OSVETA M9V S. Uwngan, Wla. — (Izvirno poročilo). — V tukajšnji okrajni ječi se nahaja aedemnajatlet-ni mladenič, sin poštenih slovenskih staršev. Stanley Goličnik. Dne 2. marca je pisal grozilno pismo na naslov mrs. G. C. Gloa-ser. V pismu je zahteval pet sto dolarjev odkupnine za' njeno hčerko, ki se nahaja v Milwau-keeju. Opozoril je mre. Glaeaer v pismu, ako ne poloti zahtevane vsote do določenega čaaa ln na določeni,kraj, ne bo več videla svoje' hčerke. V pismu je tudi zažugal, da mrs. Glaaser ne sme nikomur nič povedati o piamu. Seveda ao takoj o celi stvari informirali policijo ln hčerko v Milwaukeeju. Na pismu se je podpisal kot Hickman II. • Opoldne je res prišel blizo poštne škrinjice, pri kateri bi bil moral biti položen denar, a videl je detektive in odšel. Zatem je pričel s ponarejevanjem čekov, ko je spoznal, da mu ta zločinska poteza ni prinesla denarja Poslužil se je otrok za izme-n jan je čekov. Ko je dne 0. marca poslal v Prangerjevo trgovino zopet dečka, 4p Izmenja ponarejeni ček, so o tem takoj obvestili detektive. Ti so ga izsledili še isti dan in aretirali. Na njegovem stanovanju so našli vso priprsvo, kakršne ae poslužujejo roparji. Imel je tudi pomočnika, ki ga je zadela lata u-soda. Obtožnica očita Stanley Goličniku pet kriminalnih činov. Na obravnavo, ki se bo vršila v aprilu najokrajnem so- Poalal ga je e« stičnemu mtor Borah tajniku. Jo- Washington, D. C. — Senatna preiskava vohunskegs sistema, ki ga je inavffurirala, Mabel VVillebraudt, pomožna generalna tajnica justičnegs depertments, v zveznih jetnišnicah, je sedsj gotova stvar. John Snook, su-perintendent zvezne Jetnišnice v Atlsnti, Ga., je te dni podal re-signacijo, ker se ni strinjal z odlokom, da bi agentje justičnegs depertmenta bili nastavljeni v jetnišnici kot vohuni. Senator W. E. Borah je po-slsl oster protest justičnemu tajniku proti sprejetvi Snooko-ve reeignaclje, v katerem tudi pravi, da bo zahteval aenatno preiskavo vohunskega sistems v zveznih zaporih, kakor hitro se snide kongres v posebnem zaae-danju ne oziraje se, če se resi-gnacija sprejme ali ne. Borah je nadalje izjavil, da Je špionaž-ni aiatem nevaren morali institucij in ogroža odloke aodišč, ako ae ne odpravi. Prodakrlja New York Clty. — National Coni Associstion poroča, da je produkcija mehkega premoga po vseh Združenih drževah znašala 10.670*00 ton zadnji teden. V tednu pred tem je bfla 11,160,-000, zadnji teden v februarju pe 11.760,010 ton N šareče pn Hriu Chieago. — Andreer Trobre, etar 46 let, je Ml v četrtek ubit. ko je padel nanj težak predmet pri gradnji poslopje ne vogalu Heknont in Sheffleld ave. Bil je na mestu mrtev. _________v zaporu Stanley Goličnik je dovržil tukajšnjo srednjo šolo z dobrim Izpitom. Starši so ga poslali v semenišče v St. Nazarius, Wis., z namenom, da postane duhoven. Stanlejyu pa poklic ni bil menda všeč. Delal je v čevljarski tovarni, v prostem času je pa či-tal šundromane o roparjih in drugih prkUničih. Zbral si je tudi druščino v tem okusu. Zdaj je ss neksj časa ustavljena njegova zločinska karijers. Ampak njegove poštene starše, prijate-Jje in druge, ki so ga poznali, Je ta vest užalostils, kajti uničeni so upi njegovih staršev, kajti fant je bil priden, marljiv, nadarjen In ubogljiv, dokler nI pričel Čitati šundromanov. Sundro-mani ao duševni atrup za mladino. , TORNADO DIVJAL PREKO JUŽNE KAROLINE. Devet mrtvih, dva težko poškodovana, deset lahko poškodovanih. , ^ i ■ r ■ Greeavllle, 8. D. — Sedemindvajset milj od tuksj je silen tornado drvil prek male naselbine Six Mile. Na svojem potu Je zrušil štiri domove, cerkev, šolo bsptistovske cerkve in bombažno tovarno. Pri tem Je bilo ubitih devet o-seb, dve osebi sta bili težko poškodovani, da so Ju v umirajočem stanju prepeljali v bolnišnico, in deeet oseb je zadobllo manjše poškodbe. Tornado je odnesel neko dete tri sto jardov daleč. Dete Je bilo le malo poškodovano, medtem ko so bili njegov oče, mati In tri sestre ubite. _ Sov jati pretvarjajo cerkve Moskva, 16. marca.—Več tisoč cerkve in sinagog bo v kratkem spremenjenih v k^iogledališča. Sovjetski krogi fzjsvljajo, de Je v Rusiji «0,000 eefkva. ki so po- Chieago. — Dorothr Ix/w#rae. stara M let, je bila v četrtak najdena mrtva v svojem sta no-vaaju. Zli Deieware st. Zadu-e je s plinom. delstci proti Ta zakon je ša delavstvo škodljiv. Ubija ipeeobnoat delav-cev In mneŠl'nezjrode na delu. Chieago. IH. f*- Cikaško delavstvo ae je odločilo letos za odločno opoalcijb 'proti takozvane-mu zakonu za prihranitev dnevne svltlobe, ki* povzroča, da se vsako spomlad1 v Chicagu pomakne kazalec tis uri za eno uro naprej, v jeseni pa zopet nazaj. E. N. Nockels, tajnik Cikaške delavske federacije, je izjavil, da bo letos organizirano delavstvo odločno protestiralo proti temu zakonu, ki je dplavatvu le škodljiv, ne prinašal mu prav nobene koristi. Obširna preiskava, ki jo je uvedla Oikaška delavska federacija v čfkaAkih industrijah, ni Is dogns^a, da ta postava ubija ne le sposobnost delavosv, temveč tud^množi nesreče na delu. Nesreče na delu se dogode večinoma popoldne. Kajti delavci morajo vstati poleti eno uro bolj zgodaj in (ista ura je najbolj potrebna za počitek. Proti jutru se ozračji ohladi in delavci morajo vatati aeodpočiti, mesto da bi to uro porabili za «voJ počitek. Vslsd te izgube počitka poatane delavec veliko preje truden na jjMu in poaledica te zgodnje utnljenoati je navadno ne-arečs. Prihranitev dnevne svltlobe morda S***** majhnemu številu ljudi Igrati k večer eno uro dalj golf, druge vMsoati pe ta po-atava nima. Delavci kot razred nem delu. Nockela je dejal, da u pa, d* ee prihranitev dnevne avitlobf odpravi. Predsednik lokalne krojaške organizacije A-malgamatad Clothing Workers Samuel Uvin je tudi nasproten temu zakonu, ki nima za dclavce najmanjše koristi. Dajal js, da oni, ki so priporočili to postavo, niso uvedli potrebne pretakava o tem vprašanju. Organizacija godbenikov tudi naaprotuje Uj postavi. Tajnik te organizacije je izjavil, diUpo-stava škoduje gledališčem v splošnem, torej škoduje tudi njim kot godbenikom. Nihče ne mara iti v gledališče poleti, ko je solnce še precej visoko na nebu. Billos ima mohiške raki« Io v pasti Federalne armade obkolile vataš-ke tolpe v okolic) Torreona; severna pot sa beg zaprta. - Zapeljani vojaki dezartlimjo v Svftao Mivko li- Tovamiško vodstvo zev selo zelo ošabno stališče. Klizakethtown, Tenn. — V tovarni SS umetno svilo American Glanzsfcrff korporaclje so za-stavkals delavke. Kompanija je seveda takoj mobilizirala vso svojo policijo, ksjti s pomočjo te upe zlomiti stavko. Mezde v tovarni so bile nizke. Glanzstoff korporgclja Je nova prikazen, ki so Jo organizirali nemški In ameriški kapitalisti med tennessee-šklmf hribovci, ki Še niso slišali nič o kakšni industriji, v pričakovanju, da dobe pohlevne In krepke dslevce, ki bodo potrpežljivo js brez godrnjanja prenašali izkoriščanje v Industriji. Dogodki govore, da so se kapitalisti zmotili, kajti tudi najbolj krotki ljudje iioetanejo vpornl, ako je trpljenje postalo preveliko. * „ Kompanija Je na zahtevo de-l#vk odgovorila ošabno ln izzivajoč, češ, da pod nobenim po-gojem ne bo prizpala organizacije. - ^ Velika aaareča'v Rami jI; 27 radarjev ubitih. Moskva. 16. marca — V premogovniku blizu Goriovke v donskom okrožju se je včersl zgodila veliks nesreča. Z rudarji natlačena vapeajača se je utrgala in padla na dno šahta 27 rudarjev je ubitih. Mežico Clty, 16. marca.—Cal-leaove federalne čete so danes okupirsle Durango, glavno mesto države Coahuile. Vse sile zveznih čet se zdaj zgrinjajo naokrog Torreona za odločilno akcijo. Mežico Ctty, 16. marca.—General Juan Gonzalo Kacobar, glavni vodja vojaške vstaje v Mehiki, ae je danes zjutraj znašel s svojimi 0000 možmi ssjet od vseh strani v Torreonu in okolici. Federalne armade, ki jih pod vrhovnim vodatvom bivšega predsednika Callesa vodijo generali Almazan, Cedlllo ln Cardenaa, so uspešno izvršile strategičen manever obkrošitve. Callee je snoči sporočil predsedniku Gilu, ds ne bo napadel toliko Časa, dokler nima vseh re-bele v v pasti, dokler jim ne sa-pre vseh izhodov za beg na sever. On ne marš, ds bl vstaši ušli. Calles je brzojavll: "Bojim se, da uporna čete uidejo na sever, sato je treba porabiti vss možna sredstva, da Jim zapremo vsa pota sa beg. Upam, da se to zgodi." t Ksr Calles hoča, je, ds rebelni genersli sprejmejo bitko ln potem Je konec revolte. Načrt je, da bodo v Torreonu ujeti vsi do zsdnjega mošs. | Federalni letalci so sporočili, da Je Escobar pripravil v hribih naokrog Torreona ekatenzivne strelne jsrke. Letalci so videli na tiaoče kopačev, ki kopajo grabne. Koliko čaaa bodo vzdržali v teh utrdbah, s* bo kmalu videlo. * Druga veat ae glaai, da general Escobar ne pričakuje nič dobrega, valed čeaar je pmeočaano poslal avojo ženo z otroci v Jua-rez, odkoder lahko prekorači mejo v Združene države. £ens Je odneala a seboj večjo vsoto zlatega denarja. Uradni buletln javlja o na-daljnem manjšem apopmiu v En-cantadi, kjer ao federalci ubili SO vatašev in 80 Je bilo ujetih. Okrog 80 častnikov imspršen« rebelne armade generala Jesusa Marije Agulrreja v Vers Cruzu Je bilo včersj pred vojnim aodl-ščem. Štirje ao bili obsojeni na amrt in takoj ustreljeni, ostali ps gredo v zapor, f V revolto Je zapletenih 28 ge-neralov, KI Psao, TezM 16. marca,— Petnsjst poslancev v mehiškem kongresu Iz driteve Chlhuahue se Je včeraj sešlo v tukajšnjem mehiškem konzulstu ln Isrekll so ostro obsodbo nsd rebelni m i genersli in političnimi voditeljf, ki so vrgli deželo v kaos radi svo-Jih osebnim amb'clj In intere. sov. Ljubezenska šola ss moškr v načrtu. Berlin, 16. marca.—Df, Hein-rich Dehmel, sin znanega nemškega pesnika, je snoči na zta>-rovanju Lige za šolska reforme v Berlinu priporočal, da se ustanovi šola, v kateri se bodo moški podučevall o umetnosti Iju-bežni. Dr. Dehmel Js rskel, ds njegov načrt reši kriso zakim-skega življenja In odpravi pro-stitucijo. Svoj načrt Ja utemeljil, da so možje še v ogromni vačlnl strašno nevedni gicde spolne ljubezni In to je krive, de si kakor slepci jemljejo nspečne žene v zakon, Iz česar potem izvirajo spori In ločitve. —Navzoče ženska so ogorčeno protestirale proti temu načrtu pobojriki se gospodarijo VIESTB Človeški rop Isvršen pri belem dne>u In na obljudenem vogalu. Chieago, IU. — Medtem ko se čikašks policija šlrokousti, kako polov! butlegarske pobojnike, ki so maashrirali sedem butlegar-jev hkratu a atrojnlco, pollcijaki komisar pripoveduje, kako vae maloprl^liaŠe in hudodaloe izžene is Chicaga v nekaj tednih, ae po-bojniki oči to norčujejo iz njegovih groženj. Pobojtvlki ao ugrabili Joaeph B. Drells, lastnika prodajalna sa amotke na Madlaonovl ulici pri belem dnevu >pa vogalu Spaul-dlngove avenuje in Monroije^ ceate. Za nJim je pridrdral drug avto ln njegov avto pritisnil k hodniku, Is tujega avta ata ako-čila dva pobojnika a samokresom v roki in skočila v Drellov avto. Nato sU prisilila Drella, da je pognal avto. Kam ln zakaj ? Policija ugiba. Eni menijo, da je bil Isvršen človeški rop in da bo moral Drsll plačati odkupnino, drugI pa menijo, da ata pobojnika prlaillls Drella, da Ju je peljal na ispre-hod, a katerega ne bo več povrnitve za nJega. Drell Je dobro snana oaeba v človeških nižinah. B. Drell Je e-den izmed štirih bratov, ki ao i igranjem za denar nskuplčlll lepo premošenje, ko ao ae v Chicagu še točile opojne pijsčs. Preja je Drell lastoval kar celo vrato igtalnic sa dsnsr, sdsj pa lastuie še dvs hotsls v Chissgu ln nekaj precej dsnsrjs vredna-gs zemljišča; * Policija aodi, ds sts |>ot)oJniks zaradi tega odpeljala Drella na lzprehod, s ksterega ni več ssnj vrnitve, ker si Je pred čssom nakopal jeso Igralcev sa denar, ki niso bili tako srečni, da bl al nakopičili lepo premošenje In niso u bežali askonom pri prejšnjih policijskih pogonih na človeške nižine. Igralci sa denar ao posebno jezni, ksr m> igralnice pod atro-glm nadzorstvom, odkar so po- bojnlkl mMIrlrali s strojnico ksr ssdsm butlegsrjev ns Vslen-tinov dsn. Eni in drugi ao ae motili v svojih sskljulkih. Se IsU dsn svečer se Js Drell prikazal v eaem Is-med hotelov v notrsnjem mestu. Pripovedoval, da so nameravali od njsga aahtevati petdeset ti-soč dolaTjsv odkupnine, ko so pa ob petih popoldne čltali večerne liste, so se odločili, da gs Izpust*. Odpeljali so ga s zavezanimi očmi v Nlles Center In gs izpustili. Drell Je pripovedoval, da Jim si plačal centa In da prihodnji dsn prlds identificirat o-ne, ki so ga ugrabili pri belem dnevu. Temu je dodal, da zapusti Chieago. Za policijo je vse skupaj nov misterlj, nova ugSn-ks. _^ hinslelnovs ftO-letntce. Berlin, 16. * marra. — Slavni Kinsteln Je bil včeraj 60 let star. Čestitke ln darila so prišla Is vseh krajev sveta, toda Einsteina nI bilo doma. Ismusnfl se Je iz Berlina s svojo družino, da uide ceremonijam, ki Jih sovraži. Njegovo stanovanje Je danea podobno velikemu skladišču. Vae sobe so polne rt*, zavojev In kupov pisem in telegramov. Einsteinov tajnik, ki Ja sam doma, ne ve, kam bl vae to spravil. Tajnik je mnenja, da bo učenjak najbolj vesel dsrila, ki mu ga Je poslal neki nemški brezpoeel-n! delavec. Poslal mu Je sevoj-črk tobaka Ameriiki kralji osvajajo ■Miki tovarno Ford In General Motors kupuje- U vsa večje avtna podjetja v Nemšijl. *rtin, 16. marca—Vse kaže, da pridejo največje avtomobilske tovarne v Nemčiji pod kontrolo ameriških magnetov. \ General Motora kompanija v New Yorku se pravkar pogaja za pre-vaetje Adam Opelovega podjet-ja blizu Frankfurta, ki Je naj. večja avtomobilska tovarna v Nemčiji. Američani vlože 80 milijonov dolarjev v podjetje In bodo kontrolirali 80 odatotkov vseh delnic/ Henry Ford ps ims načrt za novo tovarno v Nemčiji. V ta namen bl rad spravil podae vae manjše tovarne, da bo lahko tekmoval s večjimi s svojimi oene-niml avtomobili. Nemški mag-natje bi radi organizirali trust proti Amsričsnom, toda manjka jim potrsbnega velikega kapitala. Zato morajo pod leči. PovodoaJ v Alahaml Voda najela 4000 prebivalcev v EIM. Vsa nlšine pod Birmlagham, Aia.—Governer Alabame, Bibb Gravaa, je bil v četrtek Informiran o veliki ne-aroč!, ki je zadela meatace Elbo. Reki Paa in White VVater aU naglo narsstll in ss rssllll po dolinah. Elba s 4000 prebivalci ja pod vodo In ljudje as niso mogli rešiti. Po asdnjam poročilu ja bila voda na ulicah 16 čsvljev viaoks in Šs vedno narašča. ' Ljudje čepe na atrehah in obup-ne kličejo aa pomoč. * javni . Šoli je bilo zajetih 860 otrok, ki so adaj stlačeni v drugem nadstropju In nsravnost histerični, ko voda prodira Is prvega nadstropja. Vods ns ullosh Js tako dtroča, da nI mogoče veetatl čolnov. Governer je poslal pomoč, če bo IcsJ Izdala. Vremenska vrtoglevoetl. Chieago.—Letošnja na glavo poatavljeno vreme, ki Je naa ja dva meaeca peatllo s ekstromoo sibirsko zimo, Js sdsj ssčelo sksksti v nasprotni skstrem. V četrtek Je temperatura narastla na 61 stopinj ln vremenski biro js zabeležil nov rakord as Chl-csgo: Uko toplega 14. marca nI bilo v zgodovini biroja. 8» veda ni to dolgo trajalo, DrugI dan so že vslovlll hladni vetrovi Medtem pa poročajo o silnih snežnih viharjih na sapadu, ki ao nametali ponekod snega štiri do pet čevljev na debelo In 86 oseb Je skoro zmrznilo v okolici Summita, Wyo., kjer so na potu ssbredli v tarnate. lafl 6S.HI Berlin. 16. marca,—Ofkij«lno poročilo se glaai, da je epidemije influence. ki je koeila deset tednov v Nemčiji, pokosila M,-311 I I dijaki v ■ |»oltl I )«» Madrid. 16. marca.—Danes so b|ll ponovni spopedi med polnijo In stavkajočimi višJeSoUkiml dijaki. Zadnji so se oUpall s licem i In mnogo je bilo aretiranih. Zastrupiti kotel ženo. Chieago,—John Plsnens (Planine?), star 48 let, Je bil te dni sretlran na obtožbo njegova Ša* ne, da jI js nssul areenlke v kavo. Zaprli ao ga v četrtek na Mercjuette poHeljaki postaji, žena Antonija Je povedala policiji, da pri zajtrku ae ni hotel John dotakniti kave, njo pe Je silil, naj pije. To Je vzbudilo sum v nji in šla Je po policijo. Ptanena je atanovel na 188« W. 22. pl. '■■1 1 « Dva ddavae ubita. Chieago,—-Pri gradnji ogromne nove iieieče Merehandiae Mart na prostoru sta resa North-ureetern kolodvora ae Je v četrtek pre vrnilo vettko železno dvigalo in zmečkalo do smrt! dva Italijanska delavca. Dva druga delavca sta bila težko ranjena. Dva ubita v akaplaslji. Buffaio, N. Y„ 16. marca. — t*a delavca sU bila včeraj ubita, šest drugih pe je bilo težko ranjenih, ko je nastala ekaplo-sijs v tovarni kemikalij National Anlllne Ca Ogenj, ki je al*, dll rszstrelbi, je rasdejal poslopje. ^r mm SOBOTA, 16. MARCA. PROSVETA GLASILO 1L0VKNSKE NARODNE POD POBN * J™*****, LASI^INA BLOVENS*K NABODNH PODPORNlTIBPNOTB^ Čooo oflasov po dogovora. Rokopisi m im vrs£sJo. Naročnina: Bodla Jono driaro (Isvoa Chlcaga) 90.00 na loto. 18 00 H lata; Chicago lo Cicoro 9750 na loto, 11.71 aa pol lota, Ia sa laoaa S? N šalov sa fo% aas mm sila a "prosvbta" 1007-10 Bo. Lsvadsle -TBffi EN LIG Slovsao GHTENMENT" Advortising nUf on agrsamsat. " Subscription: Unltod "»utos (oMopt Chicago) aad Caaada 10.00 por par; Chicago |7A0, snd žorgign wan0rlos p^ymr. MEMBEH OP THR »2E RATBD PRESS 1M koncem tedna. tO GLASOVI IZ NASELBIN Newyorška Centralna»delavska unija, kateri so pridružene delavske strokovne lokalne organizaciji pripadajoče k Ameriški delavski federaciji, je vprašanje "mit-tenizma" predložila William Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije. Mitten, transportni lokalni magnat v Philadelphiji in drugje, se izigrava kofc "odre-šenik delavskega gibanja" s svojo kompanijsko unijo, da-siravno je bila ta preluknjana skozi celo vrsto ofijtozivnih akcij proti delavskim strokovnim društvom v Philadelphiji. i Resolucija ima svoj izvor v svetu stavbinskih delavcev in priporoča Greenu, da se moč Ameriške {fclavske federacije vporabi za organiziranje motornih izvoščekov, motomikov in sprevodnikov na uličnih železnicah,*čez katere kraljuje Mitten. Ako je Mitten res tako vnet za gospodarsko enakopravnost, zakaj ne odredi, da bo v upravah njegovih podjetij zastopani delavci enakopravno? To se lahko le tedaj zgodi, ako so delavci organizirani v svoji delavski strokovni organizaciji, kjer lahko brez pritiska od strani podjetnika izvolijo svoje zastopnike v upravo. Mitten pa tega ne mara, ampak govoranči le o kompanijski uniji, v kateri so zastopani delavci in uprava. To je seveda tako velika razlika kot med nočjo in dnevom. Mitten se na eni strani prikazuje kot odrešenik delavstva, na drugi strani pa kot njegov nasprotnik. 0 0 0 Sodnik W. Anderson, ki je podal na zveznem sodišču nasprotno mnenje proti odk>ku zveznega apelnega sodišča glede neke zamorke, ki je bila spoznana za krivo "moralne pokvarjenosti," ker je vzela petnajst dolarjev svojemu delodajalcu, je rekel, da je zapopadanje večine ameriških sodnikov glede lastninskih pravic "kaotično, nelogično in neetično." 1 Sodnik Anderson je menil: "Posebno naša legalna in ekonomska struktura je roparska. Mi ne skušamo pod rediti pridobivanja koristonosni produktivnosti Naša občna metoda za pridobitev veliko denarja se vedno zapleta ali končava v izidu produktivnega dela drugih . Jaz mislim, da se tabu 'moralne pokvarjenosti' ne razteza na take malenkostne pregreške, kot je to ignorantno zamorsko dekle pričalo, da ga je izvršila, dokler naš konik glede lastninskih pravic in krivic ne vsebuje več relativnosti o protisocialnih metodah glede pridobivanja." Sodnik je zadel s svojimi besedami žebelj na glavo. Na pr. popolnoma v redu je, ako milijonar plača delavcu komaj desetino vrednosti od produkta, ki ga je delavec izvršil s svojim umom in ročnim delom, naobratno je pa velika tatvina, ako je tisti delavec ukradel par desetič milijonarju, ki je jemal devet desetink od vrednosti njegovega produkta za pomnožitcv svojega velikega imetka, h delavec je vzel teh par desetič, da kupi svoji gladni dec kruha. Ako je "moralna pokvarjenost" vzeti delodajalcu par desetič, naj bo še "moralna pokvarjenost," delavcu plačati devet desetink manj od vrednosti njegovega produkta, ki je izključno njegovo delo. Kadar se bo "moralna pokvarjenost" tako tolmačila, kakor jo razume sodnik Anderson, bomo lahko rekli, da smo vsi enaki preti zakonom. Piano Iz domovine. 2iri. Slovenija. — Dolžnost mi- vete, da ae zopet ogiaaim * Prosvetf ter da ae javno zahvalim SNPJ za pomoč, ki mi Jo Je dala. Kadar me obide žalost, takrat čl Um Proaveto, da tako vaaj za tiati čas pozabim vae gorje in težave, ki me mučijo že mnogo let, poeebno pa zadnje čase, ker je zbolela tudi moja lena. Obenem ae zahvaljujem rojaku in prijatelju Valentinu Demšarju, Id mi ja naročil Proaveto. Iakrena hvala SNPJ za pomoč in [v. Demšarju za izkazano uslugo na mojo prošnjo. Rojake * A-meriki pa prosim, ds ne pozabijo ovojih v Jugoslaviji, ker tukaj je veUka revščina. Največ trpe seveda tisti, ki nimajo drugega kot delovne roke, pa Ae te nimajo dostikrat dela. Mezde ao nizke. Letošnja zima je k slabim razmeram še pripomogla in eeveda najbolj ao bili prizadeti revni aloji. V jeseni smo krompir drago plačali, pa nam je v hudi zimi ves zmrznil. Tako se je zgodilo z osUlo prehrano. Silna zima nas je obiakah letos. Pri na* je smrt pridno na delu, vseeno pa jo rojstva preka-šajo. Tekom proile zime je tukaj umrlo veliko starih ljudi, ki so bili splošno znani po žirski okolici, nekateri teh so bili premožni, drugi pa revni. Naj mi bo dovoljeno vprašati ameriške rojake, če kateri kaj ve o moji sestri Mariji in njenem možu John Tušarju. Pisa-, la mi nista še dolgo. In kaj je, z njunim sinom Francetom Tu-Aarjem? Pisal sem jim že več pisem, pa ne dobim odgovors. Jih prosim, da mi v kratkem kaj poročajo in pomagajo v moji neareči in bolezni. Prosim tudi, vse ostale moje sorodnike v A-meriki, da mi pomsgajo po svod jih močeh, ker meni preti lsko-ta In Izgon iz stanovanja, ako, ne dobim nobene pomoči od njih., Ako imate kaj človeškega čuta, v sebi, se me boste gotovo usmilili, posebno moj svak, kajti jaz sem mu vselej pomagal, kadar me je vprašal, dokler oem mogel. V splošnem pa želim samo to, da dobim od njih svoje nazaj. Vas pozdravlja sorodnik oz. brat in stric, Jernej Kokelj. pošta 2iri št, 60, Slovenija, Jugoslavija. Boj, ki se vodi v Standard Oil družbi v Indiani med Robert W. Ste wa rtom, predsednikom ravnateljev te družbi', in Rockefellerjem ml. za kontrolo te oljne družbe, po* I* azuje jasno kot beli dan, da so danes delavci ravnotako daleč od kontrole kapitalističnih podjetij z delnicami, kot so bili, ko se je ustanovilo prvo delniško podjetje. Steuart sili uslužbence te družbe, da so v tem boju na njegovi strani. Kot ravnatelj ima moč, da odslovi vsakega delavca, ki laatuje delnice in ne izroči njemu pooblastila, da ga zastopa na zborovanju delničarjev, ali če se delavec sam udeleži zborovanja in ne glasuje za njega. Pismo mladega Slovenca. Detroit, Mick. — Sedaj som ae namenil, da v slovenskem jeziku napišem o nas detroitskih Slovencih v velikem avtomobil-akem meatu. Dne 10. marca amo imeli tukaj liredno pomemben dan, ko ata pri nas koncerti rala dobro snana pevca ga. Lovšetova in Tone fiubeij. Dvorana j« bila sko-ro polna in vai smo z veseljem poslušali petje, ki sta ga proizvajala onadva. *To je bilo za naa nekaj posebnega, kajti mi v A-meriki imamo le malokdaj priliko poslušati slovensko petje take kvalitete, kot sta nam ga nudila naša odlična rojaka iz Ljubljane. Čast in hvala obema za njiju nastop v Detroitu. Upamo, da ko nas spet obiščeta, bomo le imeli svoj Slovenski narodni dom, zs katerega se sedaj zelo borimo, da si ga Čim preje postavimo, kajti potrebujemo ga y Detroitu zelo. Obenem se na tem meatu zahvaljujem rojaku Antonu Jure! st. sa govor, ki ga je imel v prid Slovenskega narodnega doma. Treba bi bilo, da bi bili vai late-ga mišljenja. / potem bi kmalu stal Narodni dom v naši naselbini. Da ga potrebujemo, o tem nI dvoma, kar nam je treba sedaj Jo to, da ao vsi strnemo sa lo prekoriatm) idejo ter da delujemo po naših najboljših močeh, da nem čimprej« uresniči. t veseljem sporočam slovenski javnosti, ds so ss omenjenega koncerta udeležili naši mladi člani SNPJ, in sker »Mani društva "Vouag Američani" št 5*4 SNPJ. IMeleAlll ao ae tudi plesa, ki ga Je priredilo društvo Narodni dom. — Naše društvo "Young prizorom v. Detroitu. Detroit, Mich. - Za dne 10. marca je bila aranžirana zabava v prid Slovenakega narodnega doma. Ker pa je odbor Vedel, da ne nahajata v Ameriki haša odlična gosta pevcu iz Ljubljane, ga. Lovšetova in A. Sabelj, je odbor SND takoj pod vzel korake ter ju povabil, da prideta k nam v Detroit. Ker je bil na razpolago le ta datum, smo ga aeveda veseljem sprejeli. Veselo snios bili presenečeni, ko smo zvedeli, da pride koncer-tirat k nam tudi ga. Pavla Lovšetova. Četudi smo imeli le par dni časa pred,naznanilom, smo vseeno naznanili rojakom in rojakinjam, da so na dan koncerta dvorano skoro napolnili. K temu pa moram pripomniti še to, da se sicer detroitski Slovenci radi ponašamo z našo naprednostjo, kadar je las to pokazati, pa je ni. To omenjam zato, ker vem, da je veliko ljudi, ki se radi trkajo na prsa, kako ao napredni, zamudilo priliko slišati naša odlična pevca. Lahko jim je žal.| Bil sem že v različnih teatrih, slišal petje raznih pevcev, oper^ nih in vodvilakih, a priznati moram, da ae nismo mogli dovolj načuditi krasnemu petju naše primadone ge. Lovšetove. Toneta Sublja amo slišali že preje, pa nas je tudi sedaj imenitno zabava). Od obeh smo imeli velik duševen užitek. Se nikdar preje nisem užival *ot sem na njunem koncertu v Detroitu. Lovšetova nas je priklenila in ponesla v daljne kraje naše domovine. Nikdar nam ne gre iz spomina njen nastop med nami 2elimo ji vso srečo tu ia v domovini, kamor se v kratkem povrne. Priznamo vam, gp. Lovšetova, da ste perfektna operna pevka, vaše ime slovenska pri madona je na mestu. %belj poseduje krasen glag odrske zmožnosti. Nastop obeh je bi nekaj krasnega, hairmonija je bila izvrstna v takta »in tempu Se mnogo uspeha želin* obema Na ostale slovenska naselbine apeliram, da se poslužijo te prilike, ko sta med nami dva naša pevca iS domovine, da jih povabite, ker vam ne bo žal. Za malo ceno boste uživali kot še ni kdar prej. Požurite se torej dokler je čas, ter jih povlbfte. Nam detroitskim Slovencem, ki smo se udeležili njih koncerta, kateri se je triumfalno za vršil, prav gotovo ostaneta oba pevca Še dolgo v spominu. ' Anton Jurca. lanc, F. Zupan. L. Pire. F. Leš-|Naa itak, T. Nagode, J. Dolčič, V. Kosmač, P. Jjurjevčič. J. Lasič iB M. Habael. Po 26c: J. Tan-cek, F. Klešnik, J. Cigole in neimenovani. V blagu so darovali: Martin Zupančič, Peter Je-rich in Endie Jančar. V Samemu, 0„ so darovali po John Celin, D. Naglic h, J. Junetič, F. Gabrič, M. Kostelich, A. Ocepek, F. Kordan, J. Mihevc in J. Božič; po 50c: J. Markovič in M. Erjavc. Po $5: Frank Kordan, Anton Ocepek, Marko Kostelich, John Slškovič, Matti Moffett, Joseph Unetich in Joseph Markovič; Joseph Gabrich $2, John Stipich $3. Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj za njih pomoč nama v potrebi in dolgotrajni bolezni! John in*Bozi Staagel, R. D. 8, Salem, Obio. Obvestilo rojakom. San Frančloco, CaHf.—Tukajšnjim in okoliškim rojakom naznanjamo, da čitalnica kluba Slovenija" bo odprta od 17. marca naprej ob sledečih urah: Vsako nedeljo od 10. do 12. dop., v pondeljek in torek od 1. do 2. pop. in v sredo, četrtek in petek od 7. do 10. zv&er. Čitalnica vsebuje veliko število knjig v slovenskem in angleškem jeziku, zabavnih jn poučnih, ima deloma vse sloven-sko-ameriške liste ter par i? stare ^omovine in nekaj angleških časopisov in revij. Knjige po-sojuje zanesljivim osebam brezplačno. . Rojaki in rojakinje, poslužite se te zelo ugodne, prilike in porabiti prosti čas s čitanjem v naši na novo opremljeni čitalnici, ki vam je na razpolago ob navedenih urah v Slovenskem naprednem domu, 2101 Marposa street. Izofe. odsek kluba "Slovenija," V dnevnikih se je čitalo, da so uslužbenci pisali Ročke- Američana" dobro napreduj« in j_____• ,__r Tj . njega člani in članice se selo za- njega nimajo sa akcije toga društva, kakor tudi aa napredek Na rod- fellerjevi skupini, da morajo glasovati za Stewarta* če ne, izgube delo. Delavci, ki ne laatuje jo nobenih delnic, so ša najbolj i brez skrbi, da obdrže tlelo, pa naj bo izvoljen Peter ali1 rwedievj Pavel. A. J. Polk. član društva 5*4 in Narodnega doma. Poročilo Ia zahvala. Salem, Ohia—Le malokdaj se čita kakšen dopis iz te naselbine ker smo vsi bolj tihi. Mogoče b se tudi jaz ne oglasila, da me to ne sili dejstvo, zahvaliti se ti stim rojakom, ki so nam spet pr skočili na pomo4 v nesreči in bolezni. Posebno se od srca zahva ljujem rojakom iz Girarda in Collinwooda, ki nas še pozna niso, pa so naiq pomagali. Eaa ko se zahvaljujem vsem spoda: navedenim kakor tudi društvenemu tajniku J. Mihevcu in njegovi ženi, kajti skosi njiju so nam pomagati rojaki v Collin vvoodu In Girard«. mala M rs. Margaret Preves in Mre. Mary Gabrovšek, nabiraikama v G rardu. Tudi našemu domačemu društvu in prijateljem se zahva UtlJeva sa njihovo pomoč sedaj in prej, ko nam je poŠar priza djal škodo. Hvala tudi za božič no darilo. . Tu jo pač lep vagled kako velikega pomena so naša društva, katerih članstvo priskoči potrebnemu članu na pomoč v stiski, kakor oo to storili še parkrat Tu so navedeaa imena darovalcev in vsote, ki so jih prispevali rojaki mojemu mošu John Stanglu v pomoč. On oo sedaj nahaja v Rooky G len aanatoriju sa tuberkulozne. Bolan je še del j čaaa. V Girardu in CoUinwoodu ao darovali sledeči: Gašper Kar-oo (Cloveland) |2; po |1 so darovali: Toni Rostan. Anton Gabrovšek. F. Kromberger, P. Ja-klevlč. L. MusUG. Račkh. G. Cekuta. M. Smith. J. Kunatel. J. Antiček. J. Leakovec M. Lesko-vse. J. Vidergar. M. Bojovič. X Juvančlč, M. Hivc. E. Krvina. F. Zalokar. J. Lovrrnčič, F. J. Preveč in J. Kriaaj Po 60c: J. Jaaanko. J. Košia. L Blašk. J. Kočevar. F. Bumovi. J. Jakel J. Urbančič P Go4lch. J. Zora. T. Dobravoic, M. Mask. J. K um- OPAZOVANJ, Smrtna kesa. Ruth, Nevada. — Naznanjam da je tukaj dne 22. februarja preminul br. Jandra Marich, član društva št. 527 SNPJ, katero je on uotanovil leta 1924. Ves čas od ustanovitve pa dokleir je mogel, je bil aktiven pri našem društvu. BKkojni sobrat je bolehal devet mesecev in je podlegel za je-tiko. , Pogreb se je vrŠfl dne 25 februarja. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in več otrok ter sorodnikov v starem kraju. Pokopan jo bil na Ely, Nevada. Pogreba so se udeležila društva, ameriško Moose, srbsko št. 30 SSS S loboda in hrvaško št. 675 HBZ poleg društva št. 527 SNPJ, ka Nova, lepa ječa . bistvu še vedno barbaričen, d* Pred nekaj dnevi sem bil v je- si fa skušajo na vse načine pr«. či. Ne — niso me vlekli tja. Sel pleskati m izboljšati. Sistem je Sem sam — in 100,000 drugih tak, da se okrutnost še vedno v teku »Otok dm - de si orte- vračuje z okrutnostjo. Nam,, dam »lovečo novo čikaško ječo. »to pravice je maščevanje nad ki je bila pravkar dojpotovljena poaamesaiki brez ozira na so-in je še prava. Pravijo, da. je cialno odgovornost za zločmska to največja ječa v Ameriki in dejanja mdividijev. ■ najboljša na svetu. Na vaak u^- Nov* cikaika ječa je s aodio čin je dobro, da vidiš to zver, 1a vred stala davkoplačeval- monument kapitalistične civili- ce sedem in pol milijona dolar-racije — predno te zapro vanje, Jev. Za ta denar bi se lahko Obiskal sem tudi novo justično postavila lepa Občinska tovarna palačo, ki stoji zraven, ali ta brezposelne reveže, ki proti vsekakor ni največja niti naj- svoj* v°li» zaidejo med tatove in t boljša, zato me ne zanima. pridejo v ječo; razven tega bi 8e Torej ječa! Zares moderno postavila tudi velika bolnišnica poslopje, kar se tiče ječ. Pra- za moronce in idiote, ki so na-vzaprav je osem šetstnadstrop- v«dm> na prostem toliko časa, nih poslopij spojenih pod cen- da koga ubijejo, ker se ne mo-tralno kontrolo. Oseminštridi- rejo kontrolirati. podov samih celic. Prostor Kajti devetdeset odstotkov je bogme velik — vzlic temu jetnikov, ki pridejo v novo jedo, pravijo, da je nova ječa že pre- »P*** v tovarne in na farme; če majhna ! Len kompliment Cika- bi imeli delo in dovolj kruha, bi ianom. U ne biti tatovi, sleparji in ropar- Ječa je res velika in lahko ji- Ostalih deset odstotkov p« največja v'Ameriki; če je dobra spada v bolnišnico. Ogromna ali celo "najboljša", tega pa ne večina zločincev prihaja iz sloja vem. Strokovnjaki pravijo, da siromakov, katerih je največ tako dobre ječe ni na svetu. Men- med delavci. Ječe se torej zida-da cikajo na humanitarno in jo v glavnem za delavce. Boga-komfortveno stran. Mogoče, tini, med katerimi so največji Napram podzemskim luknjam, zločinci, pridejo redkokdaj v za-ki so bile v navadi v srednjem por, in če pridejo, niso dolgo veku in mnogokod so še danes, tam. je res cesarski grad. Vse celice • Družba sama plodi zločince, ao na svetlem, vse je čisto in V tem in kazenskem pogledu jc snažno, sanitarno, ventilacija človeška družba še vedno zver-prve vrste, vsaka celica ima u- ska. Ameriška človeška žival ni mivalnik s tekočo vodo, na vsa- nič boljša. Kakor da ima pre-kih šest celic je pršna kopel itd. malo zločincev, ustvarja nove Jetniki bodo ločeni: morilci za- zločine in zločince! Zadnja leta se, tatovi zase itd., mali in ve- aidajo nove ječe za ljudi, ki trži-liki zločinci ne bodo več pome- jo s pijačami, kar ni noben zlo-šani. Sistem nove ječe je tak, čin; dalje zapirajo delavce, ki da je vsak beg absolutno izklju- stavkajo in piketirajp, kar spet čen Vse celice enega nadstrop- ni noben zločin. Tako idiotska ja so pod kontrolo enega čuvaja, človeška žival na vrhu dela nove ki z enim obratom električnega in nove zločince, aparata avtomatično zaklene in V bodoči družbi, ki bo res ci-odklene vrata vseh celic. V tem vilizirana, ne bo barbarskega oziru je res vse dobro . . . aparata feodišč, ječ in električ- ječa — ta in vsaka — je sama- nih stolov. Z ljudmi, ki zaidejo, nasebi kot kazenska institucija bodo ravnali človeško, ne ]>a slabo spričevalo civilizacije. Ves zversko. To bi lahko storili ie justični in kazenski sistem je v danes, če bi bili pametni. Obračan z '1»ŽM«tTOiiim" IVAnnunrijcm lim društvom za njih udelelbo. Obenem se zahvaljujemo Članstvu društva, št 527 SNPJ za darovani venec. Pokojnemu bratu želimo, da počiva v miru. Njegovi soprogi in otročičem ter sorodnikom naše globoko sožaljel Geo. Lemaich, tajnik. Škandal, nad katerim se zgraža njena pravi lastnici, kar izbruh-vsa civiHsirana Evropa. — ne vladna kriza in d'Annunzijev Danska pisateljica Karte Mi- prijatelj Belloti odredi kot mini-chaeHs razgalja pred svatom ster trgovine da se vila Carjriac-duševno preetaičlno obaževa- co pokloni d'Annunziju! Zdaj nwra i w> si nik n mogočni peonik sploh ni več ma- nega pesnika.— ral sprejeti gospe Thodejeve. V najnovejši (4.) številki za- Začela se je križeva pot, da dobi grebške revije "Nova Evropa" vsaj zbirke i _________________________ čitamo članek, ki ga je spisala S studom čitamo, kako se je tero se najlepše zahvaljuje osta- znamenita danska pisateljica Ka- vedel d'Annunsio nasproti ubogi rin MichaeKa in ki pomeni težak, vdovi, kako jo je izigraval in vo-sila resen obračun z osebo "kra- dil za nos ter jo slednjič prisilil, lja pesnikov," Gabrielom d'An- da je iz bede podpisala izjavo, nunzijem. Iz Članka posnemamo da prejme po njegovi milosti — le najznačilnejše pedatke. neke neznatns predmete, pa še te L. 1910 je kupil nemški umet- v silno zanemarjenm in skvarje-nostni zgodovinar prof. dr. K. nem stanju. Medtem je d'An-Thode ob Gardskem jezeru kras- nunzio poklonil vilo Cargnacco no vilo Cargnacco, v kateri je italijanski državi, ki je po dol-namestil svojo zbirko starin in gem moledovanju izplačala Tho-umetniških slik (Originali Rem- dejevi vdovi za skoro dva mili-brandta, Hansa Thome i. dr.), jonsko vrednost — 100 tisoč lir več kot 7000 zvezkov broječo odškodnine. Pohištva, zbirk, ro-knjižnico z mnogimi silno drago- koptyv njenega soproga i> cenimi raritetami itd. Pred voj- d'Annunzio še*do danes ni vrnil, no so cenili vilo s parkom, pohi- V tem primeru ne gre za rim-štvom in zbirkami na 1,824,000 sko vlado niti za kaj drugega, lir. Do vstopa Italije v svetovno gre za osebno moralo d'Annun-vojno je živel Thode, znameniti zia. Na Danakem je vzbudila oboževalec in raziskovalec itali- afera burne proteste. Književ-janake umetnosti, v vUi Carg- niki, ženska društva, vsi vplivni nacco s svojo drugo ženo, dansko krogi so pošiljali uzurpstorju violinistko Herto Tegner-Thode. protestna pisma, ki jih je le ta Po izbruhu vojne je moral zapu- velikodušno — Ignoriral, priti-stiti Italijo in je umrl leta 1920 skal pa je na gospo Thode češ. v pomanjkanju. Vila Cargnacco naj prepeči kampanjo proti nje-je bila 1. 1918 sekvestrirana, le- mu, če hoče dobiti kakšno milo-ta 1921 zaplenjena. Thodejeva ftfino. vdova je čakala na Danskem, da Pisma G. d'Annunzia, ki jih ji vraejo zaplenjeno premoženje, objavlja Karin Michaelis v L. 1921 se je vselil v zapečate- "Novi Evropi," so strahovit do-no vilo samopašno, brez dovolje- cument humaine, strasns obtoi-nja oblasti G. d'Annunzio. Tho- ka pesnikove nekulture in uzur-de jeva vdova ga je obiskala in patorske nadutosti, vprašala, koliko časa namefrava Ob neki priliki Je fAaauaci« ostati v njeni hiši. D'Annuniio postregel g. Thode z likerjem, ki je rekel, da le kakih 6 tednov^ ga js "sam iscotevil" ia po ka-hkrati pa je hvalil duhovitost dr. terem je teško zbolela. Nihčc Thodeja. ki ga spoznava po njo- noče trditi, da bi bU te bolezni govih rokopisih. Ti rokopisi so kriv d Annunsio, toda likerji bili v zaklenjeni pisalni mizi in 'Hcralja pesnikov" se oči vidno izrecno zaznamovani, da jih .te tako slabi kot njegova morala-sme nihče nepoklican odpreti. "Ptet s frančiškansko kuto" v D Annunzio je obljubil vdovi, da tuji vili, lastnica te vik v bedi bo sam posredoval v Rimu glede — to je slika tetlse moralne de vrnitve imetja. , kadenc* "vzvišenih" umetnikov 2e bi bila vila Cargnacco vr- d'Annunzijevega kova. LISTNICA URBDNI&TVA. Cleveland, O.—A. K/—Avtor knjige "Stric Tomova koča" ("Uncle Tocn's Cabln") Je bila ameriška pisateljica in urednica Harriett Beecher Stowe. Rodila se je leta 1812 in je umrla leta 1896.—Pozdravi Ezport, Pa. — J. J. — Mesto Chicago je drugo največje ameriško mesto po Številu prebival-atva; tretje je Philadelphia. — Pozdrav! Debata la predavanje. Chicago. — V nedeljo. 17. marca se vrši zanimiva debata v dvorani koliseja na 1513 So. Wabaak a ve. o predmetu, da-)i ima zamorska rasa iste intelektualne zmožnosti kot ostala plemena. Dskato prireja čikaški forum ia prične ob & popoldne. Afirmativso stran vprašanja bo aagevarjaJ dr. Burgkardl Du-Buia. znani zamorski učenjak is New Yorka. negativno stran bo pa sastopsl Lotrop Stoddard iz Bostona, ki je avtoriteta na polju plemenskih razlik. Zvečer i stopa dne ob 8. bo dr. DiiBiftis predaval v dvorani Aaatin Coiamunity foruma, BB1 N. Central a ve, o protesta: "Bodočnost zamorskega plemena v Ameriki". Predavanju ko sledila splošna diakuzija. kate~* ae bo lahko vaak udeležil. Udslsšita so slavonskih opornih pradalav v nedelje 17. ca, v dvorani CSP8! Blv*i uradnik okteta MU ve Anderson je bil pred par dne prohlbkije. vi aretiran od suhsških sgrn Chicago. — William A. An- tov. ker je prodajal doBaturitii' dernon, bivši uradnik v zveznem ras aJkonol na d« !>elo butlegar dohodninskem departmentu. je jem, ko Jc bil uslužben pri Om' bil obtožen zarote s namenom. Park Chemical Co^ ki izdehiM da se krši prohibkijakJ zakon, razne tonike e X jp ' 'T,' OBOTA, 16. M ABC Vesti iz mm JtAVNI URAM V DRŽAV mmse -zgradbe. (Izvirno.) Beogtti* 18. febr. 1929. lada je sklenila, da se vsi »viii uradi morajo nastaniti riavnih poslopjih, da se tn-na eni strani prihranijo vili gtrolki najemnine, na dru-utrani pa z izpraznitvijo pridih poslopji eomilijo #tano-ijsko bedo. V Beogradu sani bodo do L maja vsa mim-stva prišla pod lastno streho, to svrho bo uporabljeno tudi lopje bivše Narodne skupšči-Ministrski predsednik in ranji minister je odredil, da poslopje bivše narodne skupke dodeli za nastanitev ura-r vojnega in prometnega mi-trstva. V poslopje se bodo . marcem preselili štab ko-nde mesta Beograda, Štab du-«ke divizije, vojno sodišče lavske divizije in iodkov prometnega ministr-n. Na ta način bo prihranila ava na najemnini letno 1 miri dinarjev, 'udi bodo do 1. maja končali 0 zgradbo, kjer Bo nastanje pet ministrstev. Dela mo- 3 biti zaključena tako, da osi. majem Že dostopni pnv ri v palači za urade. Z na-litvijo ministrstev v tej novi iči,, bo izpraznjenih okrog privatnih stanovanj, država bo prihranila na najemnini 10 5 milijonov dinarjev. Iz-znitev privatnih stanovanj gotovo ugodno vpjjvalo na lovanjsko bedo, kakor tudi cene najemnin, trogo izvajanje zakonov. Ne-no je notranji minister izdal j bo vsem upravnim obla-n, da morajo strogo paziti na da se v javnosti rabijo aamo vilna "jugoslovanska" imena mest, rek . . . Kakor čuje-je mariborsko policijsko nateljstvo že zahtevalo od ništva nemškega časopisa, spremeni svoj naslov "Mar-yrer-Zeitung", kakor je tudi ski policijski' dirčktoi1 zahte-od nemškega celjskega časo- 1 "Cillier-Zeitung", da »pre- 11 svoj naslov. — Zakoni grelo vseh malenkosti! a muslimanka —' diplomirana pravnica. Beograd, 19. febr. 1929. a beograjski univerzi je te diplomirala za doktorja praktična Nadjica Nuri-Hadžič. je prva muslimanka, ki je v državj zaključila pravne lija in se pririla do doktorja ičnega". Ta mlada musli-ika se namerava posvetiti jkaturi in bo s tem dosegla drugi rekord. Bo namreč i muKlimanka, ki bo naato-pred sodiščem kot advoka-i. b promoviranju je dejala: I a hip sem srečna, da sem »miraia, ker je to za študen-ač velika sreča. A nič manj m srečna, da sem prva mu-anka v naši državi, ki je j učila pravno fakulteto in da o dam drugim musliman-zgled . . . Marsikatera mu-anka bi šla študirat, ko bi la kako je pravo interesent« Mi.dim, da bom dober ad-Saj imamo žene za ad-ituro eno odliko . . . Menda f«ba reči, da je to naša vne-' '-a govor." a vpraAanJe, aU se bo bavil . (»katuro, ako se poroči uslimanom, je gdčna Nuri- tič izjavila: mislite, da bi hotela, se za-n V harem? . . . Nikakor ne. »n moje sestre, od katerih se pripravlja za operno pev-« druga obiakuje pravno fa-♦to, »mo bile deležne aodob-'•goje in ne ne moremo več Jazniti z zastarelimi običa- ako UkJo pravoverni musll-' sprejeli to novico, je vprs-<. j* bilo od zdravnRmv Kako je z zimo. Ljubljana, 19. febr. 1929. Se pred parmi dnevi je bil tak mraz, da so — tako je rekel neki Ribn&an — kar svetniki po kapelicah pokali. Zadnji trije dlievi pa so napram prejšnjim topli, temperatura je poskočila do 6 stopinj pod ničlo v Ljubljani, v Bohinju imajo 6 stopinj, povsod v Sloveniji imajo manj kot 10 stopinj. Je torej velika sprememba na boljše, mraz ne reže več skozi suknjo, a opaznost plazov je bližje. Včeraj je bilo oblačno in megleno ter je na Gorenjskem celo snežilo. Danes pa je celo solnce pogledalo skozi oblake in od streh je začelo kapljati. Promet na Železnicah se je izboljšal in so v Sloveniji malone vse proge dobro očiščene, tako da vozijo vlaki precej redno. Manjka le še premoga in bo zategadelj ostal promet se omejen. Tudi zveze kontrola Ljubljane z inozemstvom ho bolj urejene in so zamude vlakov silno majhne, napram zamudam pred tednom dni. Mnogi kolodvori so natrpani z vagoni tovornih vlakov, ker jih niso mogli pravočasno spraviti dalje. Med Zidanom mostom in Celjem, kjer so se vsipavali plazovi, ae vrši promet samo po enem tiru. Pomanjkanje premoga čutijo zlasti industrijska podjetja, ki so deloma že morali ustaviti, deloma pa omejiti obratovanje svojih tovarn. ^Nekatere tovarne imajo, sicer premog v Trbovljah, a ga ne morejo dobiti v Ljubljano, ker ni tovornih vagonov. Plazovi se ne vsipljejo več na progi Celje^Zidani most, pač pa grozijo na Gorenjskem kakor tudi v savski dolini, kjer pa.bo prava nevarnost nastopila še v slučaju, aa se bo sneg brzo topil, in bo pro^a ogrožena od plazov, ne snežnih, pač pa plazovi zemlje in kamenja. V poštnem prometu ae enako poznajo posledice zime. Mnogo gorskih krajev je odrezanih od sveta in jim je nemogoče priti v, f vezo z dolino._______.. . Iz Prekmurja poročajo o meter visokem snegu, o zamrznje- mrliča. Pravtako sta našli smrt pod snegom dve po-sestnicl iz GruSkovja Eno je zasul sneg, ko je šla po vodo, drugo pa, ko je kidala sneg. Zadnje še niso našli. Vseh teh pft nesreč se je napravilo na en dan. Iz vse Štajerske prihaja-jo poročila, da so jim zmrznili! pridelki po kleteh, da so nekateri brez drv in vode, da zmrzuje celo živina. V Srbiji pa je divjala včeraj spet burja in sneg. Tako je na Kosovem sneg za medel vlak, da je moral obstati sredi proge. V poročilu o sestavi vrhovnega stalnega zakonodajnega sveta smo poročali, da je eden izmed treh Slovencev tudi dr.1 Metod Doleric, kar pa po novejših vesteh ne odgovarja resnici. Imenovan je bil univ. prof. Skrlj, ne pa dr. Dolenc. V zagrebški reviji "Nova E-vropa" jc po nastopu nove vlade izšel članek "Novo stanje", ki so ga podpisali kipar Meštrovič, dr. Popovič, dr. Politeo, dr. Belin in dr. Curčin, zadnji je urednik revije. Članek je bil zaplenjen in ta Številka lista potegnjena iz prometa. Zdaj je državno pravdništvo obtožilo u-redništvo revije, kakor tudi one, ki so članek podpisali. Obtožen je tudi kipar Meštrovič. — Ivan Meštrovič pa se je prav v istem času vrnil iz Beograda, ki je v zadnjih 14 dneh napravil osnutek poprsja kralja Alekaandra in kraljice Marije. To popraje bo izdelano v bronu in bo vlito v ateljeju umetniške akademij* v Zaigrebu. < I Mraz zaprl Ikdfe v ječo. Mo-atarskt škof Mišič se je mudil v Dubrovniku, odkoder se je 18. feb. hotel vrniti domov. Na poti pa je vlak radi žametov moral obstati na postaji Capljani. Vsi potnlkLso morali izstopiti, med njimi seveda tudi škof. Drugi podjetni polniki so si hitro poiskali prenočišče, škof pa je o-stal na cesti. Javil se je občini oz. policiji, ki ni imela drugega na razpolago kot — zapor. Za sijo so mu pripravili v celici le* ž išče, in je škof to noč v zaporu kar dobro zaspal. Sila kola lomi, pa mora tudi škof v sili v zapor, da ne ostane na mrazu. R&zptmve o pravilih S. N. P. J. Vlrginia, Btfnn. — Vidim, da se konac pfimiče za 9. kon-uenciju i hoči^ da par riječi ka-Žero o provižoričnih pravilih, ko-ja su dosta izmješana. kao grah i zelje. MisNm, da bi najimlje bila, kad se bi dva pravila odpustila i isto <>dbor za provisorična Nov Slovenec—član beograjske akademije znanosti. pravila, da ih u buduče više ne» ra plačati iz naših težko zasluži ms, jer kako yidim i sudim, da nih dolar«, ako nam koji ostane je to samo jedan posebni troAsk kadi. i ni št a vrijedan. Kad dode kon- Plača delegati ma nek budil pa ju svoje Članstvo što najbolje moguče, i leži tm na srcu orga* nizati j a i njeno članstvo I gleda-ju, dk ide uvjek s ve u naj bol j en* redu dok su oni unutra. letina je, da članstvo jednote raste svaki dan. a uzto se uzimlju i pomočnici m glavni urad i to ae ave mo- wmwwi mrooni ni Muri, o pojrfnu divjačine, ki nima hrane. Pra^ tako je kmetom zmrzoval krompir po kleteh in ga ne bodo imeli niti za pomlad saoiti. Kmetje iz Prek-murja Še opozarjajo oblasti, naj. kaj ukrenejo, da bodo preskrbljeni s semeni. b Mežiške doline poročajo, da so se tja priklatili volkovi kar v celih krdelih. Videli, so jih na Tolstem vrhu v četi 8— 10 volkov. Orožniki in lovci so šli nadnje, a jim bo težko slediti volkovom, ker je nad meter novega snega. 2a nad 60 let ne pomnijo ljudje, da bi v teh krajih bili volkovi, letošnja huda zima jih je pritirala spet. Iz Trsta poročajo o žrtvah mrsza. Franc Frank, star 76 let, iz Hrastij pri P6stojni, je zmrznil, ko je čistil progo. V Grgarju pod sv. Goro je zmrznil berač Matej Bitežnik. star 70 let. Na Banjčicah so trije svatje, ki so se vračali iz cerkve na pol, zmrznili. Temperatura je znašala pod 20\ Burja, ki je divjala tudi po Goriškem močno, je odnesla streho vdovi Mariji Jevščik v Grgarju in Ivanu Kavčiču v Dornbergu. Dočim včeraj plazovi niso hrumeli ns železniško progo^ so se pojsvili v Hrastniku. Lavina snega je zasula hišo "pod skalo" in so prebivale! hHe morali uiti skozi okna, nekomu drugemu je plaz zasul hlev in polomil streho in ns Ravnah je zasul sneg potok in most. i Smrtne žrtve pe so zahtevali plazovi v okolici Ptuja. Vea ptujaki okraj stoji pod dojmom tragedije petih žrtev, ki ao j*h zasuli plazovi pri Sv. Trojici v Halozah. - 16-letnege Ivana For-šnariča je poelal oče v trafiko po tobak. Med potjo je nenadno zgrmel nanj velik snežni plaz. Ljudje ao takoj šli (skopa vat, a so gs že nsšli mrtvega pod snegom. V občini Gruškov je je Franc Trafeie gnal jat kravo, a ga je med ft71, .__.. > ___i zasul plaz, drug posestnik e« je kmalu vračal domov po __i pouk. ki je ukinjen radi mraza. "Tavajo zdsj še radi hripe ,in,t' za nedoločen čas. Beograd, 18. feb. 1929. V soboto 16. t. m. se je vršile redna letna skupščina Srpske Akademije znanosti. Bilo je navzočih 22 akademikov in mnogo publike iz znanstvenih in umet-niških krogov. Pri volitvah je Akademija izvolila med drugim za svojega dopisujočega liana profesorja za slovenski jezTk na ljubljanski univerzi, dr. Frana Ramovša Novi član Akademije znanosti dr. Ramovš Je rojen 1890 v Ljubljani. Svoje študije je za vršil v Gradcu in ns Dunsju. Leta 1918 je postal na graški univerzi profesor za slovansko fllologi jo, leta 1919 pa Je bil poklican na ljubljansko univerzo, kjer za vzema viden potesj. Zdaj Je prejel najvišjo čMt znsnstvenikov v naši državi, biti Člsn Akademije znanosti. Kralj In kraljica nameravata priti meseca maja v Zagreb e celim svojim dvorom. Ostals bi potem v Zagrebu do polovice julija. nakar bi šla kot navadno vsako poletje na Bled. V Zagrebu že pripravljajo zs prsSelitev dvora. Borba proti aavtjalcem tm v Zagrebu. V Zagrebu so nekateri trgovci začeli koj fcrabljtVatl silno mrzlo zimo ter so začeli prodajati kurivo zelo drago ali pa so par dni tajili« da bi imeli kaj kuriva, da so po dveh dneh spet nsjsvi-II, ds "je prišlo, da pa so na-bsvni stroški mnogo večji in je redi tega cena poskočila Minister sem Je izdal stroga določila, da se sodnijsko preganja na-vijaioe cen. Zagrebška polic I jš je začela paziti na te, ljudje sa m( so Javljali slučaje navijanja vencija, razpravlja se točka po točki svejedno iz statih pravil i onda joŠ is proVtzortlfcih pravil. S tim se gubi dragoejanjeno vri-jeme, ko je nas kotta dosta krvavih žuljeva. " Sto ae tiče ovih pravil ima! bi dosta pisati, aH me bi Oselo malo previše vremena i isto bi uselo previše prostora%u Prosveti, za-to ču se osvinut samo na nekoje točke. Naprva ču se aabavit sa hiranjem delegata. Svako društvo, k oje broji od 16 pa do 250 članov neka izabere po jednog delegata i nadaljnih svakih 100 članov po jednog delegata. Sto je naš brat A. Garden opisal, da bi najbolje bilo, da kad bi izabirall delegate kroz splošno glasovanja 1 onda iskbrati po 20 delegata na 5,000. Dragi delegati i delegati-nje, pazite, da nikako ne glasujete za ovakav predlog. Ako to ostane, onda dobro znajte, da čete imati j oš manje prava, nego ga če biti u ovom sistemu što ga imamo sada. Brat A. Garden je napisal ljepo onaj članak, ali ne-znam za koga? Ako ovakova točka se poprimi, to če bit samo jed-na mašina u nutra, što če nas onda izrabljivrft po svojoj naj-milijoj volji, i neverno imat ni-kakog glasa nig^e. Bit če njih u nutra samo nekoliko, što če I-mat svu kontrolu nad nama i mi čemo plesati kako če nam oni svirat, ako čemo i nadalje ostati člani SNPJ. ' Sto ja mislim, da je uvjek bolje, da si društvo izabera samo delegata i z med tj sebe, nego da ide glaeovati zronog, koga nikad nije vidlo ni poznao. Dok mala društva su vrljedna, da uprav-Uaju sa svojim društvom i iza-beru si svoj društveni odbor, I-sto su tako vajUadna, da bi poslala delegata ji*.konvpnciju, /la ih zastupa. Mala druižva imkju Isto tako sposobnih ljudi zs ova ke stvari u svojem društvu ksko i velika. Brat Garden je opisal, kako se bi moglo znižati delegate i stroške za konvencij u, valjda ovo splošno glaaovanje nejtošta no-vaca i ovo sva.drugo? Jedini iz-laz je u tome, da ae bi smanjili delegate za konvencij u, kad bi narod i Članstvo živilo u slogi, pak tšta 2 ili 8 društva skupa L se ujedinlla u jedno društvo, a, drugače nikako ne. Svagde su mala mjests I svakom su dva, tr^ I više odsjeka SNPJ. Onda svako ovo društvo hoče, da hude i malo svoga poslanika, da ih zastupa. Kad ne bi ljudi živili u slogi, kao rogi u vreči, onda bi to dručije izgledalo. Na drugu stranu je opet drukčije, što Ja više delegata, bolje je, Jer jedan čovjek samo nešto snsds, dok više ljudi skupa više znadu. To kaže poslovica i to je istina. Dalje prolazlm na uradno glasilo ili na društvsni organ. Mi člani plačamo $1.20 za Prosvetu, kto Ju dobivamo jedan put na t jedan, i nek tako ostane i za dalje. Sto ae tiče članskih i društvenih dopisa, objava, poziva I takih stvari, da ss tiska bezplat-no, da člani naplačaju za to, kao i kod kojs droga novi na. Dosta puta bi morda dopis, poziv i što takvog koristilp i društvu i Jcd-noti, ali se mora filačati za svaki redak i onda sVaki ksže: No, zašlo, da tamo pišem i JoŠ plačam, Jer vidim, da škodim sam svojemu žepu, i ono više škodi neg koristi SNtt? Dalje, pleče glavnih odbornikov. Je su do*t* velike sada, a sa buduče očuvajtf bo«e. Naa I-ma. siguren sam, oko 90 sto. što aačlojavsmo SNPJ i nas tri nočemo dobit za Jednu godlnu dana tolike plače, koliko če bit nla #7 i vosne rtroške neg im se vra te, a drugo nek sami trpe. Kako Mu čitaO u Prosveti je naš, je. dan brat napisal, da druge organizacije plačaj u po $16 na dan, sva druge stroške i spalne kare. To je ba* prilična plača 1 ja mislim, da čovjek nije na sgu-bu, ako mu i kako ntagače iti sa delegati. Ta, ljudi božJU toga nija itnao naš pregident Hoo-ver (?) kad ja išao na putova* nje it Južnu Amerika. Draga moja bračo i sest*?, promislite kako sa kroji i reže dok je odkud. Danas ima dosta i dosta naroda u našoj SNPJ, koji su stromatai i si na mogu plačati svojih mje» sečnih asesmentov, neg se ih suspendira i briše van iz jednote njih i njihove familjje. Zašto st ne bi ovaj novac upotrebil u ova-ke svrhe? Plače od 97 na dan, to nije slaba plača, dok more dele* gat doma žlvit za $8.25 i $-1.00, ja mislim, da1)i moral i sa $7 na GLAVNI STAN, ier7.se sa LAWNI)AI.t AVg, OOCACO, ILLINOIS hvrfle^aliii odbor: r preMilk UPRAVNI ODSEK 1 Bo, 103. JukiJ^M Ujtrsac Orsšlšskt gL bl...)nlk John V«frlcl,; uieSffiSlU 3%, alki aersvhslj vlaalla KIHp (Mlas| vrkorni .drsvalk Dr. P. J. K »r s. StSS fli. C Uit Ase« Clsvslaad. Okki. GOSfODAlliKl ODSEKi frank Sosirsk. prsdsHnlt .Ml K Tllh »u Clavslsml. (H,la, fnmk ^ D,-; MIT a. Hldgs- POROTNI OI)S| K ■■■ ■ Bes ST. Anss, Kana. ■0|.Nji$l ODHKK OHROtJRi levrans Oradlšsk. Mt74a ia Lswmlsls A?s, VBODNO sa 1mvobs|i tlolak. Bss i maju "good tirne," a pravila I drugo nek bode kako če. Svaki onaj član, koji je. Izabran za delegata, a ima plače dok js doma svojih $16 1 $20 na dan, onaj je čovjek na Izgubl^ku, J Ja mislim, da mu je bolje biti doma; i nek ide onaj drugi član, što če rado iti sa $7, i on če gl&atl, ako mu organizacija leži na srcu, da če više načiniti sa Članstvo, nego onaj, Što Ide za-$25 na dan. To ze isto tiče 1 onih uradhikov, koji idu po jednotinbin poslu, a nisu urednici u glavnom uredu I njima Je do^ta $7 na dan i podvoz, kao 1 za delegate. Dalje, što se tiče jednote 1 vjerskih odnošaja. Ja bi pripo-ručal, nek ko vieruja što hoče, samo kad dela dobro za organizacij u i jed nota neka btide neu tralna od vjere i Boga, i nek se ne brine o njima. — Posmrtnimi nek se Izplača kao 1 doead. Hol niška podpora nek se izplača, ko je bilo prvo vsaki razred za ss I da se lzplačs bratski, onds svlms jednako, koji su u kojsm razre- Joka Gorlsk, prsds«*^, 414 Hs> Bt. Sarin, tSssz SS^J&ff1 ^ *i 1mmmm'\wm I „ Ki Jssrpk laska, M^Jl 1M* Wsal Nstrton, K. tttK »t., d.vrUud. ono. r7!, »T^TZ^ ■ss #54, Cklskolm, Nadaornl odbor vik Mašva* ta^ar^MlR. a. satk cinrs, m.« Jakn ONa. m II * oa»or: Praak VMa aMallfvt putu, da uprav treba, ds naši de- KH^lAM IHMIFOlIll HK NAHtOVRt Bolniška talal. legati idu na konvenciju ssto, da **^ Padala Ava, t:ki«s«a, ni D»NA1NR>081UATV» IN STVARI, ki so tnalo d. Isvršsvslaoco fei SttLT - Tti,llMv0 ^ ^ u' VsojglUlho alsdf p(M.iuvsaJs v «1. l«vr4«vslsoia oftorn 00 naj sašiljaja frank Sa[eu. prsUnlka nsdsoraaas o4kors. Mcar aach? sforsi, ni f ^ ^ - 1 ** ^ Vsi dopisi la dragi spisi, kasanalla, aaUsl. nsralnlna In splak vaa. ksr »:•«! s slasOaai iodnoto. naj W POŠili« aa asslevi "PROSVKTA." 9497-H So. UvaŠala Afs. Ckteata Itt. du, aH ne tako bratski, kao sada Js si ne mogu tega premisliti I deči do krsja nikako, kad ml jednl kažu, "borne se sada bratski izplsčs podpora bolnim čls nom i tako bi trebalo da se je več odkad izplačslo." Dragi brati i sestre, js sudim, ds svaki onaj član i članica, koji ns maju vode snicAano ss mozgom, da čs ovo prosudlti, ds to ne more nikako, ds bude bratski. Takova brada nam nisu bili ni Turcf, kad tu ratovali nskad kod nss u starom kraju. To Je svaki za sebe I nI* šta rfema zajedničkl z nikim. Naprimjer, dode član u društvo zdrav i ne fall mu nlšta. I nakon godine pol Izbolji III ga pobija i Je bolesten 6 mjesecl I dobije $106 i onds više nima ni Sta, ako se trefi, ds Js I dalje bolesten, s plačat ps more svejed* no miesečne pristojbe zs sve. To Je istlns, ds su nekojl člani več oko 20 godi na u jednoti I nieu mm-'dohili nišu podpore i Sa morda trefl, ds kad ovaj prvi član, Ho Je bolan, ozdravi i onaj neče biti morda bolan za 20 godine, a onsj drugič Izholi i morda če biti bolan dosta duis I onaj roda i organizacij i nikad im sa neče dojt na krtaj, svejedno kao niti ovlm, što im se zabranJuJs peči rakiju u Ameriki, što Ih vile love i za t vara Ju, to syt viša Ima raki je. Bolest n Icl se moraju strogo nadzirati I bolniški odbor nek dobro pasi natd. S tlm vas pozdravljam svh člana I članica SNPJ. Mike Stlmac. predsednik dru Itva št. 21 P). Black Diamond, Wash. — Kot Član društva "Planlnar" št. 87 8NPJ bi tudi Jas rad napiesl par vrstic o razmotrivanju pravil, čitam vsčinoma vsa rasmotriva-nja o pravilih in vidim veliko dobrega In tudi nasprotno. MoJa mnenje Je, da bf ae bolniški sklad vzdrževal vsaki sase, ali če se v 8 dolarski skl#d asesment toliko poviša, da bo ishajal bres primanjkljaja. >r Volitev delegatov na konvencijo bi bilo po modam mnenju boljše, ako bi društva lahko poslalk ensga delegat« dd 90 do «00 Članov, Ako kataro društvo Šteje več kot 800 članov, naj poAlie e-naga delegata v^Ž i več kot 2 delegata pa nobtrto društva Po mojem mnenju se godi krivica členom in društvom, katera na štejejo 100 člsnov, V Wsshlng-tonu js 18 društev s $06 člani brez mladinskega oddelka, In 6 društev šteje vač kot 60 članov vsako, pa ata le dve društvi u-binliMi poslstl delegata na konvencijo; drugs bi ae mogls združiti po 100 in 100 skupaj, kar pa povzroča spat stroge društvom, kar so oddaljdna po 20 milj In vač. Pelem pride pa Sa neeogtasja med društvi sami« mi. < lidno se mi vidi, ker sa člani ni/ kaj ne mtirajo v razmeri ve- in tako js policijs do včersj ^ ^v^ pr^Bji»d„|ka zs I9Ž9 tati cesti, pe gs je plaz enako eaaul. Zjutraj ao ljudje zapazili velik plaz in eo začeli odko- aretirals že pet oderuhov, ki so se hoteli ne račun zime obogatiti z dragim prodajanjem kuriva, 12 trgovcev pa je pol kija policijsko kaznovala.____ Tudi je bila konferenca pri županu, ki eo se je udeležili zastopniki Trgovske zbornice, na kateri so sklenili, maksimirati cene premoga in drv. ki jih najbolj primanjkuje. Določili eo cene drvem In premogu In ae draž- pevati ter ao našli pod je prodajati ne ane. I Jim, I jož čati sve iztoga i uzdržavstl 6 iH 6 komada djece i ptp/ati sa njih društva I ave nameže, što če lazit od jednote. Draga bračo i seetre SNPJ, dobro si pTomiSH-te. da nisu samo ono najbolj! I na)v«H ljudi, što delajo za veN-ke plače, a drugo im ne laSi na srce. niti Jih je Sto briga. Glavni umdnlkl I niti ko drugI ai ae steče Ime s tlm. Slo on Ima vellŠMi plaču. nege o tim što oai Jednog SfekopreviM**, a ne tako, kaUo kako Imamo asda u ovih pravilih. Isto bolniška podpora nek ss Izplača novim članovima kod pri-stUOe u jednotu nakon 60 dana od Itako suo dobili svoje certifikate, i to oni. koji su koteafcil sami od svoja bolesti. Ako je član pobijen ns rsdu, nek mu se podpora i splača Čim doMJe aartlfl-knt. Ze spolno kolesni nek sa ne plača bolna podpore u nlkakvom slučaju. Dalje nek ae bi podpora Isvseti samo tisti, kateri bi bili pohabljeni pri dehi In b{ bili m-smošni sa vsako delo. Vsako društvo bi moralo potem sa ta- »t člana llatlne urediti in poti v glavni urad, v kakšnem polotaju se 4otlČnl član nahaja. Kar se tiče povišanja plač glavnim uradnikom« it moje mnenje, da se jim poviša ša A dolarjev tedensko, kar SNPJ raste In k njo tudi delo. Jas mlsHfo, da kdor Ima boljšo plačo, ima tUdI bolj veselje do dets. Jooc#h Burkeka. Član drultva IsISHnMi m*m BI vil državni kMpajaik Columbus. O«, 15. marca. — Bert. B. BUckley, bivši državni blagajiflk, je bil včetaj obsojen na dva In pol leta sapova ki pla-čltev $1,000 radi tfraha in zvaao s butlogarjl. Sodbo Je iarakdl zvezni sodnik Benson W. Hough. ^ Buakley Im vložil prialv na vilje Mčm^^mm,:1 če spet plačati zanj. Stara 00- , „ . .. ~ slovica kaže: "j«dan za sva, a JiJu za-tare člane. Bobr. urednik svi za jednog." Onda čemo Imati J« omenil, pa fnenl se na ji su bolni I morda Ik ovi j ski doktor 11 ječe, pak Ih ae gu izlH Iti i oni eOa pak ee IjeSa kad kojega masaža lil Ako Jim pomore takvo lj tm koji mjeece, je belje mu čaM podporu. nego da i Jedno ne pomete. Alo ss USs simulacije I al llantov, toga če bM d bude na- vidi tisto prav dohro. ker član ja že pMaval dolgo let visoke a-potem na stsrs lets, ko bi ns mogel Is kskega vzroka vač plačati, bi mu pa jednoU re-kla: najnižji asesment plsčamo ali pa niš. Seveda bi vsaki vs#l kar bi dobil, pa bi bilo ponita* tvaJao sa člana. Pe mojem mnenju bi bilo bolj-Sa, ako bi BNVJ ustanovila ata-roaten sli onemogli sklad, in da bi vsak Član plačal v omenjani sklad od 4 do 6 centov mesečno. V enem letu M ss tako nabralo okras 80 sli 24 (Jeoft dolarjev, In potem bi m podi-mio člane, kateri eo najmanj 16 let člani SNPJ la da ao prekoračili Ss 66 le-to ki ao aesmoirii zs delo sli dru-O oa SS IJ«či ko* tfsče v -labdm položaju. Trni bi mmk mu mfels* plačalo mesečno od 16 da » dolarjev is potom bi ti čina I sami plačevali asMmeUt sa druStvi. In SNPJ. Od staroeti naj M Mil Avntrijakl prealdent Mikiaa — rado« Čeh. Češki listi izročajo, ds Js sedanji prezident avstrijska republike Mikiaa češksga pokolsnj«, nekateri listi |ia so Javili, da žiti preaidentov brat Karel Mikkm še danes v Čeških Htidejovfcah V "Češkem Dsniku" popravlja to sadnjo vest gospa Ruto na Mi-klas is čsrntic in pravi, da je v Budajovlcah tivsd M i klas m* li brstranec. ne ps brst avstxij> skega prezidonta. V enakem sorodstvu s prezkleutom Je tudi ona — Rutona MilUos. Ded av-strljskegs prozidenU, tako so* trjuje gospa Kušena, je b(J Ja-kob Mikiaa. IIU Je adao ismad šestih sinov stare mlinsrske rod bioe Miklaaov v Černeticah h. št. *0. Preselil ae je na Dua^i, Njegov sin Viljem, oče sedanjega avstrijskega prosidenta Ja bil poštar v Kromsu in Ja še kot dijak rad prihajal v goste k svojim sorodnikom v černetice. Avstrijski prezident Miklas js toraj čnšksga rodu In goaps Ru-toaa zatrjuje, da to lghk> vsak treautok dokato s neovrgljlvlmi rodbinskimi dokumenti. POD- izdaje evejo mkifcid» ki to Ivan Jantez, West Toronto, Ont.: IU« ovčic« in aapraM Mora biti zagrizen klerikalec in tercijal; veren rutoo-katollfc in bogaboječ tudi. Brez laat ne volje in poguma. (Sema!) Torej: biti mora tak "mož". ki bo "vodil" občinsko gospodaratvo tako kot hoče "gospod". To dokazuje, da so Cerkljani vzor-kristjani in da bi jih lahko poetavili celemu svetu za vzgled. In tudi, kar se napredka tiče v tem oziru, so tega mnenja; čimbolj človek napreduje, čimbolj se modernizira, toliko bolj je v nevarnosti, da pogubi dušo. Zato se je treba boriti proti na predku! In kakor mislijo, tako tudi delajo. Z elektriko so se aicer sprijaznili, to pa zato, ker razsvetljuje tudi farno cerkev ter na U način poveličuje svojegs Stvarnika. (Ps ne tiatega ne-Cerklja-na, ki je zgradil elektrarno!) 6 lolo pa je bila druga. V Cerkljah smo do pred sedmimi leti imeli trirszredno ljudsko šolo. Tedaj je prišel g. nadučitelj na dan z idejo še«trazrednlce. Stvar bi se dala napraviti, ne da bi se stroški za vzdriavanje šole dosti povečali. Fantke in punčke bi vtakitili skupaj, pa eto ti šestrazradnlce! Da je bil g. nadučitelj slab učitelj in zagrizen klerikalec, bi mu Cerkljani gotovo ne nasprotovali. Toda on Je bil dober učitelj ln poleg tega še liberalec, zato so se z vsemi štirimi branili šcstrazrednice. In "gospodje", da dokažejo, da so jim "butci" milejši kot ps izobreieni ljudje, so sklicali "protestni shod", na katerem se Je sprejela "resolucija", da Cerkljani ne marajo in ne marajo še»trazrednlce, ker da bi to pomenilo toliko kot odreči se notesom, ter se zapisati "ta hudemu". ir* fjr ^ Toda tudi ta in podobne komedije niso pomagale. Cerkljani so vseeno proti svoji (gospodovi) volji aobili šestrazrednico, in če bodo radi tega prišli v "pekel", tedaj bodo zato krivili šol-skegs vodjo. Upajmo pa, da jih šola ne bo "pogubila"; jaz upam, da jih ne bo. Bog pa se jih bo usmilil ter vtel v svojs nebesa tam gori nad zvezdami te zaradi milijona, ki s? ga žrtvovali za novi zvon, ki bo pel njemu čast in slavo. In nebesa Cerkljani več kot zaslužijo že s tem, da pfjo vodo, ki ima"oboje: duh in okus, Vn to neprijeten! j Po vsem tem, kar sem že napisal, se da soditi, da so Cerkljani zelo "dobri" in "krepostni rimo-katoliki. In tudi zelo napredni. Toda dlso samo Cerkljani tako "dobri". Po mojem mnenju ni dosti razlike med in latinščini. On je samo rekel: njimi in prebivalci ostalih vasi raztresenih med Šmarno goro, Kamnikom in Kranjem, vsaj v tem oziru ne. Skoro vsi so zelo vneti za črne suknje ter se Jim dajo voditi kot oslički. Je že tAko, si mislijo: če hočeš priti v nebesa, si moraš najprej "zaalu-Žiti" vstopnico za ista. Ta pa se da zaalužiti le z pobožnostjo, da-režljivostjo (napram takim, ki v potrebi!) in z izkazova-obrezpogajne, slepe pokor-napram služabnikom rinv iSBgp^^mm^^mm oevtf, kakor povsod, se tudi — pojdite in učite jih , . . Učiti pa je treba vsakega v njegovem jeziku, in učitelj bi moral z njimi vred moliti v njihovem jeziku, ne pa v nerazumljivem in že dolgo izumrlem jeziku. Tem odgovorim, da Rim že ve zakaj tega ne prippzna. Tudi trditev, da je bil Rim vedno nasprotnik napredka, ni brez podlage. Spomnimo ae samo na Italijana Gattlea Galilei, kar terega jc "nezmotljivi" poglavar rimsko cerkve proklel «amo zato, ker se je upal trditi, da se zemlja Suče okrog svoje osi in tu najdejo izjeme. So ljudje, ki potuje bkrog sobica in ne obrat-si ne dajo dopovedati, da je na- no kot Je svet do tedaj mislil. Ša "mati" rimska cerkev res ta-1 In kako so prve slovenske knji-ko dobra kot pravijo "gospod- ge zgorele na grmadi po zapoje" Celo taki se dobe, ki se drz- vedi "prosvitljenega" škofa Tonejo dvomiti v resničen obstoj maža Hrena, ki je dobro vedel, nebes ln pekla in ki ae upajo tr-Ida je neizobipiene ljudi lažje diti da je cerkev že od nekdaj "voditi" kot pa izobražene. To« neprijateljica Slovenca in Slova-Ida naši ijudje tega ne verjame-nov v splošnem. Pravijo, da jo. Ont so zadosti slepi, da ne zgodovina dokazuje, da je bila vidijo dokazanih dejstev ter rimsks cerkev vedno bolj "ma-J slepo verujejo v dobroto in ne-čeha" kot pa "mati" "tako Slo- zmotljivost naše dobre "ijiate-vencem kot ostalim Slovanom, re" rimske cerkve, ki teko zelo 2e dejstvo, da se Rim odločno "skrbi" za nje. V zadnjem se brani pripoznati slovansko Htur- ne motijo. Rim res skrbi za gijo dokazuje, da so njihove tr- nje namreč, da bi ostali tam, ditv'e upravičene, da Rim res ni kjer so bili (namreč Slovenci) v nikdar ljubil Slovanov. To u vi- Hrenovem času. In mnogi so, devajo tudi taki, ki sicer še ve- po njeni zaslugi, še vedno tam, rujejo v evangelij, toda ne v|dasiravno so toliko na boljem, Rim. Ti pravijo: — Krist ni rekel: pojdite in učite vse narode, in to izključno v grščini MORSKI VRAG (b RAG I -*) I "Odšli so odtod," sem dejsl radostno; čutil pa sem, da mi Je srce upadalo in vsak čas sem pričakoval, da zagledam nekje na obali Človeške kosti. _ Ker ps nisem hotel težiti Maudi duše, če bi našla kaj takega, sem odrinil s čolnom zopet na morje In vozil okoli,aeverovzhodnega rtiča. Na južnem obrežju ni bilo zalivov in zarana popoldne sva dovršila objadranje otoka. Njegovo celo obalo sem cenil na petindvajset milj, širina pa je znašala od dveh do petih milj. Število morskih peov v vseh zalivih je moralo biti najmanj dve sto tisoč, zmerno cenjeno. Otok je bil najvišji na akrajnem Jugozapadnem koncu, odkodfr se je polagoma zniževal, tako da je bil severovshodni del komaj dva čevlja nad morjem. Razen najinega zaliva so se vsi drugi kložno vzdlgovali kake pol milje daleč ln končevali v nekake akalovite pašnike, kjer je tupa-tam rastel mah in trava. Semkaj so bili zlezli morski psistari samci so čuvali svoje hareme, mladi pa so živeli skupsj. Ta kratki opis pove vse, kakšen je bil otok Endeavour. Bil je vlažen in razmočen, kjer nI bil skalovit, izpostavljen viharjem in bičan po morju in po ozračju je nepreatano drhtelo tu-lenje dvesto tisoč morskih psov; bil je kaj ža-loatno in bedno bivališč* Maud, ki me Je bila pripravila na razočaranje in je bila ves dan živahna In dobre volje, se Je zrušila, ko sva v najinem malem sallvu zopet stopila na suho. Pogumno se je trudila, da bi prikrila svoje duševno stanje pred menoj; ko ps sem netil ogenj, ie dušels ihtenje med odejami poti Aotorom iz jadra. Sedaj Je bila na meni vrsta, da sem se delal veselega; to vlogo sem igral po najbolji! moči In s tolikim uspehom, da sem jI privabil smeh v oči ln petje na ustnice. Vedno ml je namreč zapela, preidno je odšla počivat. To pot sem Jo bil prvikrat ališal peti; ležal sem ob ognju ln zamaknjen poslušal; v vsem kar je storila, je bila prava umetnica in njen glas, dasi ne močan, J« bil čudovito prijeten ln izrazit Spal sem še vedno v čolnu; tisto noč sem dolgo ležal bdeč, zrl v zvezde in razmišljal o položaju. Te vrate odgovornost je bila zame nekaj novega. Wolf Larsen je Imel docela prav. Stal Sem bil na nogah svojega očeta. Moji odvetniki In zaatopniki so oskrbovali moj denar za mene. Jaz sploh nisem poznal nobene odgovorn; '1 Prišle »o skupščino , dan volitev je bil določen na nedeljd. Kakor vsako nedeljo tako sem tudi takrat šel v cerkev; Ko sem prišel na sVo-js mesto je kaplan ravno začel | čitati škofov pastirski list. Vsebina istega je bila navadna, samo završetek se mi je zdel kaj nenavaden. Modri Ikof, oziroma njegovi pomagači1,' so končali približno takole: Očitajo nam, da se vmešavamo v politiko, da zlorabljamo cerkev V politične namene, da rabimo prižnico za politično propagando 1td. To ni res! Mi ne , vlačimo politike v cerkev. Mi (nikogar ne silimo, da voli našo I stranko. Rečem le: vsak zaveden katoličan ve kaj je njegova I dolžnost'. Namreč, da odda svoj {glas za Slovensko ljudsko stranko, ki Je po mojem mnenju edi-|na poštena in katoliška stranka! — — — Tristo koamatih, U nas pa I ima za več kot neumne! — sem potlhem dejal svojemu sosedu. Pravi, da ne vlačijo politike | cerkev, sam pa priporoča, naj oddajo svoje glasove za klerikalno stranko. In njegovo priporočilo Je toliko kot zapoved tem "ovčicam". Kako za neumne nas mora imeti U gospod! Moj sosed, mlad mož, napredkih idej. se Je trpko naamehnil Prav imaš! Za več kot neumne ima "svoja ovčice! Toda | te omejene glave tega ne vidijo — In prepričan sem, če b sedaj le rekel kateremu izmed | njih. da duhovščina vlači poli tlko na prižnkva, da bi me zavrnil. da ležem* In vendar Je ree, da celo Škot sam vlači politiko na prižnico. Naravnost norčuje se iz njftove omejenosti. V zahvalo pa bodo oddal I svoje glasove za škofovo stranko. Jas sem prtpričan, da Izmed vseh devetsto glasov ne bodo napredne stranke dobile nit petdeset glasov. Žalostno — toda resnično! In ni se motil. Vse napredne | stranke so dobile skupno triintrideset glaaov. vae ostalo ao dobili klerikalci. Tako občutnega poraza x napredne ideje nisem pričakoval. |8aj sem pred volitvami | s več kot sto vol lic i, ki ao utrjevali. da bodo volili napredno pridušalt so se. da svojih glasov loben način ne oddajo aa "fariko" stranko. Torej ni čud- potom našega potniškega oddelka je zelo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprašanja iz vseh krajev Amerike, od ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi vi tako, ako nameravate obiskati domovino, tedaj se obrnite na nas za vsi pojasnila. Mi zastopamo vse parobrodne Črte, in vas lahko odpravimo, kamorkoli si želite. ^^^^ Delamo prošnje za povratno dovoljenje "Permit," pomagamo dobiti po liste, vizume in vse ostalo kar je v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki bodo skrbeli za vaa in vašo prtljago tekom vsega pi vanja. . .a Mi od časa do čaaa oglašamo v listih imena vseh naših potnikov, ki prfl jajo ali odhajajo. kaspar american 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, n DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENj Znižana cena knjig Književne Matice S.N.P.J. • ______ ■ i Maj je prilika, bratje ln esetret da ai vsakdo lahko naroči ene ali več knjig pe selo nitki cenL Knjige se dobre, poučne in morali bi Jih imeti vvfckftfcHI. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, Je prUasna sa čitanje in vsm daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $f.00—tedaj .. ..$1.50 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLO VNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine in rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj ....MM..M ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj ln naravne zatona, vsebuje veliko poučnega aa vsakega človeka, vredna $1.60— sedaj ........... MM... ..M.M.M.M.. «..««.. ..»».»«.«..«»............«....MM»«»«.»»»»«MM»M»M»«»»»«»MM—MM60C PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest ia življenja ameriških frančiškanov in doftivljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.50— sedal ZAJEDALO—povest in slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.75—sedaj .....................................................................50c JIMMIE HIGGINS—zanimiva ln krasna povest spisal dobroenani pisatelj Upi« Sinclair, poslovenil L Molek. vredna $1.00—tedaj_______________Me lfc anlfama osna Je veljavna od 1. novembra lttt pa 4e l. aprila ltt». Odtrgajte U listek, priložite potrebne svoto v pismo in poilJHe na PROSVETA. M57 S. Uemdale Ave., Chicago, m. PHktoo vam polfljam svoto ..........kot naročilo za sledeče knjige: 11 sd^eiaeeseeess«eeeootos«aeaaa Knjiga pošljite aa naslov: Naalov. Država. -----pošljem tudi naročnino ta list Prosveta ____ Člani S. H. P. J. plačajo n celo leto $IU0, ta pol leta $2.40 in ne flani pa $100 erirana $2.00 aa naročnino. (To velja izvtemš! Chicago, Cfeero In inonamake drftava.) . , f m