo osvojila Danka Roug, ki je zmagala na treh od skupno sedmih regat. Na drugo mesto se je uvrstila Nizozemka Matthysse, tretja pa je bila Španka Dufresne. V posameznih regatah so zmagale še Danka Jensenova, Kanadčanka Moberg-Parker, Nemka Powarzynski in Novozelandka Harrhy. Razen Harrhyjeve so ostale same stare Ariannine znanke.
Pozornost naše jadralke je po grenki izkušnji v Aucklandu zdaj vsekakor že usmerjena v predolimpijske regate na domačih vodah. Marca v Alassiu, potem pa še v Anziu in na državnem prvenstvu, maja v Benetkah, bo padla odločitev, kdo bo Italijo zastopal na prihodnjih olimpijskih igrah v Atlanti. Nastop v ZDA je tudi cilj, zaradi katerega Bogatčeva še vzhaja v jadranju na najvišji ravni, kar od nje zahteva veliko napora in odpovedovanj. Nobeni Italijanki se v zadnjih treh letih ni posrečilo, da bi bila pred njo na končnem vrstnem redu kateregakoli tekmovanja v Italiji ali po svetu. Arianna ima torej vse možnosti, da po nastopu v Barceloni svojo športno kariero obogati še z drugim nastopom pod zastavo z olimpijskimi krogi. To bi si tudi zaslužila. (A. Koren)
Končni vrstni red svetovnega prvenstva v razredu evropa
1. Roug (Dan)	1	1	6	2	1	27	7	27,7
2. Matthysse (Niz)	2	4	2	3	7	76	4	40,7
3. Dufresne (Spa)	9	12	4	6	2	2	13	58,7
4. Bowman (teka)	4	3	24	7	3	84	3	68,1
5. Mobeig-Parker (Kan)	6	10	21	13	9	1	5	71,7
6. Jensen (Dan)	dsq	2	1	5	4	29	12	74
15. Bogateč (Ita)	8	15	15	24	29	18	43	146
30. Dekleva (Slo)	14	46	35	dsq	22	19	48	219
35. Zucchinetti (Ita)	dsq	33	23	54	33	35	35	249
ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA TRŽAŠKEM
Koimpex tudi v drugem derbiju prepričljivo boljši od Kontovela
Borove deklice so se z gladko zmago proti Ricreatoriu odkupile za poraz s Pallavolorr
3:15)0nt°Vel " KoinlPex 0:3 (6:15, 12:15,
KONTOVEL: Sossa, Škrk, Stoka, Ferlu-<5trekle'reC’ ^°^au’ BusineHi> K. Kante,
cirh	Ban, Babudri, Kalc, Cocian-
Furlan, Molassi, Sossi, Grgič,
Gregon, Kovačič, Berzi.	8
e]a VlmPex je tudi v povratnem derbiju no z ° PFemagal Kontovelke in si praktič-hvr ,e Pokoril prvo mesto v B skupini, za t0Vpj, ev v končnico pa bodo morale Kon-tern Zc*ai nujno premagati Alturo, s ka-se Poteguje za drugo mesto.
Prai^3^ .^erki na Proseku je bil pravza-zeln •Zaram*v samo v drugem setu, ki je bil Brin ^6?36611' z ma^° vec sreče pa bi lahko seta1 ^ Kontovelkam, kisov sredini
so sj3°Ve^e z 10:6> P° celi vrsti menjav pa	"■	»i—i^—
natn ?,8aSic,f naiPrei zmanjšale zaostanek, Borovke (od leve) J. Miličevič, C. Macho, M. Bogateč in I. Flego (F. Kroma) Pa nisoVedle in ^ osvoiile set- v tretjem
bej	na^tele na pravi odpoa. Pose-	zmagale in si tako opomogle po porazu s Pallavolom
gič,iy[0]- a-Pn Slogi pohvaliti nastop mladih Ivane Gr- tikati pa potrdile, da ostajajo njihov najnevarnejši tek Rio- te ."vaCič in Maje Berzi.	mec za prvo mesto v skupini. Ricreatori je sicer borben
BOR FRTttt ijvnri eXB0rt 0‘3 (7:15’4:15' 9:15)	šesterka, ki pa je tehnično dokaj pomanjkljiva. Borovk
ri, Tomm	B°Satec’ Orel, Sternad, Seve- pa so z dobro skupinsko igro z relativno lahkoto osvajali
Miličevič 386 F e®°’ Mach°> Rogelja, Sadlovvski, točke, saj so v vseh elementih prekašale nasprotnice BornvuL	,	tako da so na tekmi dobile priložnost za igro vse igralke.
Ke 80 v prvem kolu povratnega dela gladko	(Dejan
■H ODBOJKA h
Mladinci
Espega
zlahka
zmagali
Mossa - Espego 0:3 (1:15,5:15,0:15) ESPEGO: Manižt 1+3, Plesničar 3+3, Makuc 3+3, Soban 3+1, Cemic 11+2, Pintar, Devetak 2+1, Mučič 2+0, Lutman 6+3.
Mladinci Espega so v Musi opravili golo formalnost in izredno skromnega nasprotnika dotolkli v pičle pol ure. O samem srečanju ni vredno izgubljati besed, saj je podatek, da so domačini v treh setih osvojili vsega šest točk, že dovolj zgovoren. Espego je kolo pred koncem prvega dela še nepremagan, juhi (ob 18. uri) pa se bo v Standrežu v slovenskem derbiju srečal z mlajšo vrsto 01ympie,
Vsedržavni svet Conija potrdil ukrepe, ki jih je sprejel Pescante
RIM - Na včerajšnjem zasedanju vsedržavnega sveta Conija so potrdili ukrepe, ki jih je prejšnji teden sprejel predsednik Mario Pescante in ki so zadevali prekinitev vseh športnih tekmovanj konec tedna. Istočasno je vodstvo Conija pozvalo vse športne zveze in športnike, da se aktivno in odločno vključijo v boj proti nasilju, izvršni odbor Conija pa je vsedržavni svet pooblastil, da pri parlamentu doseže čim hihejši sprejem zakonskega odloka 717/1994 in vse druge pohebne zakonske ukrepe. Poleg tega bo CONI sprožil pobude, s katerimi naj bi v vzgojnem procesu še posebej ovrednotili športne ideale. Coni pa je pozval tudi sredstava množičnega obveščanja, da se aktivno vključijo v boju za izhebitev nasilja in sovraštva.
Na včerajšnjem zasedanju pa se je ponovno slišal glas predsednika nogometne zveze Antonia Matar-reseja, ki je sicer podprl ukrepe, vendar pa se z njimi v bistvu že od vsega začetka ni strinjal.
V	nedeljo začetek nogometnih tekem s 5-minutno zamudo
V	spomin na ubitega Vincenza Spagnola se v nedeljo tekem v A in B ligi ne bodo začele ob 15. uri temveč 5 minut kasneje. Sklep je med zasedanjem Conija spročil predsednik FIGC Antonio Matarre-se, ki je dejal, da bodo na vsakem srečanju kapetani ekip prepbrali posebno sporočilo navijačem.
Navijaški klubi Genoe začasno ukinili oglede tekem v gosteh, Juventus in Torino za preiskavo
GENOA - Koordinacija klubov navijačev Genoe je sklenila, da za naslednjih pet kol ukine organizirane oglede gostovanj Genoe. Sklep so sprejeli z željo, da bi opozorili organizhane navijače po vsej Italiji, da se morajo zadeve na stadionih korenito spremeniti, nogometna tekma pa se iz vojaškega spopada spremeniti v športni dogodek, pri katerem bodo lahko vsi sodelovati brez shahu za svoje življenje. Pri tem mora po njihovem mnenju odigrati svojo vlogo tudi ustrezna zakonodaja.
Vodstvi Juventusa in Torina pa sta sprejeti predlog piemontskega deželnega odbornika za šport Mon-taboneja, da bi raziskali delovanje navijaških klubov, da bi morda na ta način lahko ugotovili, kako pride do pojavov nasilja na stadionih. V prihodnjih dneh bo šolsko skrbništvo v Turinu poslalo tudi vsem profesorjem telesne vzgoje in literarnih predmetov okrožnico, da bi med dijaki višjih srednjih šol izvedli anketo o nasilju v športu.
Edilcuoghi danes proti francoskemu prvaku
Danes in jutri bo pet italijanskih moških odbojkarskih ekip odigralo prvo tekmo četrtfinalne faze v raznih evropskih pokalih.
Spored, danes - pokal prvakov: Edilcuoghi Raven-na - Cannes (20.00), pokal pokalnih zmagovalcev: Rentokil (Niz) - Daytona (19.30), pokal Cev: Vfb Friedrichshafen (Nem) - Cariparma, Tally Milan -Automobilist Sankt Petersburg (Rus). Jutri, pokal prvakov: Bayer VVupperetal - Sisley Treviso (20.00).
Zaradi odsotnosti RAI odpadel Alpski pokal v smučanju
SANATA CATERMA VALFURVA - V soboto in nedeljo bi moralo biti v Santa Caterini Valfurvi mednarodno smučarsko tekmovanje v slalomu in veleslalomu za ženske. Na tekmi za Alpski pokal bi morale nastopiti najboljše italijanske, švicarske, nemške in avstrijske smučarke. Toda oiganizatorji so tekmo odpovedali, ker ne bo TV prenosa. Predstavnik organizatorjev je povedal, da so v tako odločitev prisiljeni zato, ker brez TV prenosa ne morejo zbrati potrebnih sponzorjev, ki bi preko reklam lahko fininchali celotno tekmovanje. Ob tem pa organizatorji RAI-ju tudi očitajo, da je odločitev o tem, da ne bo prenosa, sprejel že 3. februarja, organizatorje pa s tem seznanil šele včeraj. Zato zahtevajo tudi odločne ukrepe mednarodne in italijanske smučarske zveze, da se take stvari ne bi več dogajale.
Obvestila
ZSSDI
sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Montello 9.
SK DEVIN
vabi člane in vse zamejske smučarje, naj se udeležijo veleslaloma za VHI. pokal prijateljstva treh dežel, ki bo v nedeljo, 12. t.m. v St. Janžu na Koroškem. Letoš-ni organizator je športno društvo St. Janž iz Koroške. Smučišče se nahaja na pol poti med predorom Karavanke in Celovcem. Interesenti, naj se javijo do 16. ure, v petek, 10. t.m., na tel. 220423 - Stojan.
KOŠARKARSKO PRVENSTVO C1 LIGE / NOCOJ ZAOSTALE TEKME 18. KOLA n
Jadranovci odločno računajo na nov uspeh
V Cittadelli (ob 21,00) jadranovci v popolni postavi V prvem delu prvenstva tesna zmaga (81:74) naših doma
Po prisilnem odmoru konec prejšnjega tedna je košarkarska federacija določila, da bodo tekme Cl lige odigrali že v teku tega tedna, tako da bodo jadranovci nocoj (ob 21.00) odigrali tekmo 18. kola v gosteh s Cittadello.
JADRAN: Nepričakovan premor ni zmedel Vatovčevih načrtov, ki je s sicer nekoliko spremenjenim ritmom treningov kar dobro navil svoje fante. Jadranovci so intenzivno trenirah tudi v ponedeljek zvečer in sinoči, medtem ko so konec prejšnjega tedna odigrah že običajno prijateljsko tekmo z Don Boscom. Nihče izmed igralcev nima težav s poškodbami ah z zdravjem, tako da bo naSa združena ekipa nocoj lahko spet igrala v najboljši postavi s trdim namenom, da bi vnovčila tudi 18. zaporedno zmago.
CITTADELLA: Pordenonska peterka nedvomno spada v skupino boljših moštev, kar potrjuje tudi dejstvo, da je z 18 točkmi v polnem teku za osvojitev končnega četrtega
mesta, Id se vodi v končnico za napredovanje. Cittadeha je doslej zbrala 9 zmag in 7 porazov (5:3 na domačem igrišču in 4:4 v gosteh), o kakovosti in nevamosh tega moštva pa priča tudi podatek, da so Porde-nončani zabeležili zmago celo v gosteh z Don Boscom (73:79), s Cam-posampierom (81:88), z Amici del basket (72:63) in s Caorlami (76:88), medtem ko so doma, med drugimi, visoko premagali tudi Gemono (104:76) in San Daniele (80:67). Zadnje tekme sicer pričajo o slabi formi Cittadelle, Id je v 13. kolu visoko izgubila v gosteh s Servolano (104:72), po dveh zmagah s šibkejšimi nasprotniki, pa je doma izgubila z Don Boscom (89:97) in nazadnje spet z veliko razliko v San Danieleju (94:62). Cittadeha ima nekaj res dobro prvo peterko: playmaker Piero-bon, branilca Bemo in Sauro Zonta, krilo Lago ter center Samuel Zonta, precej Šibkejša pa je druga peterka, kar bodo seveda skušali čim boljše izkoristiti jadranovci.
TAKO V 1. DELU PRVENSTVA: Oktobra meseca so jadranovci s tesno razliko in po dokaj iznečani tekmi strli odpor žilavih gostov, ki so v 16. minuti celo vodih s 23:15, polčas zaključili z zaostankom osmih točk, zdrknih tudi na -15 okrog 30. minute, zatem pa izgubili z dostojno razliko 7 točk (končni izid je bil 81:74). S prikazano igro Vatovčevi fantje prav gotovo niso zadovoljih, zlasti v napadu (le 45% pri metu iz igre), medtem, ko je obramba delovala še kar solidno.
V vrstah našega moštva je največ točk dosegel Dean Oberdan (21), ostale točke pa so bhe dokaj enakomerno porazdeljene (Arena in Vitez po 14, Rauber 13, Pregare 10, Samec 8). Pri Cittadelli sta se v napadu izkazala le Pierobon (21) in Samuel Zonta (18), medtem, ko je Boris Vitez povsem onesposobil običajno najboljšega posameznika Berna, ki je tekmo zaključil s skromnimi 4 točkami.
Vanja Jogan
KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO ^
Kontovel dvakrat tesno zmagal
V tržaški skupini solidna igra Bora proti Sgt Cicibona KO v Miljah - Rustja 37, Messini 32
TRŽAŠKA SKUPINA
Bor Radenska - Sgt 89:104 (44:51)
BOR: Požar 19 (3:3), Jogan 2, W.Sancin 3 (1:2), Uršič 2, Galeone, Lapel 13 (1:3), Rustja 37 (2:3), Zup-pin 13 (3:4); trener F.San-cin.
PM 9:15. SON: 15. 3T: Rustja 5, Cupin 2, Požar 2.
SGT: Volpi 7 (1:2), Momi 6, Zavagno, Sandrin 23 (5:8), Sbrizzi 4, Novic 21 (1:1), Borgini, Cherbaucic 26 (2:2), Colomban 8 (1:2), Astolfi 9 (3:4); trener Fortunah.
PM 13:19. 3T: Novic 4, Colomban 1.
Borovi mladinci so tudi prah Sgt ostah praznih rok, toda tokrat so s prikazano igro končno zadovoljili. Sancinovi varovanci so začeh dokaj nezbrano, tako da so gostje takoj povedli z 11:3. Toda z odlično igro Pavla Rustje, ki je bil v tem
MLADINSKE IGRE IN DIJAŠKO PRVENSTVO V ALPSKEM IN NORDIJSKEM SMUČANJU
Na pokrajinski in deželni ravni naše šole solidno nastopale
V primeijavi z lanskim letom rezultati nekoliko skromnejši - Najuspešnejša je bila Mateja Bogateč, ki bo v teki i nastopila na državnem finalu
Deželna faza tekmovanja za Mladinske igre in Dijaško prvenstvo v alpskem in nordijskem smučanju na Piancavahu je za nami, največ uspeha pa je za naše barve dosegla dijakinja nabrežinske nižje srednje Sole Igor Gruden Mateja Bogateč, ki si je v smučarskem teku priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 14. do 18. februarja v Auronzu. Letošnji izkupiček je za naše Sole skromnejši od lanskega, ko smo imeh na državni fazi v Pin-zolu kar pet tekmovalcev, tri nižje srednješolce in dva višješolca, vseeno pa smo lahko z njim zadovoljni.
Alpsko smučanje
POKRAJINSKA FAZA: Alpski smučarji so pred nastopom na Piancavahu merili moči Se na pokrajinski ravni. Udeležba naših Sol je bila v Sappadi več kot zadovoljiva. Na Mladinskih igrah je nastopilo šestnajst dijakinj iz petih od skupno sedmih slovenskih nižjih srednjih šol s Tržaškega, dijakov pa je bilo še več -dvajset in zastopane so bile vse naše šole. Uvrstitev v deželno fazo so si med fanti priborih Patrik Kocjančič (Gruden) z odličnim drugim mestom za zmagovalcem Goino, petouvrščeni Matej KrižmančiC (Sv. Ciril in Metod), šestouvrščeni Borut Bogateč (Kosovel) in osmouvrščeni Erik Piccini (Kosovel), med dekleh pa petouvrščena Nika Furlani (Sv. Ciril in Metod), sed-mouvrščena Ingrid Bianchi (Kosovel), devetouvrščena Anja Strekelj (Kosovel) in desetouvrščena Kristina Skerk (Gruden).
V konkurenci dijakov iz višjih srednjih šol sta se v deželni finale prebili le sestri Karin in Fjona Mezgec, ki sta zasedb peto oziroma sedmo mesto, hkrah pa sta priborili liceju Prešeren tretje mesto na lestvici Sol
za Solarna Oberdan in Pe-trarca. Ostale uvrstitve naših smučark: 11. Martina Kufersin (Zois), 12. Alija Hrvatič (Prešeren), 14. Ele-na Božič, 15. Nastja Milič (obe Zois). In smučarjev: 6. Kristjan Leghissa (Stefan), 9. Gregor Vidmar (Stefan), 24. Igor Zobin (Prešeren), 27. Miran Simoneta (Stefan), 31. Andrea Hrovatin (Prešeren). Dijaki Strokovnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan so na lestvici šol pristah na 4. mestu za Solarni Galilei, Oberdan in Carh.
DEŽELNA FAZA: Tu je bila konkurenca bistveno močnejša. Meščanom so bile prepuščene le drobtinice, saj so skoraj vsi naslovi romali v kraje, kjer imajo boljše pogoje za vadbo na snegu. Od meščanov se je v veleslalomu z zlato kolajno okinčal le Tržačan Aron Stock (Galilei).
V tekmovanju za Mladinske igre sta sestri Fjona in Karin Mezgec v konkurenci 24 predstavnic Štirih pokrajin delili dobro 10. mesto s časom 49:24. S časom 41:28 je zmagala Giu-lia Siega (Trbiž). Ekipno je hcej Prešeren zasedel častno 5. mesto med dvanajstimi šolami.
Med dijaki nižjih srednjih Sol je bil najboljši Chrishan Manna (Videm) s časom 40:49, naši pa so dosegli sledeče uvrstitve: 14. Patrik Kocjančič (Gruden) 45:96, 16. Matej Križ-mančič (Sv. Ciril in Metod) 46:66, 22. Erik Piccini (Kosovel) 48:98, 24. Borut Bogateč (Kosovel) 50:61.
Med dijakinjami se je uveljavila Michela Vuerich (Trbiž) s časom 42:47, nase dijakinje pa so dosegle sledeč uvrstitve: 16. Ingrid Bianchi (Kosovel) 49:22, 19. Nika Furlani (Sv. Ciril in Metod) 52:36, 21. Anja Strekelj (Kosovel) 53:87, 22. Kristina Skerk (Gruden) 56:06.
Smučarski teki
Mateja Bogateč je naslov deželne prvakinje osvojila že drugo leto zaporedoma in ker obiskuje Sele drugi razred nižje srednje šole Gruden iz Nabrežine, lahko v prihodnji sezoni še tretjič osvoji zlato medaljo, kar bi bil nedvomno enkraten športni uspeh. Od Bogatče-ve lahko realno pričakujemo tudi, da se bo na državnem prvenstvu odrezala Se bolje kot lani, ko je osvojila končno šesto mesto.
Na deželnem finalu je Mateja na 4 km dolgi progi dosegla čas 20:48, drugouvrščena Manuela Tarman (Trbiž) je imela na cilju Štirinajst sekund zaostanka, tretjeuvrščena Chiara Fanh-ni (Manzano) pa kar 46 sekund. Jelka Bogateč (Gruden) je pristala na 8. mestu s časom 24:43, 7. Lahko rečemo, da se ji je nastop na državnem finalu izmuznil za las, če vemo, da bo na njem nastopilo Sest najboljših tekmovalk iz deželne faze.
Med dijaki je bila premoč šolarjev iz Trbiža izredna, pobrali so namreč vsa tri prva mesta. S časom 22:07 je zmagal Christian Miola. Od naših dijakov je bil najboljši Jara KoSuta (Gruden), ki je s časom 27:46, 9 pristal na 13. mestu, ostah pa so dosegli sledeče uvrstitve: 20. Edoardo De Felice (Gruden) 29:22, 9, 23. Jan Prinčič (Trinko) 31:23, 5, 24. Ivo Lachi (Erjavec) 32:01, 9.
Omenih je treba tudi, da je Jan Prinčič na predhodni pokrajinski fazi osvojil prvo mesto na Goriškem.
V Dijaškem prvenstvu je nase barve branil samo Ti-bor Drasič (Prešeren), ki je s časom 30:55, 3 zasedel odlično 5. mesto in je bil prvi iz tržaške pokrajine. Na 7, 5 km dolgi progi je bil s časom 24:59, 2 najhitrejši Daniele Carrera (Tolmeč).
G. Furlanič
Mateja Bogateč najhitrejša v teku
delu skoraj nezgrešljiv, so belozeleni ostali za petami nasprotnikov vse do konca prvega dela. V drugem polčasu so naši prevzeh pobudo in z razpoloženim La-pljem ter z dvema trojkama Zuppina povedli za 8 točk (79:71 v 33. minuti). Zatem so borovci prešli v consko obrambo, strelci Ginnashce pa so se prebudili in s trojkami Novica ter z odličnim Cherbaucichem na čelu nase najprej dohiteh, nato pa Se visoko povedli (+17). Borovci so se vsekakor potrudili in pokazali precejSenj napredek v igri. (Mat)
Intermuggia - Cicibona 85:67 (51:32)
INTERMUGGIA: Riaviz 35 (1:2), Marcon 18 (0:2), Muiesan 13 (5:8), Tosiani 2 (0:2), Besednjak 2, lurinci-ch 15 (3:4), Peluso, Cafa-gna; trener Streti.
PM 9:18. SON: 9. 3T: Riaviz 4, Marcon 2.
CICIBONA: Giacomini 22, Messini 32 (8:8), Colja, Gregorič 6, Verri 4 (0:2), Sartori, Kovač 3 (1:2); trener Kovačič.
PM 9:12. SON: 14.
Sodnik: Gorji (Ts)
S slabo igro v prvem polčasu so si cicibonasi ponovno zapravili možnost, da bi se enakovredno borih z nasprotniki, ki so s trojkami Riaviza in presenetljivo uspešnega Marcona že po prvem polčasu vodih z 20 točkami naskoka. Cicibonasi, ki so nastopili brez višjih igralcev Korošica in Bude, so šele v preostalih 20 minutah zaigrah odločneje v obrambi ter z razigranim Messinijem celo dobili drugi polčas (35:34) ter na polovici drugega dela tudi znižali zaostanek na 15 točk (46:61), več pa niso zmogli. Solidno je zaigral Vasja Gregorič, ki se je vrnil na igrišče po daljši odsotnosti zaradi hujšega zvina gležnja. (VJ)
GORIŠKA SKUPINA Kontovel - Manzano 71:66 (36:37)
KONTOVEL: Spadoni 12 (5:5), Starc 10, Caser 6 (2:2), Stoka 9 (1:2), Velin-sky 8 (4:7), Černe l2; Stokelj 2, Gerli 10 (2:4), Jorl 2; trener Furlan.
PM 14:20. SON: 18-PON: Čeme (36). 3T: Spadoni 1.
Sodnika: Minisini in Riosa (oba Ts)
Po 30 minutah slabe in nezbrane igre so Kontovelo le zaigrali, kot znajo in z agresivno obrambo ter učinkovito skupinsko igr° v napadu najprej nadoknadili 10 točk zaostanka, v zadnjih minutah pa Se prehiteh goste s štirimi zaporednimi točkami Boštjana Starca. Kontovelci torej nadaljujejo serijo zmag, čeprav s prikazano igro niso povsem zadovoljih. (VJ) Villesse - Kontovel 69:75 (29:35)
KONTOVEL: Spadoni 17 (2:4), Rizzante 3 (1:2). Starc 7 (0; 4), Caser 14, Stoka 2 (0:2), Velinsky 13 (1:2), Čeme 7 (3:9), Stokelj 5 (3:4), Gerli 2 (2:2), Jon 5 (1:2)
PM 13:31. SON: 23. PON: Stoka (18), Gerh (31). 3T:
Sodnika: Struchel in Bradamante (oba iz Tržiča) Proti Šibkemu nasprotniku so Kontovelci v zaostalem srečanju zabeležili tesno zmago in kljub temu, da so bili stalno v vodstvu, je bil trener Luka Furlan nezadovoljen s prikazano igro. Plavobeli so sicer takoj povedli, kljub očitni tehnični in fizični premoči pa se razlika ni nikoli bistveno povečala, saj so bili odstotki pri metu res porazni-Se najboljše se je odrezal Chrishan Caser, ki je dosegel svoj »season high«, s prikazano igro in borbenostjo pa je zadovoljU tudi Alberto Velinsky. (VJ)
SMUČANJE / RAVASCLETTO
Pri najmlajših smučar Devina Alessio Sibilla najhitrejši
V organizaciji Sci Cluba 70 je bil v Ra-vasclettu v soboto veleslaom za najm-lajše od letnikov 1986 do 1988. Nastopilo je 120 tekmovalcev iz desetih klubov, od zamejskih društev pa je bil prisoten le SK Devin s Šestimi smučarji. Tekmovanje je imelo promocijski značaj, zaključilo pa se je z nagrajevanjem in družabnostjo.
prvo mesto. Martina gantar je samo za 5 stotink za ostala za tretjim mestom. Precej smole je imel Danjel Mazzucca, ki je zgrešh vratca tik pred ciljem. Solidno so
ca iz klubov iz gorskih predelov prehuda.	S.S.
REZULTATI:
Super baby - dečki 1. Alessio Sibiha (SK Devin) 34.28.
Deklice: 1. Alessia Sesulin (Sci Club 70) 26.38...4. Martina Gantar (SK Devin) 31.36.
Baby - dečki: 1. Francesco Tezza (GS 2002) 24.32...14. Jaro Furlani (SK Devin) 29.65; 17. Matej Stoha (SK Devin) 33.09.
Deklice: 1. Alessandra MenneUa (M. Lussari) 27.68....18. Tjaša Mazzucca (SK Devin) 36.97.
r SMUČANJE / PESTER SPORED KONEC TEDNA
Devin organizator tekme za najmlajše
V nedeljo na Zoncolanu - Še druge tekme
Čeprav so nogometaši počivah, so smučarji v soboto nastopili na meddeželni tekmi Fisi v Sappadi. Na progi Nazio-nale je bilo na visinski razliki 350 m postavljenih 35 vratc za superveleslalom. V ostri med-deželni konkurenci so se naši smučarji dobro dobro odrezah.
Med 18 tekmovalkami se je Valentina Suber (Brdina) uvrstila na dobro 9. mesto s časom 1.15.39. Zmagala je velik up italijanskega smučanja Katia Casolino (Lussari) s časom 1.09.56.
V moški konkurenci je med 168 tekmovalci zmagal Davide Pachner s časom 1.06.67. Najboljši med našimi smučarji je bil zopet Robert Renčelj (Devin) s časom 1.10.49. Peter Fer-luga (Brdina) je progo prevozil v času 1.15.69, David Sossi (Devin) je zabeležil čas 1.16.89, Alex Prašelj (Mladina) pa 1.18.94.
Konec tedna čaka naše smučarje vrsta tekem. V Moeni
bo Valentina Suber od petka dalje sodelovala na meščanskem italijanskem prvenstvu v vseh štirih disciplinah. Selekcija ZSSDI in društva pa čaka v soboto v Sappadi veleslalom za mladince. V nedeljo bodo imeh dečki in naraščajniki slalom na Piancavahu.
Najvažnejša tekma za nas pa bo nedeljska tekma Fisi za baby-cicibane na Zoncolanu v organizaciji SK Devin (ta tekma bi morala biti prejšnjo nedeljo, odpadla pa je zaradi znanih nogometnih izgredov v Genovi). Začetek bo ob 9. uri, tekma pa bo velja za pokal Adriaimpex.
V nedeljo pa je tudi na sporedu 8. pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji društva St. Janž iz istoimenskega kraja na Koroškem. Smučarji se bodo pometih v veleslalomu. Glede na veliko število tekmovanj, je vprašljivo, knaoliko naših smučarjev bo lahko odšlo na Koroško.	EJvf.
AKTUALNO
kje bou
BOLI GLAVA: ZUNAJ ALI ZNOTRAJ
Sreda, 8. februarja 1995
Za Norvežane je EZ prevelika za majhne in predaleč za demokracijo
V kampanji pred nedavnim referendumom na Norve-
škem
o vstopu njihove države v EZ sta predsednica Gro
LA	V 1» U_L ZjU v V. V ■	L,VUt,VA-ll-lV.tl VJ1 U
^lem Brundtland in njena vlada dramatično opozarjali narodnjake, da ne bodo imeli nobene prihodnosti, Ce se °no izrekh proti vstopu Norveške v Evropsko zvezo. Ob ^nčnih argumentih, s katerimi so pospremiti to opozorilo, So Se posebej poudarjati dejstvo, da je Norveška doživela Sv°j razcvet prav pod vodstvom tistih političnih sil, Id jih telesa osebnost energične in zelo priljubljene »mame Gro«.
Kljub nespornim dokazom o sPeSnosti sedanjih oblasti pri y metjanju njihove usode se je ve-i ® Norvežanov izrekla zoper »pri-“odn°st v okviru EZ«. Ob tolik-eto političnem porazu in »splo-e® nezaupanju« so mnogi pričakali, da bo vlada prostovoljno od-Pha ali da bodo Norvežani sami jhevali njeno zamenjavo, saj »ni 0giCno, da državo vodijo ljudje, ki 0 r162 zadržkov zatrjevali, da Nor-eska ne more preživeti zunaj EZ«.
!oda ko je opozicija zahtevala, aJ »mama Gro« in njeni privrženci riiajo v skladu s temi pričakovali se je norveška javnost uprla.
ki jim v tej državi neomaj-o zaupajo, so razkrile, da več kot °dstotkov državljanov meni, da sedanja vlada morala' še naprej
voditi državo, ne glede na to, da so ljudje zavrnili njeno skoraj ultimativno vizijo prihodnosti. Kot je izjavil neki norveški pisatelj: »Zdaj imamo idealno kombinacijo - ljudstvo vladi ne dopusti, da bi ga zapeljala v sumljiva zavezništva, vlada pa ljudstvu ne dopusti, da bi se samo zapredlo v enako dvomljiv izolacioni-zem.«
. Tak postreferendumski epilog potrjuje tudi prejšnje ocene o Norvežanih kot o enem najbolj nepolitičnih narodov, hkrati pa zahteva, da bi njihove razloge za nasprotovanje za vstop v EZ morali upoštevati kot skrajno kritiko projekta, imenovanega Evropska zveza.
Na precej dolgem seznamu razlogov prevladuje ocena, da EZ niti približno ni dovolj demokratična.
Način in kraji, kjer sprejemajo odločitve, ne dopuščajo vpliva majhnih narodov in držav, zaradi česar pomeni njihovo odrekanje polni suverenosti in samostojnosti prostovoljno in nesmiseho žrtvovanje v korist velikih in močnih. Norvežani menijo, da bi morala biti EZ skupnost vseh evropskih narodov, ki bi spoštovala različnosti in zagotavljala enakopravnost, ne pa »trdnjava tistih zahodnoevropskih držav«, v katero je težko vstopiti in iz katere s prezirom in koristoljubjem gledajo na tiste, ki so zunaj njenega zidu. Na Norveškem bi radi tesneje sodelovali in trgovali z državami, za katere je trg EZ zaprt, ob prepričanju, da jim sporazum EOS ponuja dobra izhodišča za enak odnos tudi s članicami Evropske zveze.
Pri tem poudarjajo, da je EZ skupnost, prežeta s silami trga in denarne moči, kar je v nasprotju s humanim pogledom na človeka in državo. Norvežani se namreč prostovoljno in z veseljem odrekajo naraščanju osebne blaginje zato, da bi ohranili svoj dragi socialni sistem, za katerega menijo, da predstavlja največji dosežek v večnem spopadu za »socialno pravičnost«. Z vstopom v EZ bi se morali, tako mislijo,
posloviti od te dragocene ustanove, ki jim je omogočala »kolektivno blaginjo«.
Kot ljubitelji in nravovarstveniki so prepričani, da bo prevlada trga in moči denarnih ustanov znotraj EZ pripeljala do hitrejšega in velikanskega naraščanja porabe in prevoza, kar bo šlo na škodo narave in človekovega zdravje. Toda EZ je preveč velika, preveč zaprta in premalo demokratična, da bi lahko posamezna članica pridobila druge, za spremembo odnosa do ekologije. Mimogrede so Norvežani kot argument uveljavili tudi strah, da bi vstop v EZ odpri vrata - salmoneli!
Norvežani so prav tako prepričani, da je EZ preveč centralizirana ter da njeni zakoni ne ustrezajo majhnim državam, ki so zelo daleč od tistih, ki odločajo. Natančneje -regionalna politika EZ ne ustreza regijam, medtem ko je vpliv samih regij premajhen, da bi se to stanje lahko spremenilo.
Na Norveškem tudi niso sprejeli opozorila, da potrebujejo EZ zaradi nacionalne varnosti. Tu so prepričani, da lahko s pomočjo Nata sami poskrbijo za varnost svoje države. Pri tem se bojijo, da bi države članice EZ utegnile nastopiti v vlogi
»svetovnega policaja«. Odprte meje bodo prispevale k naraščanju kriminala, nihče pa zagotovo ne more trditi, v kaj se lahko spremeni Euro-pol. Norvežani so proti EZ tudi zato, ker ti odnosi od njih zahtevajo »pretesno sodelovanje in skupnost«. Izkušnja nas uči, opozarjajo, da pretirana institucionalna medsebojna neodvisnost poraja več konfliktov in problemov kot pa odgovorov. Med norveškimi državljani, ki so se s svojimi glasovi odločili, da bo njihova država ostala zunaj EZ, so bile najštevilnejše ženske. Norvežanke se zavedajo, da so, kar zadeva »ženske pravice«, prepričljivo najbolj uspešne na planetu ter da položaj žensk v Evropski zvezi v marsičem zaostaja za Norveško. Norvežanke so tudi ocenile, da zakoni v EZ ogrožajo enakopravnost žensk na Številnih področjih, od pravice do delovnega mesta do socialne zaščite.
Druga skupina po velikosti, ki nasprotuje vstopu v EZ, so mladi Norvežani. Ti se zavzemajo za »internacionalizacijo življenja«, vendar ne samo z izbranimi narodi in državami, kot to terjajo določila EZ, ki po mnenju mladih Norvežanov spodbujajo nedopustno diskrimina-
cijo.
Med razlogi, ki zadevajo izključno norveške interese, pa sta najpomembnejša kmetijstvo in ribištvo. Večina je menila, da bi članstvo v EZ opustošilo kmetijstvo (ker kmetje v državah članicah EZ prodajajo svoje blago ceneje kot na Norveškem), hkrati pa jim je odvzeta možnost in manevrski prostor na področju ribištva (saj Norveška ne bi mogla voditi aktivne politike zaposlovanja in naseljevanja severnih predelov države, kjer je ribištvo poglavitna dejavnost).
Mlade Norvežane v šolah učijo, da nikakor ne smejo pozabiti, da je bila njihova država nekdaj revna in da sedanjo blaginjo dolgujejo napornemu delu in nenehnemu odrekanju vseh državljanov. Od tod tudi poudarjeno zaupanje in zanašanje na lastne moči in sposobnosti. Visoki družbeni standard in zavest, da je le-ta posledica norveškega načina življenja, Norvežanom omogočata, da na Evropsko zvezo gledajo pragmatično. Dejstvo, da pri tem upoštevajo majhne in revne narode, pa njihovemu stališču zagotavlja pomen, ki precej presega njihove nacionalne razsežnosti.
Željko Vukovič
Prave težave so se začele kazati šele potem, ko so Avstrijci popili svoj novoletni šampanjec
p DUNAJ - Avstrijski sosedje imajo za sabo prvi mesec Članstva v Ropski zvezi. Medtem ko sta silvestrovanje in praznovanje no-, pga leta stala še v znamenju zaCetka novega »evropskega« obdo-)ai je Avstrijo januarja spet zajela mraCna stvarnost. Razprave o arCevalnem paketu in proračunska kriza - načrtovanemu prora-i wi emu deficitu finančnega ministra Lacine v višini 10 mili-I”. stojijo nasproti interesi posameznih ministrstev, ki bi javni l^jldjaj stopnjevati na 170 milijard šilingov - so avstrijsko adno koalicijo SPO in OVP začetek februarja spravile na rob Propada. Avstrijci so v tem kratkem Času sicer spoznali, da le ni i, 0 Vse zlato, kar jim je bilo pred kratkim obljubljeno v zvezi z oSCeco prihodnostjo v Evropski zvezi, vendar pozornost javnosti enkrat ni uperjena v prve trezne ocene posledic in sprememb P° pristopu k EZ - saj bi v skrajnem primeru lahko stale pred vra-Zamenjava vladne koalicije ali celo nove volitve...
pejansko so imeli Avstrijci doslej ^fletno se premalo časa, da bi do-e a izkusili novo »evropsko« obdo-^]e. Le-to tudi ni napočilo od danes a jutri, temveč se bo na mnogih Področjih (npr. kmetijstvo) zaradi Poprej iztrženih prehodnih določil raznovrstnih državnih regulati-°y Postopoma uveljavljalo v teku j6 1 ot- Tako bodo široke sloje de-ovnega prebivalstva najprej priza-I 1 varcevalni ukrepi vlade na soci-nym Področju, manjšemu delu ^V^stva z boljšimi zaslužki pa
al°Pi socialdemokrati ob priti-ku sindikatov grozijo z nekakšnim . Varnostnim davkom, saj naj bi 81 Prispevali k potrebni sanaciji dr-^ega proračuna.
Prva žrtev - kmetje
avstrijskim pristopom k EZ so cJPada najbolj prizadeti avstrijski otje. Za liter mleka prejemajo od 7^, w,Uaria dva šilinga manj.
^ kmeta z letnim r '
gentom v
. — » vranu
Primer pomeni i mani — i ,
—j ^uizKa v let Smžnjah prizadetih 2113 vlada in dezeh sprejele ustrezne si ^otavljale izplačt okvim pristopnih i r,ene) Podpore EZ
de kmetom. A tudi te posebne podpore so le del prehodnih ureditev, ki naj bi olajšah prehod avstrijskega kmetijstva v agrarni sistem EZ. Ali bodo v povprečju sorazmerno majhne avstrijske kmetijske enote potem lahko preživele v tekmovanju z agrarno industrijo v drugih državah-članicah EZ, je dokaj vprašljivo.
Padec cen osnovnih živil
Za potrošnike so se mlečni izdelki medtem pocenili v povprečju za 30 odstotkov. Prav tako moka, sol, sladkor, čokolada, olje, testenine, mesni izdelki, sadje, zelenjava, zmrznjeni izdelki in konzervirana hrana V izložbah samopostrežnih trgovin so se pojavili predvsem cenejši živilski proizvodi, tudi taki, ki poprej ne bi ustrezali avstrijskemu živilskemu kodeksu in strogim kakovostim kriterijem. Pod takim pritiskom so kajpada tudi avstrijski živilski proizvajalci prilagodili cene za svoje proizvode. Ekonomska in carinska politika EZ (prednost za uvoz iz nekdanjih evropskih kolonij, subvencioniranje proizvodov producentov iz EZ) pa bo imela za posledico tudi podražitev riža in banan (+50 odstotkov), limon, oranž in sadnih sokov. Potrošnikom je EZ torej prinesla večjo izbiro in nižje cene pri masovnih živilskih proi-
zvodih. Pri tem velja izpostaviti, da nekatere vodilne firme poleg tega izpostavljajo kvalitetnejše in po bioloških kriterijih pridelane domače proizvode, ki pa so seveda dosti dražji. Vendar ta trend ne velja za vse, zlasti ne za dražje potrošniške proizvode. Tudi pri tekstilnih izdelkih je sicer večja ponudba, a cene (z malenkostno izjemo pri usnjenih proizvodih) niso bile znižane. Vstop v EZ (kljub drugačnim zagotovilom zagovornikov pristopa) v Avstriji ni imel bistvenih učinkov na prodajno ceno novih avtomobilov. Dovoljen je sicer oseben uvoz vozil iz drugih (cenejših) držav EZ, vendar se bo za avstrijskega kupca izplačal le pri avtomobilih luksuzne kategorije. Cene rabljenih vozil se bodo znižale.
Podražitve elektrotehničnih proizvodov
Pri proizvodih foto- in radiote-hnične, elektronske, računalniške, in zabavne industrije z Daljnega vzhoda bodo carinski in regulativni (anti-dumping) ukrepi EZ poskrbeh celo za občutne podražitve. Navadni potrošniki so v Avstriji zdaj na boljšem še glede pravnih izhodišč za zaščito potrošnikov in inovacij na zavarovalniškem področju (liberalnejše ureditve v EZ, pritisk tuje konkurence z nižjimi cenami, prilagoditve in ugodnejše ponudbe domačih zavarovalnic). Vsem optimističnim napovedim navkljub se tudi pivo ni pocenilo.
Drage inovacije, ki so v okviru EZ končno prodrle tudi v Avstrijo, bodo koristile v prvi vrsti gospodarstvu in (predvsem tujemu) finančnemu kapitalu. Prosti promet kapitala je bil v Avstriji uresničen že lani v okviru pristopa k Evropskemu gospodarskemu prostora. Pri trenutni gostoti omrežja (900 prebivalcev na eno bančno filialo) se avstrijske banke ne bojijo invazije drugih evropskih bančnih inštitucij, vendar je pričakovati, da bodo vodilne mo-
čnejše evropske inštitucije na področju emisij, premoženjske uprave in finančnih uslug za gospodarstvo občutno izrinile domača bančna podjetja. Nadaljni koncentracijski procesi avstrijskih bank so torej neizogibni, prav tako kot zmanjšanje njihove birokracije in upravnih stroškov.
Ukinitev državnih monopolov
Avstrijski pristop k EZ pomeni tudi začetek ukinitve dosedanjih državnih monopolov. Na področju telekomunikacije bo Avstrija že letos izdala koncesijo za zasebno mobilno evropsko telefonsko omrežje GSM. Za let01998 načrtuje EZ tudi ukinitev dosedanjih poštnih monopolov pri navadnih telefonskih povezavah (že zdaj lahko zasebna podjetja ponujajo telekomunikacijske usluge kot npr. elektronski prenos podatkov, vendar morajo uporabljati poštno omrežje ter zanj plačevati najemnino). Monopol državnih železnic naj bi bil ukinjen konec devetdesetih let. Liberalizacija evropskega eneigetskega omrežja bo imela za posledico, da bodo morale tudi avstrijske (do zdaj še javne) eneiget-ske družbe dati svoje omrežje na razpolago tujim tekmecem. Za tobačne izdelke in sol si je Avstrija v pogajanjih z EZ iztržila ohranitev produkcijskega monopola in tudi pri državnem monopolu za igre na srečo (Casino Austria AG) bo ostalo vse pri starem.
Konec nevtralnosti?
Novo »evropsko« obdobje Avstrije bo kajpada povzročilo tudi dolgoročne politične spremembe dosedanje avstrijske politike. Pričakovati je dokončno slovo od nevtralnosti, saj članstvo v EZ predpostavlja sodelovanje pri skupni zunanji in varnostni politiki Zveze. Tako zvezni kancler Franz Vranitzky (SPO) kot tudi zunanji minister Alois Mock (OVP) sta v teku pristopnih pogajanj sicer
izpostavljala ohranitev nevtralnosti tudi po vstopu v EZ, vendar zagovorniki avstrijskega nevtralnega statusa v sodelovanju Avstrije pri pobudi NATO »Partnerstvo za mir« -sporazum bo podpisan v februarju -in želji po sodelovanju v Zahodnoevropski zvezi že vidijo prve korake v smer dokončne ukinitve dosedanje nevtralnostne politike.
Nejasna so tudi izhodišča za ekološko politiko. Avstrija je s svojo zakonodajo na področju zaščite narave in mejnih vrednosti za škodljive snovi v marsičem prednjačila pred drugimi evropskimi državami. Pristopna pogodba z EU predvideva, da bo vrsta domačih višjih standardov v Avstriji še naprej veljavna in obvezna za prehodno obdobje štirih let. Ce do tedaj ne bodo tudi v okviru EZ uveljavljena strožja določila, bo Avstrija morala sprejeti večji del manj stroge standarde EZ.
Gospodarske ovire za tretjo najbogatejšo članico EZ
Pri oceni prednosti in neugodnosti kajpada ne gre pozabiti na dejstvo, da je Avstriji kot tretji najbogatejši članici EZ v zvezi z vprašanjem regionalnih gospodarskih podpor uspelo iztržiti kar 90 odstotkov svojih želja. 41 odstotkov Avstrijcev zdaj živi v regijah, ki bodo prejemale podpore iz Bruslja (od 1995 do 1999 vsega skupaj 22, 5 milijard šilingov). Obmejna in gospodarsko nerazvita zvezna dežela Gradiščanska je v celoti definirana kot področje »cilj 1« in bo prejela največji delež podpor. Avstrija sama bo v druščini držav-članic EZ kajpada neto-plaCevalka. Letni prispevki za skupni lonec v Bruslju bodo po izračunu vlade na Dunaju v prihodnjih letih znašali okoli 10 milijard šilingov. Sam pristop k Evropski zvezi pa bo Avstrijo letos stal 31 milijard šilingov.
Gospodarske težave - posledica eksplozije državnega proračuna in
posledic recesije v preteklih letih - bi naposled lahko tudi zagrnile avstrijski sen o pravljični prihodnosti in večji blaginji Avstrijcev v Evropski zvezi. Lani so javni dolgovi Republike Avstrije, njenih zveznih dežel in občin skupaj presegli vsoto 1322 milijard šilingov, kar predstavlja 62, 6 odstotkov avstrijskega notranjega bruto proizvoda (NBP). Gospodarski strokovnjaki v letu 1995 (med dragim že zaradi stroškov in posledic pristopa k EZ) računajo z nadaljnjim naraščanjem proračunskega deficita, ki naj bi letos dosegel 5, 2 odstotka NBP. Avstrijska pot v Evropo se je uradno pričela julija 1989 s prošnjo za pristop k takratni Evropski skupnosti. Komisija ES jo je odobrila dve leti pozneje, februarja 1993 pa so se v Bruslju pričela pristopna pogajanja. Glede na svoje takratne gospodarske podatke je Avstrija bila idealna kandidatka. Danes je vprašljivo, ali bo sploh lahko aktivno sodelovala pri gospodarski in zlasti pri monetarni politiki EZ. Kajti za sodelovanje v evropski monetarni zvezi maastrichtska določila za članice EZ predvidevajo maksimalno dopustni javni dolg v obsegu 60 odstotkov NBP ter proračunski primanjkljaj do 3 odstotkov NBP. Teh pogojev Avstrija trenutno ne izpolnjuje (več).
Po uspešnem potovanju v Evropo (referendum 12. junija 1994: 67 odstotkov za, 32 proti) so avstrijski sosedje zdaj šele soočeni z dejanskimi težavami - politično in predvsem gospodarsko aklimatizacijo v novem okolju Evropske zveze. Koalicijska vlada socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP) nikdar ni prikrivala, da Avstrija v okviru EZ želi igrati aktivno, po potrebi (npr. na ekološkem področju) celo avantgardistično vlogo. Zdaj se mora vlada (tudi ob tveganju, da pride do zloma koalicije) na vse kriplje potruditi, da bo res kos zastavljenim nalogam.
Igor Schellander
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
30
Sreda, 8. februarja 1995
Horoskop
zapisal
B.R.K.
OVEN 21.3,-20.4: Mudilo se vam bo, kot da bi vam gorelo pod petami. Le kaj boste počeli prihodnji teden, Ce boste v tem tednu naredili za dva? Najbrž si boste privoščili počitnice.
BIK 21.4.-20.5.: Vseskozi vas bo nekaj peklo, pa ne boste vedeli, kaj. Zvečer boste ugotovili, da vas peče vest Požrli boste slino, stisnili pest in se odločili za popravek.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Pri svojem vzpenjanju za seboj puščate preveč razočaranih ljudi. Res je, da velikani stojijo na ramenih drugih, ampak zgolj z njihovim dovoljenjem - razen če so mrtvi.
RAK 22. 6. - 22. 7.: VaSa družabnost se bo razmahnila do skrajnosti. Ker boste humorni, vaSa klepetavost ne bo nikogar motila. Spraševali se bodo le, s Cim jih boste presenetili jutri.
LEV 23.7.-23.8.: Vživljali se boste v težave drugih in odprli vrata usmiljenju. Ampak nihče ne potrebuje vašega usmiljenja, zato jih zaprite in odprite tista, skozi katere priteka pomoč.
DEVICA 24 8.-22.9.: Dober poznavalec življenja vam bo natrosil nekaj resnic. Krute boste zanikovali, prijetnim pritrjevali. Storite nasprotno, pa se bo zgodil čudež prebujenja.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Glasno boste zarobantili čez vsiljivce, plenilce, lenivce in druge škodljivce. Spremenili seveda ne boste nič, razen tega, da vas bodo prizadeti imenovali hudič.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Mrzlično boste iskali možnosti za obogatitev, čeprav imate že vsega dovolj. Se huje; nečesa imate celo preveč. Namreč tistega, kar želite zaviti v sijajno embalažo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Neobvezne opravke boste z modro potezo preložili na boljše čase in se posvetili zgolj tistim, ki lahko takoj prispevajo k dvigu kakovosti vašega življenja. Blagor vam.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nekdo v vasi bližini se bo postavljal s svojim znanjem, čeprav vam bo vseskozi jasno, da blefira. Pred vrhuncem triumfe mu boste postavili vprašanje poraza.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Podah se boste v spoznavanje dežele, za katero menite, da nima meja, vendar boste že kmalu naleteti na zid, čez katerega ne boste megli. To je meja spoznanja.
RUM 20.2. - 20.3.: Svojo energijo boste iz sanjavih višin prenesli na tla resničnosti. Ne bo vam žal za utvarami, saj dobro veste, da ste sposobni ustvariti raj tudi na zemlji.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. reka pod Pokljuko, 8. zapornik, 10. star Slovan, 11. mesto na Primorskem, 12. eden od čutov, 14. ime slovenske prevajalke Oblak, 15. rimska provinca na ozemlju današnje Avstrije, 17. podolgovata, debela palica, 18. ameriški filmski komik s pravim imenom Oliver Hardy, 20. začetnici ameriškega kemika, Nobelovega nagrajenca Onsagerja, 21. kratica za atletski klub, 23. reka, ki teče skozi Firence, 25. del Kočevskega višavja nad Crmošnjiško dolino, 27. mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, 30. leseno pihalo z dvojnim jezičkom, 32. ime naslovnega junaka švedske pisateljice Selme Lagerlof Holgersona, 33. slovenski kanuist (Srečko), 35. po izumitelju kondenzatorja imenovana enota za električno moč, 36. žena kralja Admeta v grški mitologiji, ki je prostovoljno umrla zanj, da bi ga rešila smrti, 38. glavno mesto Uzbekistana.
Navpično:
1. ime nekdanjega hrvaškega košarkaša Žeravice, 2. ime italijanskega dirigenta Toscaninija, 3. začetnici nekdanjega ameriškega predsednika Eisenhowerja, 4. kraj pri Cmem kalu na Primorskem, 5. impresija, 6. diktat, 7. drama avstrijskega književnika Schnitzlerja, 9. klada za sekanje drv, naton, 10. prebivalec antične Beocije, 13. moč, 16. ime ameriškega filmskega igralca Douglasa, 19. reka v Mongoliji, 21. prijeten vonj, 22. jekleno siva, trda magnetna kovina z znakom Co, 24. olivno zelen mineral, pogost v magmatskih kamninah, 26. domača pernata žival, 28. sloj, 29. nemški meščanski filozof (Georg), 31. ime slovenskega neoto-mističnega filozofa Ušeničnika, 34. reka na Škotskem, 37. kemijski znak za telur.
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
•}U05t§Bx ‘spsecpv Tea ‘ajsEjAi ‘spfvj ‘Boqo ‘Bdp)j ‘Sojj ‘ouiy ‘ot ‘oijo T°T ‘>[TJON ‘Blag ‘srnjo ‘ubit j ‘}uv Tneisaie ‘BUAOpey :ouAeiopoy\
Aausatr
Katera pot je prava?
ŠAH
Ree - Svešnikovv / Wijk aan Zee 1981
Aktivne črne figure grozijo z vdorom v beli tabor in odločilnim obračunom z belim kraljem. Cmemu, ki je na potezi, preprečuje vdor na tretje vrsto bela dama na polju d3.Vendar pa črnemu kljub temu uspe osvojiti ključne točke v beli poziciji in v napadu zmagati. Le nekaj ovir je potrebno odstraniti in zmaga je tu!
Rešitev naloge
S potezo l...Te3H vnese Crni pravi nered v položaj telege. Po jemanju crne trdnjave 2.fe3 Dg3+ Crna dama je dosegla željeno polje in pomaga v napadu na belega kralja-g jj d (j g | nh	3.Tg2 Le3:+ 4.Khl Dh3:+ in beli je spoznal,
y	da ni več pomoči; po 5.Th2 Tfl:+ G.Dfl-
Ld5:+! 7.Dg2 Lg2:mat! Lepa matna slika ob pomoči črnega lovskega para! Silvo Kovač
______________________OKUSI SO RAZLIČNI___________________
Na azijski satelitski televiziji golota in risanke o pujskih niso zaželene
Zaradi množice različnih kultur je skoraj nemogoče ustreči vsem zahtevam
Risanke o pujskih so prepovedane, novice so priškrnjene, heavy metal ne pomeni nič in slike Madonninih koničastih nedrčkov še vedno skrivaj visijo v straniščih. Dobrodošli na satelitski televiziji Azije, okoli katere se gnetejo vse svetovne televizijske mreže, v želji, da bi dobile naklonjenost milijonskega avditorija in strahu, da ne bi užalile in spravile ob živce lokalnih oblasti.
Kitajska bo stopila v drugo fazo svoje regionalne televizijske industrije, ko bo začel po vsej Aziji oddajati njen novi satelit Apstar-2. Apstar-2 je velikansko plovilo, za katerega številne televizijske družbe upajo, da bodo z njim uresničile svoje zgodbe o uspehu, ne glede na to, ali prihajajo iz ZDA ali
Evrope. A vzemimo le primer jecljajoče pujske, na katero so nori otroci na zahodni zemeljski polobli: za muslimanske gledalce, ki ne jedo svinjine, bi bilo na moč neprijetno, če bi v času obeda na zaslonih zagledali ta prašičji obrazec Teda Turnerja. Sam od sebe je Turner pujsko spravil v arhive, ko je lani začel predvajati svoje filme in risanke po azijskih televizijskih omrežjih. »Pujske pač ne bo. Pokazati moramo dovolj občutljivosti do gledalcev,« je v intervjuju izjavil tiskovni predstavnik TNT & Cartoon Netvvork Teda Turnerja.
Neposredno prenašanje zahodnega okusa lahko v Aziji marsikje povzroči hude nesporazume, saj gre za velikansko območje številnih ras, veroizpove-
di, kultur in jezikov, ki se med seboj prav tako razlikujejo, kot tisti v Evropi. Avstralski medijski mogotec Rupert Murdock, katerega STAR TV je opravila pionirsko vlogo v Aziji leta 1991, vse to dobro ve.
Sele januarja je singapurska vlada, ki tudi sicer slovi po svojih ozkih pogledih na medije, odobrila oddajanje na Kanalu 5, kjer bodo predvajali popularno glasbo. Toda na singapurskem osemurnem programu, ki bo oddajal osem ur tedensko, ne bo golote in posilstev.
STAR TV je občutno omejila svoje glasbene oddaje in vanje vključila veliko več spevnih ljubezenskih pesmi na škodo rock’n’rolla. »Vsemu temu se ne skušamo izogniti zgolj zaradi vulgarnosti, spolnosti in nasilja, pač
pa tudi zaradi kulturnih tabujev,« je izjavil programski urednik Kanala 5 Don Atyeo. »Eden največjih lažnih mitov je, da glasba seže prek meja,« je še izjavil Atyeo. »Zelo težko je otrokom iz hong-konškega delavskega okrožja Mong Koka razumeti, kaj hoče Madonna, ko poplesuje s prometnimi stožci, nataknjenimi na svoje prsi. Veliko bolj jim ugaja Andy Lau v svojem športnem plašču in puloverju.«
Tudi Murdoch se je vdal zahtevam kitajskega televizijskega trga, ko je lani začel s svojimi STAR TV BBC novicami v severni Aziji, saj so predstavniki komunistične partije menih, da so necenzurirane novice zahodnega tipa - prehud zalogaj. Medtem ko zahodni televizijci
spreminjajo svoje azijske strategije, si lokalna televizijska omrežja iščejo niše, da bi v njih poiskale takšno družinsko zabavo, ki bi ustrezala predvsem naraščajočemu azijskemu srednjemu sloju bogatih, ki pa je po svoji mentaliteti razmeroma konservativen. Azijski televizijski veteran Robert Chua je začel s svojo Kitajsko zabavno televizijsko mrežo Ltd (CETV) oddajati vrsto programov, predvsem v kitajskem jeziku mandarinski kitajščini. Nekdanji hong-konški založnik Yu Pun-hoi, ki je oddajal v okviru Kitajske televizijske mreže, načrtuje poleg informacijskih blokov tudi zabavne oddaje.
Tudi zahodni televizijski mogotci so prepričani, da imajo za Azijo pripravljenih še veliko gradiv;
LABIRINT mm j a
Ime in priimek:___________
Telefon in naslov:________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjati na lahka in težka vprašanja, Id jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Turnerjevi arhivi so polni filmov o tem, kako priti do denarja, temi, ki sodi med najbolj gledane razvedrilne teme na tem območju. Ob letošnjem prazniku novega leta, ko so si kitajski gledalci zaželeli srečo, so jih naravnost bombardirali s filmi o bogastvu in o tem, kako ga dobiti.
Tudi oglaševalci so po razmeroma trdi preizkušnji, ki so jo doživeli v Evropi, odkrili, da ni splošnega recepta za Azijo.
Zato družbe, ki najemajo čas na lokalnih zemeljskih omrežjih, oglase pogosto prilagajajo za vsako državo posebej. »Azija je čisto posebno območje: Indija je povsem drugačna od Malezije, obe pa se na moč razlikujeta od Kitajske,« ugotavlja raziskovalec televizijskega trga John Kaye. »Kdor misli, da bo z enim oglasom osvojil vso Azijo je enako neumen kot tisti, ki meni, da se mu bo to posrečilo v Evropi!«
J. Blennerhassett, Reuter
BRANJE
Sreda, 8. februarja 1995
ARGENTINA
V Buenos Airesu že dolgo ni dobrega zraka
^Cfd mestom se pogosto zgostijo lepljive zračne gmote
. o-uiusKo giavno mesto Buenos Aires (Dobre sapice) do-ISIr i1 er'	)e sPanski osvajalec Pedro de Mendoza leta
rtipsi ■ P° Riu de la Plata in osnoval današnje pristaniške »n j® želel s tem imenom počastiti zaštitnico momarjei z„,, 0 (ebo ženo ugodnega vetra«, ne pa opisati kakovosi a’sa) je v Buenos Airesu čist zrak res težko zaslediti.
gdnem vetru zau
odn j 0VeSke m ir - Jadne vode. Zel
L na terasasten
ovohati. \ pletih so v več ® Prepovedi! ^ganje odpadi
Snih plinov in naraščajočega števila avtomobilov le ni mogoče pregnati z odlokoAm. Danes 70 odstotkov onesnaževanja okolja predstavljajo prav izpušni plini.
Dolga leta so v »porteos«, kot se v narečju imenujejo velemesta, brali o veliki onesnaženosti v Mexicu in Santiagu de Chile, ki ju obdajajo gorske verige, in zaupali, da se njim kaj takšnega zaradi vetrov in geografske lege ne more zgoditi. Sele pred kratkim so se zavedli, da svojega okolja tudi ne morejo v nedogled obremenjevati. Samo v letih 1993 in 1994 se je onesnaženje z
ogljikovim monoksidom povečalo za 36 odstotkov. V Buenos Airesu je vrednost 66 odstotkov, ki je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) mejna vrednost, vsekakor presežena, kar je po svojih meritvah sporočil sklad za okolje Argentina Siglo 21.
»Politične stranke ekologijo zanemarjajo, čeprav je danes nemogoče govoriti o gospodarstvu in razvoju, ne da bi upoštevali tudi okolje,« sodi podpredsednica Sigla 21. Natančne meritve mestne uprave so avgusta 1994 pokazale, da 26 odstotkov avtobusov, 42 odstotkov osebnih avtomobilov in 60 odstotkov tovornjakov presega dovoljeno emisijo škodljivih snovi, ki znaša 2, 5 odstotka ogljikovega monoksida na kubični meter zraka. V glavnem mestu je dovoljenih 1, 2 milijona avtomobilov, čemur lahko prište-
jemo še vozila devetih milijonov Argentincev, ki živijo v okotiti Buenos Airesa.
Mestna uprava je pred zadnjim božičem poskusila s prepovedjo vožnje v središču mesta za dve zadnji številki registrske tablice dnevno, a to ni veliko pripomoglo niti k očiščenju zraka niti k boljšemu pretoku vozil, saj nimajo organiziranega sistematičnega nadzora vozil. Voznikom ne grozita ne odvzem prometnega dovoljenja ne preiskava izpušnih plinov pri že dolgo prepovedanih vozilih. »Zdi se, da je bese-da‘nadzor‘v naši državi spet izginila iz besednjaka državnih organov,« je pisal časopis Gerencia Ambiental. »Če se ne bo nič spremenilo in če to ne bo preveč zmedlo turistov, si bo Buenos Aires moral poiskati novo ime, ki bo opisovalo dejanske razmere.«
Hasso Ramspeck/dpa
H ZA SMEH)^
Judovs ke šale
. si pred nevihtp poišče zatočišče v delikate • Verske zapovedi sicer prepovedujejo uživanj mine, kljub temu pa si ne more kaj, da ne l vprašal, po koliko je gnjat. V tistem hipu udari . J,111 strela in oglušujoč grom strese izložben Ma. Jud očitajoče dvigne oči k nebu in pra U>No, človek tudi vprašati ne bi smel!«
Jtrd se v gostilni masti s svinino. Pobožen zna-c ga opazuje, potem pa ga strogo vpraša: »Mar P °h veš, koliko te bo stal ta greh?«
»Seveda vem,« odvrne grešnik, »natakar je re-> da natančno gulden in deset krajcarjev.«
^Neverujoč Jud v sinagogi moli in pretaka sol-^•“Kaj tulite, saj vendar ne verjamete v boga?« u Poočita rabin.
Ve možnosti sta,« mu odvrne jokajoči ateist, i 1 Se m°Um jaz in bog kljub vsemu je - in potem i arri dovolj razlogov, da se mu potožim in preta-itti S0^ze" Adi pa ima prav in boga ni - in potem res na pretek razlogov za to, da jočem.«
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
Winston Churchill (1874 - 1965)
Ko se je kasneje spominjal svojih šolskih let, se je spominjal predvsem pogostnega kaznovanja: »Nepopustljivo ravnanje je presegalo celo vse tisto, kar so dopuščali v državnih poboljševalnicah. Tisto, kar se bral v kasnejših letih, mi je nudilo nekaj osnov za razmišljanje o ozadju takšne okrutnosti. Enkrat ali dvakrat na mesec se je vsa šola redno zbrala v knjižnici; dva razredna starešine sta potem zvlekla enega ali več prestopnikov v stranski prostor in jih zmlatila, dokler ni začela teči kri, medtem ko smo ostali sedeli skupaj in preplašeni prisluškovali krikom.«
Tudi malega Churchilla so večkrat premlatili na takšen okruten način, ker se ni naučil, česar bi se moral naučiti. Vendar pa brez haska. Iz protesta je nekega dne pohodil direktorjev slamnik, vendar pa so se s tem zadeve še poslabšale. Sovraštva je bilo vedno več, strahu pa tudi: »Kako sem sovražil to šolo, v kateri sem prebil polni dve leti strahu! V učenju sem le malo napredoval in v športu prav nič. Stel sem dneve in ure, dokler iz tega osovraženega suženjstva nisem spet prišel domov na počitnice...«.
Vendar pa starši, ko je bil doma na počitnicah, niso opazili ali pa niso hoteli opaziti muk, ki jih je fantič prestajal vsakič, ko so ga spet poslali nazaj v njegov pekel. Začel je sesljati in celo jecljati in po dveh letih vsega tega tudi telesno ni več vzdržal. Padel je preprosto skupaj. Zdaj so ga starši le vzeli domov. Vendar pa je bila škoda že taksna, da je ni bilo več moč popraviti.
Se nadaljuje
nebo Kerale m
Bogastvo in beda, premetenost in duhovnost, skrbno nabrane gube ži-vopisanih sarijev in prah, blato, bleščeče se sonce in smrt v očeh starega gobavca, ki predano čaka na konec tega bolečega življenskega ciklusa. Nasprotja, zlivanje le-teh v kaotično harmonijo dopolnjujočih se raznogla-sij, rezultat popolne melodije maksimalno ritmiziranega življenja... Ritem plesa, ki določa pravila bitke, trdi, odločni koraki bojevnika, ki si utirajo pot med mehkimi gibi plesa. Zvezda predstave je tokrat Kerala, ki s svojimi 38.800 kvadratnimi kilometri predstavlja eno manjših indijskih državic. Kerala se nahaja ob jugozahodni indijski obali, kjer se morje in nebo zlivata v odtenkih modrine, kjer tropsko rastlinje s svojo zelenostjo kliče nazaj k naravi. Odprto mo-
rje se zajeda v peščena tla in z njimi oblikuje nepregleden labirint plitvih lagun. Med njimi se sučejo čolni, potniške ladjice, krokarji in ljudje, ki jim ta raj pomeni ves svet. Večina turistov sem pribeži iz neusmiljenih ritmov zahodne civilizacije zato, da bi si ob svežem kokosovem mleku, son-
cu in valovih plaže v Kovalamu oddahnili od vsakodnevne resničnosti. Med rakovico, ribo in skokom v valove pa si marsikdo privošči tudi kulturni užitek. V Kerali še vedno živita tradiciji pradavne borbene veščine "-kalaripayyatu" ter najslavnejšega ju-žnoindijskega plesa "kathakali". Kala-ri velja za očeta vseh borilnih veščin. Budistični menih naj bi nekoč svoje poznavanje kalarija prenesel na Kitajsko, od koder naj bi se z večjimi ali manjšimi spremembami prenesel v ostale dežele Daljnega Vzhoda ter tako zadobil različne značilnosti in nazive. Nekoč je bil kalari razširjen po celotni Indiji, kasneje pa se je zanj specializirala Kerala. Tu je veščina dosegla največji razmah med 13. in 17. stoletjem, ko je šola štela tudi veliko število ženskih članic. Legenda pravi, da je najznamenitejša učenka kelari-payyata bila ženska z imenom Unniyarcha. K veščini jo je spodbodel oče, znani gurukkal (učitelj) te šole. Unni-yarcha naj bi po zaslugi svoje izurjenosti v kela-riju nekoč premagala 15 moških hkrati. Kasneje se je število žensk, ki so se ukvarjale s kelarijem, znatno zmanjšalo in danes so že prava redkost. V preteklosti je kelaripayyatu predstavljal predvsem obrambno veščino in kot tako smrtno orožje. Stvari so se spremenile in sedaj pride le redko v poštev za samoobrambo, pogosteje kot ži-vljenski slog. Kelari povzema namreč srž šestih indijskih filozofij, pri čemer najbolj podčrtuje yogijska načela s posebnim prehrambenim režimom ter disciplino telesa in uma. Kdor kalari resnično ponotranji, čuti potrebo, da se vsako jutro pred drugimi opravili posveti vadbi. Ob zori se v »telovadnici« zbirajo fantje in dekleta, moški in (redke) ženske.
Se nadaljuje
Georges
Simenon
Maigretova pipa m
Q Bilo je pol osmih. Z vzdihom koat*n ok,enem utrujenosti,
ko
Pač težak moški vzdihne ob
oncu vročega julijskega dne, je aigret v uradu predstojnika sa-odejno potegnil uro iz žepa na 6 ovniku. Potem je stegnil roko ^ Pobral akte s pisalne mize iz ahagonija. Oblazinjena vrata so ae zaprla za njim, in odšel je skozi krednj° sobo. Na rdečih sedežih 1 bilo nikogar. Stari pisarniški .,^8a ie sedel v svoji stekleni kle-V. Hodnik v stavbi kriminalne Policije je bil prazen, dolg in siv, eprav je vanj sijalo sonce.
sakdanja enoličnost. Vrnil se 6 v svojo pisarno. Se vedno je rnrdela po tobaku, čeprav je bilo t ° na Quai des Orfavres odpr-Akte je položil na pisalno mi-ov’ Se t(?Pl0 pip° iztrkal na oken-P polico, odšel nazaj k pisalni 1Z1, sedel in samodejno segel po ugi pipi, ki bi morala ležati na n] ego vi desni.
Ni je bilo tam. Sicer so na mizi ležale še tri pipe, ena od njih, tista iz morske pene, je bila poleg pepelnika; toda prave, tiste, ki jo je iskal in h kateri se je spet in spet vračal, ki jo je nenehno nosil s sabo, velike, rahlo zavite bruya-rske pipe, ki jo je deset let prej dobil od žene za rojstni dan in ki ji je pravil moja ljuba, stara pipa, tiste ni bilo.
Presenečeno se je potrkal po žepih in segel v vsakega posebej. Pogledal je na črno marmorna polico nad kaminom. Pravzaprav si pri tem ni mislil nič posebnega. Saj ni bilo nič nenavadnega, da pipe ni našel tam, kjer naj bi bila. Dvakrat ali trikrat se je sprehodil po pisarni, odprl stensko omaro, v kateri je bil emajliran umivalnik, kjer se je dalo umiti roke.
Tako kot vsi moški je iskal dokaj nepremišljeno, saj omare že ves popoldan ni bil odprl, in ko ga je nekaj po šesti poklical prei-
skovalni sodnik Comeliau, je imel pipo še v ustih.
Potem je pozvonil pisarniškemu slugu:
"Povejte, Emile, ali je bil kdo tukaj, medtem ko sem bil jaz pri šefu? "
"Nihče, gospod komisar."
Znova je preiskal vse žepe na suknjiču in hlačah. Bil je tak kot vsak debel, jezen moški, in od neuspešnega iskanja mu je postajalo vroče.
Stopil je v prazno pisarno inšpektorjev. Ob pogledu na osamljene, skoraj počitniško prazne prostore na Quai des Orfavres se je počutil čudno in neprijetno. Pipe rii bilo. Potrkal je pri šefu. Sef je že odšel. M aigret je stopil v njegovo pisarno, vendar je že vnaprej vedel, da pipe tam ni, da je kadil drugo pipo, ko je bil okoli pol sedmih pri šefu, da bi poklepetala o tekočih primerih in o njegovih bližnjih počitnicah na deželi.
Dvajset pred osmo. Obljubil je bil, da bo ob osmih že doma na Bulvarju Richarda Lenoirja, ker bosta prišla v goste njegova svakinja in njen mož. Kaj je že obljubil, da prinese? Sadje. Seveda. Žena ga je prosila, naj kupi breskve.
Toda ko se je v soparnem večeru vračal domov, je še vedno mislil na pipo. Čeprav se je je hotel otresti, mu misel nanjo ni dala miru, tako kot se človeku vsiljuje misel na kak nepomemben, vendar nerazložljiv pripetljaj.
Kupil je breskve, odšel domov in pozdravil svakinjo, ki se je bila zredila. Ponudil je aperitiv. V tistem trenutku bi bil moral imeti v ustih svojo najljubšo pipo.
"Veliko dela? "
"Ne. Mirno je."
Tisti čas je bilo pač tako. Dva kolega sta bila na dopustu. Tretji je ravno to jutro telefoniral, da so ga obiskali sorodniki s podeželja in da si bo vzel dva prosta dneva.
"Videti je, kot bi imel skrbi, Maigret, " je med večerjo pripomnila žena.
In ni si upal priznati, da ga muči misel na pipo. Vsekakor nič dramatičnega. Pa vendar ni bil prave volje.
Okoli dveh. Da, nekaj minut po drugi uri jo je odložil na pisalno mizo. Ravno je prišel Lucas, da bi mu poročal o neki prekupčevalski zadevi, potem pa še o inšpektorju Janvierju, ki se mu je spet obetal otrok.
Potem je slekel suknjič, si zrahljal kravato in v miru napisal poročilo o nekem samomoru, ki so ga sprva imeli za umor. Medtem je kadil svojo debelo pipo.
Nato Gegane. Majhen zvodnik z Montmartre, ki je svojo cipo ranil z nožem. Ker ga je "malo ujezila", kot je izjavil. Toda Gegane se pisalni mizi ni približal. Vrh tega je imel na rokah lisice.
Se nadaljuje
Sreda, 8. februarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA SEVERU DEŽ IN SNEG
ALPE JADRAN / NA ZAHODU 2E DE2
Vremenska slika:
Območje visokega pritiska nad južno Evropo slabi pod vplivom frontalnega vala, ki se od severa bliža Alpam. Nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi še priteka suh in topel zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeoroški zavod
C A
središče srediSče ciklona anticiklona
oblačnost) dež/sneg mm na dan
4 *
pod 10% pod 5 I
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%,	10-30
*4*4****
30-60
50-80%,

nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
NEVIHTE
t
5-10 m/s
t
nad 10 m/s
BIOPROGNOZA g*	SNEŽNE RAZMERE dne 7.2.	gg PLIMOVANJE
Vreme bo vplivalo na počutje in razpoloženje Mudi obremenilno. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, razdražljivi, notranje nemirni ali potrti bodo. Hitreje se bodo utrudili.
cm
60
Krvavec Kranjska Gora	15 - 35
Mariborsko Pohorje do 50 Velika planina	20
Soriška planina	50
Rogla	70 -90
KandrSe	30
Kanin
Straža na Bledu
Golte
Cerkno
Kope
Kohla
Rakitna
cm
50 do 150 20 do 30 55 50 40
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.16 in zašlo ob 17.17. Dan bo dolg 10 ur in 1 minuta. Luna bo vzšla ob 11.18 in zašla ob 01.35.
horie, Roglo, Veliko Planino, na Koblo, v Cerkno do pod Vogla in med gozd Martuljkom in Zelenico v Kranjski Gori.
Danes: ob 2.26 najvišje 22 cm, ob 11.55 najnižje -20 cm.
Tubi: ob 4.17 najvisje 20 cm, ob 12.50 najnižje -29 cm, ob 20.25 najvisje 10 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Danes bo delno jasno. Pihal V krajih zahodno in severno bo jugozahodnik. V hribovi- od nas se bo pooblačilo. Potem svetu zahoda bo zvečer poldne bo ponekod že rahlo že rosilo. Najvisje dnevne^ deževalo, temperature od 7 do 12 °C
V Sloveniji:	Obeti:
Pretežno oblačno z občasnimi V petek bo suho in hla-padavinami bo. Ohladilo se dno z obdobji sončnega bo. Padavine bodo v noči na vremena, petek povsod ponehale.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA..
TRST.......
CELOVEC....
BRNIK......
MARIBOR....
CELJE......
NOVO MESTO. NOVA GORICA MUR. SOBOTA.
PORTOR02...
POSTOJNA...
IURSKA BISTRICA
KOČEVJE.....
CRNOMEU.....
SLOV. GRADEC
RATEČE......
VOGEL.......
KREDARICA...
VIDEM.......
GRADEC......
MONOŠTER/...
ZAGREB......
REKA........
-1/13 5/7 -3/10 -3/12 0/13 -3/15 -O/l4 -2/11 0/13 1/10 -2/1' -3/12 -2/' -1/15 -3/10 -2/12 8/10 ■ 0/3 2/1] -1/1 3/17 -1/15 3/12
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
0/3 -1/5 -2/1 9/10 6/6 9/12 8/10 8/11 7/1' 9/1' -0/8 3/6 2/'6 -2/13 5/9 7/16 3/3 -2/18 13/H 3/7 -4/6 8/16 6/8
HELSINKI....
STOCKHOLM....
MOSKVA....v.
BERLIN......
VARŠAVA.....
LONDON......
AMSTERDAM....
BRUSELJ.....
PARIZ..
DUNAJ. ZuRICH., ŽENEVA..
RIM...
MILAN.
BEOGRAD....
BARCELONA..
ISTAMBUL...
MADRID.....
LIZBONA....
ATENE......
BUCAREST...
MALTA......
PRAGA......
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE

Računalniki se spreminjajo
Intel Je svoje nove računalnike opremil za opravljanje vrste funkcij v zvezi z ozvočenjem. Na ta način je za računalnik potrebne manj dodatne opreme, novi računalniki pa so tudi lažji in manjši ter zato zadoščajo potrebam širšega kroga uporabnikov.
Prej ► Za opravljanje dodatnih funkcij so računalniki potrebovali posebne kartice, ki pogosto niso bile vgrajene v osnovni računalnik in so predstavljale dodatni strošek.	___________
< Sedaj Mikroprocesorji računalnika opravljajo tudi funkcije, za katere so bile prej potrebne posebne kartice.
1. Modem 2. Video 3. Mikrofon 4. Zvočnik
Posledice Novost bo prizadela proizvajalce kartic in drugih pomožnih naprav, po drugi strani pa bo posplošila standarde in omogočila proizvajalcem izboljšanje zvočnih storitev računalnikov.
Vir: Intel Goro.	AP/Bob Bianchini
Domorodec in odškodnina
SYDNEY - Avstralski domorodec Kelvin Condren, 33 let, je po nedolžnem odsedel 7 let v zaporu. Zahteval je odškodnino in priznali so mu 400 tisoč dolarjev. Vendar Condren s tem ni zadovoljen: »Ko bi bil belec, bi mi priznali najmanj dvakratni znesek,« je dejal, in napovedal priziv na komisijo za človekove pravice pri OZN.
Rusija kot tretji svet
MOSKVA - Umrljivost otrok v Rusiji dosega številke, ki so značilne za države tretjega sveta. V letu 1994 je v prvem letu življenja v Rusiji umrlo 18, 6 promila otrok, trikrat več od siceršnjega evropskega poprečja, ki je 6, 6 promila. Vendar je tu Se optimistična nota, ki zadeva izboljšanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bila stopnja umrljivosti otrok 19,9 promila.
Optimizem tudi v Keniji
NAIROBI - Tu pa gre za podatke o prometnih nesrečah. V lanskem letu so v Keniji terjale 10.047 človeških življenj. Relativizirano je tudi ta podatek optimističen. V prejšnjem letu je bilo na kenijskih cestah 12.335 žrtev nesreč.
Pomoč
Kaliforniji
HARARE - Domoljubna fronta, vladna stranka v Zimbabvveju, je izvedla nabirko za ]3omoč žrtvam poplav v Kaliforniji. Zbrala je približno 1.000 zimbabvej-skili dolarjev, kar v ameriški valuti znaša 120 dolarjev. Važna je seveda misel.
Tatovi ne spoštujejo niti kronanih glav
Diadem, ki ga nosi norveška kraljica Sonja, je bil shranjen pri londonskih zlatarjih Garrad's. Bil, kajti od nedelje ga hranijo tatovi, ki so prelisičili močno policijsko nadzorstvo in izginili v neznano z bogatim plenom. (AR)
Prepovedani sadež je vedno okusnejši
KITAJSKA - Očitno to velja tudi za Kitajce. Na Kitajskem je od leta 1949, ko so komunisti prtevzeli oblast, prostitucija strogo prepovedana, prepoved velja tako za Zenske, ki opravljajo najstarejšo obrt - njim so namenjeni posebni centri za prevzgojo - kot tudi moškim, ki se te obrti poslužujejo in s tem tvegajo visoke zaporne kazni-No, in sedaj podatek za leto 1994: Ugotovili so 143 tisoC primerov prostitucije, v katere je htio vpletenih 288 tisoč oseb; zaprli so 4.927 javnih hiS, v centre za prevzgojo pa so poslii 29.013 oseb. B aje - tako piše časopis kitajske policije - se jih je 70 odstotkov v teh centrih poboljšalo.