Domoznanski oddelek
35
HAJDINČAN 2011
352(061)
6009085,4
V/ AA f

T
COBISS o

Leto XIII, št. 3, oktober 2011
Poštnina plačana pri pošti 2288 HAJDINA
Knjižnica Ivana Potrča Prešernova ul. 33-35
2250 PTUJ
t^šiiiammbljesenskih
Martinovem
	■I ■ 'S
	01 jtflH
Im®	
«	IT J	
	J \
Foto: Tatjana Mohorko

Leto kletarja Stanka Tomaniča
\J teh dneh se izteka leto kletarja letnika 2010 Stanka Tomaniča iz Dražencev. Ostala mu bo lenta, pridobil je nove kletarske izkušnje in nove prijatelje v občini in izven nje, ostajajo mu nepozabni spomini. Že čez nekaj dni bo na prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!« lento nadel novemu kletarju Francu Drevenšku iz Gerečje vasi.
Kletarju letnika 2010 Stanku Tomaniču to leto ostaja v lepem spominu (Foto: TM)
15. kletar fare sv. Martina in občine Hajdina je od lanskega do letošnjega praznika ostal zvest zaprisegi in kletarskim obveznostim. (Foto: Langerholc)
Stanko Tomanič o svojem kletarskem letu v občini Hajdina pove same lepe stvari, najbolj pa poudari: »To leto je hitro minilo in sploh nisem imel nekih
večjih obveznosti. Odlično sem sodeloval z našim župnikom Marijanom Teslom in županom mag. Stanislavom Glažarjem, dobro smo sodelovali s kle-
tarji in vesel sem, da so me pri tem podpirali moji sovaščani. Za dobro sodelovanje sem se vsem že zahvalil na pikniku v moji domači vasi, v teh dneh pa se že veselim nove Martinove prireditve in novega kletarja. Zares prijetno je bilo v vlogi kletarja letnika 2010 in bom z velikim veseljem novemu kletarju predal obveznosti letnika 2011.«
TM
Vljudno Vas vabim na prireditev
OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA v soboto, 12. novembra 2011, ob 15. uri
s 16. tradicionalno prireditvijo
»IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina, ob 16.30 uri
z osrednjo prireditvijo v šotoru na trgu pred občino.
Vesel bom, če se boste tudi Vi pridružili našemu praznovanju!
Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina
00 SDS HAJDINA vabi občanke in občane na
TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK,
ki bo v
petek, 28. oktobra 2011, ob 16:00 uri na športnem igrišču Hajdina.
Poskrbeli bomo tudi za zabavo in veselo razpoloženje!
Prisrčno vabljeni!
(piknik bo tudi v primeru dežja)
Občankam in občanom čestitamo ob OBČINSKEM PRAZNIKU!
SDS
UVODNE BESEDE
Življenje brez praznikov je kot dolga pot brez počitka...
Franc Mlakar, podžupan Foto: arhiv Mlakar
Jesen je obarvala naravo v pisane barve in polja se poslavljajo in pripravljajo na zaslužen počitek, kajti letošnje poletje je nepričakovano trajalo predolgo in s tem prisililo polja v podaljšano vegetacijo in prerano letino. Trgatve so bile skoraj dober mesec prej in sladkorne stopnje so bile vrtoglave in počasi njihova gornja meja vzbuja strah, kje je konec. Globoko upam, da to ne pomeni, da bo poletje v bodoče prehajalo direktno v zimo in zima direktno v poletje. Kar pa pomeni, da počasi a vztrajno izgubljamo pravo pomlad in pravo jesen kot simbola štirih letnih časov.
A ste kdaj razmišljali, kakšno bogastvo so štirje letni časi? Dajejo nam pestrost in različne odseve lepote narave. Štirje letni časi kot simbol velike pestrosti, raznolikosti, tradicije in kulture, ki se je vezala na ta naravni pojav. Ko sem še bil mlad, sem sanjal o življenje pod palmami v večnem poletju, danes si ne morem več zamisliti življenja brez štirih letnih časov, ki nam ponujajo enkratno moč in lepoto narave. Seveda so oblikovali tudi naš karakter in navade. Če je življenje v večnem poletju življenje v enem samem prazniku, je življenje v štirih letnih časih harmonija med delovnimi dnevi in prazniki. Tukaj lahko omenim star slovenski pregovor, »da je življenje brez praznikov kot dolga pot brez počitka«. Le-ta nam pove preprosto
resnico, da je delo pomemben del življenja in da naj bo uspešen zaključek le-te-ga praznik; kar je veljalo za Slovenijo, ko je še bila simbol delavnosti, vztrajnosti in skromnosti, skratka navad, ki so si jih generacije pridobivale iz avstro-ogrskih časov navzven. V zadnjih tridesetih letih nam je uspelo vse to spremeniti, če hočete tudi s štirimi letnimi časi vred. Vse te lepe stare navade smo spremenili z izrazi »hočemo imeti«, » imamo pravico« itd. A kaj se zgodi, če vsi nenehno jemljemo in nihče ne daje? Kot posledica vsega tega smo na pragu gospodarskega kolapsa in posledično medčloveškega in medgeneracijskega nespoštovanja in »spoštovanja« lastne države in na koncu še dela. Vse to nas vodi do tega, da ne znamo več ločiti dobrega od zla, resnice od laži in nenazadnje praznika od delovnega dne. Vse, kar poskuša imeti drugi pomen, ruši ravnotežje - Človeško življenje izgubi smisel, če je preveč praznikov in seveda tudi, če pretiravamo z delom.
Tudi v naši občini praznujemo novembra zdaj že trinajsti občinski praznik in si bomo ob tem povedali, kaj je bilo dobro narejenega v preteklem obdobju in seveda, kaj se planira v bodočnosti. Za delo na področju javnega dobra lahko ugotovimo, da je v naši občini aktivnih preko društev ogromno ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno delati za svoje okolje. Mislim, da po teh poteh mora stopati tudi naša mala Slovenija in dvigovati zavest o državotvornosti z mislijo, kaj bomo zapustili bodočim rodovom. Seveda, ko je praznik, ne sme manjkati dobrot in prazničnega vzdušja, ki nam ga ponujajo domači in gostujoči ljubiteljski umetniki. Martinovanje v farni cerkvi je prav gotovo eno najlepših tovrstnih praznovanj na Slovenskem, ki bo letos obogateno še z majhnimi dodatki, kot že veleva tradicija. Nikakor pa ne bo ogroženo zdravo bistvo prireditve, ki ima že svoj status v širšem
prostoru. Tako da lahko zaključimo dobro delo na tem področju generacij, ki so s to prireditvijo začeli. Smiselno in potrebno je s to prireditvijo nadaljevati tudi v bodoče in to mora biti interes vseh občanov. Kletar letos prihaja iz Gerečje vasi in sicer g. Franc Drevenšek, ki je prav gotovo ugleden vaščan ene od najbolj organiziranih vasi v občini. Ne dvomim, da boste Gerečjevaščani pokazali nove poti tudi letos kot že mnogokrat doslej. Zato ne pretiravam, če rečem, da bi si v drugih vaseh lahko vzeli vzgled po organiziranosti in enotnosti, ki jo premore Gerečja vas globoko v sebi. Vsi skupaj se lahko veselimo našega skupnega praznika in želim si, da bi znali globoko spoštovati, kaj je praznik v tem podivjanem svetu okrog nas. To je čas, ko se pomirimo s prostorom okrog sebe in seveda s samim seboj.
Omeniti velja, da je novembra še en praznik, ki je zaznamoval našo kulturo, in sicer ga praznujemo v tej obliki od 7. stoletja našega štetja. Izraža naš odnos do mrtvih in je enkraten po tem, da se zavedamo in spoštujemo delo naših prednikov kot tisto, ki nam je omogočilo lažje življenje. Hkrati se zavedamo, da moramo enako spoštovanje pustiti za sabo. Prvi november ima ravno to vlogo in je pomembnejši praznik, kot smo si pripravljeni priznati. Ta dan pripelje na mesto zadnjega spomina po Sloveniji na tisoče ali celo veliko večino Slovencev. Vsi se v svojih mislih poskušamo na ta dan osredotočiti na spomin na naše prednike. Ta dan pa je tudi priložnost, srečati prijatelje, znance, ki jih drugače redkeje ali pa sploh ne srečujemo.
Naj nam praznični dnevi popestrijo vsakdan z mislijo, kaj lahko mi storimo, da bo naše življenjsko okolje funkcioniralo še boljše ...
Vse dobro vam želim!
Franc Mlakar, podžupan
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva:Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec in Estera Korošec. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o. Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot s.p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si.
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/2006,13/2011-UPB3 in 18/2011), je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5 % davek.
7. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V	mesecu septembru seje občinski svet sestal na 7. redni seji, ki je bila 28. septembra 2011 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 6. redne seje,
2.	Dokumenti identifikacije investicijskega projekta za:
Ureditev vaškega jedra naselja Dra-ženci
-	Ureditev vaškega jedra naselja Ge-rečja vas
-	Obnovo gasilskega doma v Hajdo-šah
Vaško središče Skorba Ureditev vaškega jedra naselja Slovenja vas
-	Ureditev vaškega jedra v naselju Sp. Hajdina
-	Izgradnja hodnika za pešce med vaškim središčem in pokopališčem Hajdina v naselju Zg. Hajdina.
3.	Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovne šole Hajdina.
4.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sprejemu otrok v enoto vrtec pri OŠ Hajdina.
5.	Sklep o potrditvi cen za OŠ Hajdina - enota vrtec, in sicer:
Cene programov vrtca Hajdina znašajo od 1.9.2011 dalje mesečno:
-	za otroke prve starostne skupine (otroci stari od 1-3 let): 443,03 EUR,
-	za otroke druge starostne skupine (otroci od 3 let do vstopa v šolo): 348,37 EUR,
-	- kombinirana skupina: 382,97 EUR.
6.	Sklep o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu, s katerim Občinski svet Občine Hajdina daje soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu izvajalcu storitve Centru za socialno delo Ptuj, s sedežem v Ptuju, Trstenjakova 5/a, v višini 6,00 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. oktobra 2011 dalje.
Razliko do polne cene storitve bo Občina Hajdina pokrivala kot subvencijo iz proračunskih sredstev v višini 66,9 %.
V	skladu z 12. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev Občina Hajdina dovoli odstopanje od normativa števila efektiv-
nih ur zaradi posebnosti naselja na 100 efektivnih ur na eno oskrbovanko na domu na mesec od 1.10. 2011 dalje.
7.	Sklep o dopolnitvi programa pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Hajdina za leto 2011.
8.	Sklep o izvajanju prostorsko izvedbenega akta, in sicer:
Upravna enota Ptuj smiselno uporablja naslednje člene Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Hajdina (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 - popravek, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97,12/97 - popravek, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/07) 17/2, 17/3, 19/1, 20, 28/13 za odobritve, 39a/4 za soglasja, 19/3 ter 22/2 za mnenja. Za svoje odločitve si lahko pridobi podatke in strokovne obrazložitve na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju.
9.	Sklep o priznanjih Občine Hajdina za leto 2011.
Občina Hajdina v letu 2011 podeljuje naslednja priznanja:
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA
-	Gabrijel Žumer, Hajdoše 69, roj. 9. 2. 1942 - za večletno delo in aktivnosti na področju kulture,
-	Zdenka Brodnjak, Hajdoše 32, roj. 24.4.1962 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini,
-	Marjan Rozman, Gerečja vas 57/a, roj. 10. 6. 1960 - za uspešno in aktivno delo na področju vaške skupnosti,
Martin Turnšek, Skorba 29, roj. 10.
10.	1946 - za uspešno in aktivno delo na področju vaške skupnosti,
-	PGD Gerečja vas - ob 80-letnici delovanja,
PGD Slovenja vas - ob 40-letnici delovanja,
LD Boris Kidrič - ob 60-letnici delovanja.
ZLATA PLAKETA
-	Veterani PGD Gerečja vas - kot uspešna desetina na vseh državnih in drugih tekmovanjih.
ZAHVALNA LISTINA
-	Mojca Vomer Gojkovič, Prešernova ul. 4, 2250 Ptuj, roj. 23. 5. 1953 - za dolgoletno - strokovno delo,
-	Marjana Miklaužič, Gerečja vas 66,
roj. 16. 7. 1946 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini,
-	Julijana Gvozdarevič, Skorba 33, roj. 13.2.1930 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini.
10.	Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2011, in sicer prejmejo:
-	VAŠKA SKUPNOST SLOVENJA VAS -priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost,
-	Ambulanta za male živali, Damijan Peklar s.p., Slovenja vas 2/b - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt,
Kmetija Peršoh, Draženci 77 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo,
-	Mojca Zupanič, Sp. Hajdina 56 - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
Družina Bojovič, Slovenja vas 24/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
Družina Pal, Draženci 76 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
11.	Sklep o imenovanju kletarja letnika 2011, s katerim se za kletarja letnika 2011 imenuje Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, roj. 24.4. 1948.
12.	Sklep o razrešitvi in imenovanju v odbore, in sicer:
•	Andrej Tkalec,	Zg.	Hajdina 122/a,
2288 Hajdina,	kot	predsednik in
Franc Mlakar, Skorba 51/c, 2288 Hajdina, kot član se razrešita iz Odbora za javne finance. V Odbor za javne finance se imenujeta novi:
predsednik, Ivo Rajh, Draženci 24, 2288 Hajdina in
-	član Uroš Gojkovič, Draženci 60/a, 2288 Hajdina.
•	Andrej Tkalec,	Zg.	Hajdina 122/a,
2288 Hajdina, se razreši kot član Statutarno pravne komisije. V Statutarno pravno komisijo se imenuje novi član Ivo Rajh, Draženci 24, 2288 Hajdina.
Člani Občinskega sveta so se seznanili s
Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar - junij 2011.
Občinska uprava
Obrazložitev izvajanja izgradnje fekalne kanalizacije
Zaradi pogostih vprašanj v zvezi z izgradnjo fekalne kanalizacije smo se odločili, da bomo ta prispevek namenili zgolj eni temi, ki je za občane, ko se prične izvajanje le-te pred njihovim pragom, najaktualnejša, saj morajo do sedaj ustaljene navade (pot v službo, dostava kuriva...) prilagoditi zapori cestišča in slabim razmeram na cestišču (prah in blato), kar od njih zahteva veliko mero potrpljenja.
Lepa jesen omogoča nemoteno izvajanje operacije Izgradnje kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina. Če je že koga motilo zatišje brez strojev, ker se še ni pričelo z delom, pa je to trenutno v polnem zamahu.
V mesecu septembru so se končno pričela dela in to celo na dveh lokacijah sočasno, saj je prvotni terminski plan predvideval izvajanje del samo na enem gradbišču. Da bi dosegli časovne roke, smo se odločili, da pričnemo tudi z deli na izgradnji kanalizacije »Mala gmajna«. Na bogatem arheološkem območju je težko določiti natančen čas dokončanja del.
Glede na napredovanje del in polno angažiranost pri arheološkem nadzoru in zavarovalnih arheoloških izkopavanjih so se naša predvidevanja izpolnila in dela
napredujejo nemoteno. Seveda pa je vse odvisno od najdišč, ki se pojavijo na trasi predvidene kanalizacije.
Tukaj bi se predvsem obrnili na vas, občane, katerim je v prvi vrsti ta investicija namenjena. Zavedamo se, da izvajanje takšne investicije, kot je izgradnja kanalizacije, zahteva veliko truda s strani izvajalca del ter ogromno strpnosti in razumevanja z vaše strani.
Trenutno dela potekajo na KANAL-u 3.8 v naselju Zgornja Hajdina in na KANAL-u 1.2 v naselju Spodnja Hajdina.
Izvedla so se dela na KANAL-u 3.0 v dolžini 322 m in KANAL-u 1.0 v dolžini 226 m. Zaradi lažje in nemotene izvedbe je potrebna nenehna vez med nami kot koordinatorji projekta, izvajalci del in vami - občani.
Na terenu se najprej zakoliči lokacija revizijskih jaškov po izdelani projektni dokumentaciji. Glede na to, da je na terenu prihajalo do sprememb, je pred fizičnim pričetkom del potrebno uskladiti in določiti lokacije revizijskih jaškov tako, da bo vsem objektom in gradbenim parcelam zagotovljen priključek na kanalizacijsko omrežje.
Z samo izgradnjo kanalizacijskega voda se še ne bodo končala dela v cestnem svetu. V skladu s sprejetimi stališči razširjenega sestanka z upravljavci gospodarske javne infrastrukture se opravlja terenski ogled poteka tras vodovoda, nizke napetosti, telefona, CaTV, kakor tudi potek javne razsvetljave. Da bi se izvršila dela kvalitetno in v obsegu, ki omogoča pravilno tehnično rešitev, se bo poiskala najugodnejša trasa poteka koridorja gospodarske javne infrastrukture. Seveda pa bo potrebno pred asfaltiranjem še izboljšati prečni in vzdolžni profil cestišča v smislu ureditve odvajanja meteornih voda.
Za konec bi še poudarili, da kanalizacijo gradimo za vas, občani, in se zavedamo, da brez vašega sodelovanja in potrpežljivosti ne bomo uspešno dokončali investicije.
Občinska uprava
Foto: Franc Jelen
V domu krajanov Skorba je podjetje URETEK d.o.o. iz Ivančne Gorice izvedlo globinsko utrjevanje posedkov temeljev z ekskluzivno metodo Uretek Deep injeections, ki je zaščitena z evropskim patentom v lasti podjetja Uretek S.r.l., Italija.
Postopek lahko povzamemo: Ko smola URETEK GEOPLUS doseže območje, na katerem je potreben poseg, se začenja širiti v vse smeri in pri tem razvije napetost, ki lahko doseže 10.000 kPa (100 kg/cm2). Smola se bolj širi v smeri, v kateri naleti na manjši odpor. Smola se najprej razširi tja, kjer je temeljni teren šibkejši in najbolj potreben utrditve. Šele potem se začne usmerjati navzgor in sicer takrat, ko je odporna sila že gosto strnjenega terena naokoli večja od teže terena in na njem ležeče konstrukcije. V tem trenutku laserski merilnik, pritrjen na zgradbo, zazna začetek dviganja objekta. V danem primeru je bil dvig objekta zabeležen 5 mm.
(Povzeto po URETEK d.o.o., splošne informacije)
Aktualno LAS
Lokalna akcijska skupina (LAS) društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, aktivno izvaja LEADER program v sklopu 4. osi PRP 2007-2013 že od svoje ustanovitve 1.2007 naprej. Društvo je v letošnjem letu dobilo novega »starega« predsednika dr. Vladimirja Korošca, ki neumorno, volontersko vodi društvo od vsega začetka.
V preteklem obdobju so izvedli enega od zahtevnejših projektov S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah. Del teh kolesarskih poti poteka tudi po občini Hajdina.
Foto: TM
Društvo je v štirih letih obstoja uspešno zaključilo 20 projektov na območju devetih občin: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Trnovska vas, Destrnik, Juršinci in Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Skupaj z prijavitelji projektov smo na območje LAS za namene razvoja podeželja vložili preko 730.000,00 €.
Cilj LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je spodbuditi razvoj podeželja in ga podpirati v obliki projektov, da bi znali prebivalci koristiti danosti, kijih okolje, kjer živijo, ponuja. AKTIVNOSTI LAS NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA
Trenutno se v občini Hajdina aktivno odvijajo trije projekti. Projekt interaktivne točke je skupen projekt, ki se odvija na celotnem območju LAS. Namen projekta je izboljšati obveščenost domačinov in obiskovalcev. Z interaktivnimi digitalnimi mediji bo oblikovana mreža informacijskih točk, na katerih bo uporabnik lahko prišel do informacij, ki ga zanimajo. Interaktivni mediji na dotik imajo poleg informativne tudi predstavitveno funkcijo, v okviru katere bo uporabniku predstavlje-
na ponudba lokalne skupnosti, kulturne in naravne znamenitosti ter aktualni dogodki območja.
Drugi projekt, ki se odvija pod okriljem občine Hajdina in je del Načrta izvedbe projektov za leto 2011 je projekt Naravoslovna in učna pot. S tem projektom želi prijavitelj urediti naravoslovno in učno pot z namenom, da bo osnovnošolcem omogočeno spoznavanje ekosistema ob poteh. Naravoslovna pot teče na območju Berla ob rokavu stare struge Drave, učna pot bo urejena v neposredni bližini Osnovne šole Hajdina. Glavne aktivnosti v okviru projekta so: trasiranje in označitev poti, urediti učilnico na prostem, trim točko ter tematske točke na obeh poteh. Tretji trenutno aktiven projekt na območju občine Hajdina je Zbornik Društva gospodinj Draženci, v katerem vam bodo članice društva predstavile dosedanje delo, obogateno z zbirko receptov, ki so jih zbirale in preskušale skozi letne projekte.
V preteklosti seje na območju občine Hajdina neposredno ali posredno odvijalo kar nekaj projektov, ki so vključevali raz-
lične starostne skupine (članice društev podeželskih, kmečkih žena in gospodinj, ki so spoznavale tehnike aranžiranja in načinov pogrinjanja miz za različne priložnosti, osnovnošolcev, ki so jim poskušali približati biotehniko) oba je izvajala Biotehniška šola. LEA Spodnje Podravje je pripravila študijo o obnovljivih virih na območju LAS in jo bo predstavila v prihodnjem letu. Študija je dostopna vsem prebivalcem LAS na spletni strani Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje. Pod okriljem KG Z Ptuj so se odvijali trije projekti, katerih rezultati se dotikajo tudi občanov občine Hajdina. To so projekti NITRATI, katerega poskusi so se izvajali na območju občine Hajdina na prvem vodovarstvenem pasu in MLEKO, projekt, ki je vključeval pridelovalce mleka območja LAS, ter projekt od Pridelka do izdelka- od mleka do sira, ki je vključeval interesente za predelavo mleka na domu.
V	preteklem obdobju smo izvedli za nas zahtevnejši projekt S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah. LAS je v sklopu tega projekta izvedel trasiranje, označevanje, predstavitev poti, kulturne in naravne dediščine ob poti ter promocijo poti.
V	bližnji prihodnosti se bo na območju LAS izvajal skupen projekt Boljša prepoznavnost izdelkov iz podeželja, katerega namen je spodbuditi zanimanje za razvoj dodatnih dopolnilnih dejavnosti. Projekt predstavlja praktičen pristop k ureditvi prodajnih mest, izbiri embalaže, ureditvi okolice pri prodaji na domu.
Za prihodnje leto na LAS-u pripravljamo Javni poziv za nabor predlogov projektov za leto 2012, ki ga bomo predvidoma objavili konec oktobra 2011 in bo odprt do konca leta 2011. Predvidena višina sredstev bo objavljena v pozivu. Višina sofinanciranja bo znašala 80% vrednosti od upravičenih stroškov. Poziv bo objavljen na spletni strani www.las-bogastvopode-zelja.si in na spletnih straneh članic soustanoviteljic. Vabljeni k oddaji predloga projekta.
Mojca Metličar Strokovna sodelavka LAS
Od vasi do vasi, od hiše do hiše
Ena izmed aktivnosti, ki vsako leto poteka v okviru praznika občine Hajdina, je tudi izbira najlepšega vaškega središča, poslovnega lokala, kmetije in stanovanjske hiše. Izbiro so občinski svetniki novega mandata zaupali Turističnemu društvu Mitra Hajdina.
Na koga se bodo jezili neizbrani lastniki lepih hiš? Od leve proti desni stojijo: Franc Krajnc, Sp.Hajdina, Amanda Kalik, Zg. Hajdina, Zdenka Ornik, Hajdoše. Sedita: Sonja Brlek Krajnc, Dra-ženci (desno) in Berta Šlamberger, Slovenja vas (levo). Manjkala je Magda Intihar iz Gerečje vasi, ki pa je vse objekte obiskala naslednji dan. Skorbo sem zastopala avtorica tega zapisa.
S fotoaparatom in ocenjevalnimi listi sem sodelovala pri izbiri in priznati moram, da sem bila vesela, da imamo v občini le sedem vasi. Predsednica Sonja Brlek Krajnc je vsakemu od nas pripravila za vsak objekt poseben obrazec, ki je zajemal podrobno točkovanje vsakega izmed objektov, ki sojih predlagali vaški odbori. Začeli smo v Dražencih ob lepo urejenem ribniku, kjer smo pregledali obrazce, se dogovorili o načinu dela, točkovanja, ugotavljanja rezultatov in na koncu izbire najlepšega med lepimi. Nato pa je sledila pot od vasi do vasi, od hiše do hiše. Vsa zajetna dokumentacija je na voljo pri predsednici društva.
Ugotavljali smo, da se izgled vasi iz leta v leto spreminja, lastniki hiš skrbijo za urejeno okolico, prav tako so tudi vaška središča postala v ponos vsem vaščanom, hkrati pa občini kot celoti.
Bila sem del sedemčlanske komisije, ki	ke vasi, ki je kar nekaj popoldnevov v av-
smo jo predstavljali člani, po eden iz vsa-	gustu in septembru preživela na terenu.	^ese ' 0 in oto' vestra ®ro nJa
Župan Glažar sprejel Svitovce
V prostorih občine Hajdina je župan mag. Stanislav Glažar s sodelavci v petek, 21. oktobra, pripravil svečan sprejem za novo ambasadorko SVIT-a Silvestro Brodnjakin njene tesne sodelavce ter prijatelje, ki so v zadnjem letu opravili izjemno delo. Nanje so se s posebnim priznanjem in zahvalo že spomnili na slovesnosti, ki jo je pripravil Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani, posebno zahvalo pa so želeli dodati še v domači občini Hajdina.
Vsi, ki so bili v zadnjem letu kakorkoli povezani s programom SVIT, pomagali in bodrili druge, so se zbrali na sprejemu pri županu mag. Stanislavu Glažarju in njegovih sodelavcih.
Majhno pozornost, iskreno zahvalo za trud in izjemno voljo je župan Glažar najprej namenil Silvestri Brodnjak, ob tem pa poudaril, da so v občini ponosni, da je občanka Hajdine. Izrazil je zadovoljstvo, da se je to zgodilo prav v hajdinski občini, med društvi, ki so izjemen ponos občine, med ljudmi, ki želijo in znajo pomagati sočloveku tudi v hudih življenjskih preizkušnjah.
Župan Glažar seje za podporo tej humani akciji zahvalil tudi Društvu žena in deklet občine Hajdina in predsednici Mariji Pul-ko, podjetju Talum in Iztoku Trafeli, nove-
mu ambasadorju programa SVIT Antonu Golu izTurnišč, novinarki Tatjani Mohorko in televiziji SIP TV za medijsko podporo. Posebno zahvalo pa je namenil tudi ZD Ptuj, kije sodelovalo v tej izjemni akciji in prav vsi, ki so bili povabljeni k sodelovanju, najbolj pri pripravi okrogle mize, so se odzvali z velikim veseljem.
Brodnjakova je bila zahvale vesela, predvsem pa je bila vesela, da jim je vsem skupaj uspelo, stopiti po stopničkah navzgor in vzbuditi zavest pri ljudeh, v okolici. Veliko je k temu pripomogla tudi medijska promocija, predvsem pa velika želja, da
Župan mag. Stanislav je posebno zahvalo namenil prostovoljki, novi ambasadorki programa SVIT Silvestri Brodnjak
ljudem pomagamo k boljšemu zdravju in počutju. »Posebno zahvalo bi izrekla naši predsednici društva žena in deklet občine Hajdina Mariji Pulko, kije prisluhnila moji ideji, Iztoku Trafeli in podjetju Talum, ki so nas vzeli kot enakopravnega in enakovrednega partnerja v dialogu. Na koncu sem vesela, da smo se 28. septembra v Cankarjevem domu znašli tisti, ki nas je Inštitut za varovanje zdravja povabil in nas izpostavil kot tiste, ki so mogoče malo drugače razmišljali kot večina ostalih. In želela bi si, da bi bilo takih še več.«
Besedilo in foto:T. Mohorko
SVITanje v Spodnjem Podravju
V programu SVIT, ki ga od aprila 2009 izvaja Inštitut za varovanje zdravja Slovenije, so zdravstvene institucije na različne načine obveščale državljane v starosti od 50 do 69 let, naj izkoristijo možnost, da jim na podlagi dveh vzorcev blata odkrijejo morebitne krvavitve, ki bi lahko imele za posledico skrite predrakave spremembe v debelem črevesu in danki.
Statistični podatki junija lani niso bili spodbudni, še posebej sta v 36 % po neodzivnosti izstopali Štajerska in Pomurje. V Društvu žena in deklet občine Hajdina smo zato sklenile, da je potrebno nekaj narediti pri spodbujanju naših občanov, da naj izkoristijo to ponujeno metodo, ki jim lahko dobesedno reši življenje. Danes srečujemo znance in prijatelje, ki s hvaležnostjo povedo, da se morajo zahvaliti SVITu, da še živijo. Prepričane smo, da je potrebno narediti še korak naprej pri prepričevanju še tistega dela prebivalstva, ki še vedno hrani doma neodposlano SVITo-vo ovojnico.
28. 9. sva s Ptujčanom Tonetom Golom postala ambasadorja programa SVIT, on kot ozdravljenec, ki mu je SVIT odkril raka na črevesu, sama pa kot ena od tistih, ki mi ni vseeno, da toliko ljudi po nepotrebnem umre zaradi prav te vrste raka. S podpisom listine o ambasadorstvu sva se zavezala, da bova pomagala pri informiranju javnosti in hkratnem osveščanju še vedno premnogih omahljivcev, ki morda v sebi nosijo bolezen in zaradi nevednosti ogrožajo svoje življenje.
Objavljamo preglednico o odzivnosti vabljenih v zdravstveni regiji Maribor, ki predstavlja občine Spodnjega Podravja, iz katere lahko ugotovimo, kako je se je v treh obdobjih gibala odzivnost v nekem
okolju.
Prikazani so podatki o stanju junija 2010, decembra lani in 31.7.2011. Razveseljivo je, da je mariborska zdravstvena regija v povprečju dosegla 66, 27% odzivnost in da je kar 8 občin, ki so presegle njeno povprečje. Izjemen porast je v času od decembra lani do julija letos opaziti v Občini Ormož, ki je podobno kot Hajdina poskrbela za intenzivno obveščanje svojih občanov. Sledijo: Videm, Zavrč, Destrnik in Gorišnica, kjer je porast v zadnjem obdobju večji kot 10%.
Zaskrbljujoče pa je v Občinah Trnovska vas in Žetale, kjer je stanje julija letos slabše kot ob koncu leta 2010.
Sklenila sem, da se s tem poročilom obrnem na župane in urednike občinskih glasil v Spodnjem Podravju in poskušam kot nezdravstvena delavka vplivati na vse, ki ste podobno neodločni, kot sem bila vse do novembra lani tudi sama. Premaknilo me je šele pismo Lili Gričarjeve iz Gozd Martuljka, ki mi je predstavila svojo zgodbo. Odkrito je spregovorila o raku, ki so ji ga odkrili ter odstranili po zaslugi SVITa in postalo me je sram, da sem njena prijateljica, pa sem pol leta imela SVITovo pošto v predalu.
V Društvu žena in deklet občine Hajdina smo si v novembru lani zadale za cilj, da vsaka od nas v vsakdanjih pogovorih
	■	pfRr	■iSrvJi ■
	'k	”	tj IH Wll
		m	MKrmrn-.:
SVITovi nagrajenci in udeleženci slovesnosti v Cankarjevem domu (Foto: Darko Ferlinc)
Silvestra Brodnjak iz Skorbe in Anton Gol iz Turnišča sta nova ambasadorja programa SVIT. (Foto: TM)
napelje besedo na SVIT in na ta način širi pozitivno miselnost ter informacije v svojem okolju. Začelo se je SVITanje po hajdinsko. Organizirale smo okroglo mizo na temo Postavimo se po robu raku na črevesju. Povabile smo ekipo iz Inštituta za varovanje zdravja pod vodstvom neumorne Marjete Keršič Svetel. V času okrogle mize, ki je bila 21.3. v Termah - v Primusu, so si udeleženci lahko ogledali napihljivo maketo debelega črevesa in znake bolezni. Na našo pobudo so si to maketo lahko istega dne med dopoldansko malico ogledali tudi zaposleni v Talumu v Kidričevem, kjer je veliko delavcev, predvsem moških , ki spadajo po starosti v najbolj rizično skupino. Podobno akcijo je v Občini Ormož izpeljala Cilka Špindler s sodelavkami iz ZD Ormož. Kar dva dni je ekipa študentov odgovarjala na mnoga vprašanja mimoidočih, ki so prišli in se sprehodili skozi debelo črevo. Tudi podjetje Carerra je tako kot Talum prisluhnilo organizatoricam. Pozitiven rezultat naših prizadevanj je razviden iz tabele.
Moja želja je, da bi v časopisih vseh občin Spodnjega Podravja objavili to vsebino in s tem prispevali svoj del k še boljši obveščenosti bralcev o programu SVIT, ki tako kot DORA in ZORA pomaga odkrivati in pravočasno zdraviti bolezni današnjega časa.
Silvestra Brodnjak, ambasadorka programa SVIT
Pred Inštitutom za varovanje zdravja v Ljubljani smo srečali dve pomembni gospe;
(na levi) prim. Mojca Senčar, dr. med., predsednico Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, in Jožico Maučec Zakotnik, vodjo programa Svit.
DOBITNIKI SVITOVIH ZAHVAL
Posebne zahvale za pomoč pri promociji programa SVIT so na slovesnosti v Cankarjevem domu v septembru prejeli: Društvo žena in deklet občine Hajdina, Talum Kidričevo, IztokTrafela iz podjetja Talum in novinarka Tatjana Mohorko.
Na tiskovni konferenci o izvajanju programa SVIT smo izvedeli:
V	prvem krogu izvajanja 2009-2011 je v presejanih 49% vzorcev blata ciljne populacije (od 50-69 let), odkritih okoli 700 primerov raka, ki je drugi najpogostejši rak.
V	prvi presejalni krog Programa Svit smo od aprila 2009 do konca marca 2011 povabili 536.612 moških in žensk, starih od 50 do 69 let. Skupaj se je v dveh letih odzvalo na vabilo 56,28% ljudi, dejansko testiranih, tistih, ki so vrnili testerje, je bilo 49,11%. Odkritih je bilo okrog 4500 adenomov (velikih polipov, ki predstavljajo predrakave spremembe), ki so bili v večini primerov odstranjeni že med kolonoskopijo in nad 650 primerov raka na debelem črevesu ali danki. Pri 176 osebah je šlo za karcinom v polipu, ki je bil odstranjen že med kolonoskopijo in ni bilo potrebno nobeno nadaljnje kirurško ali onkološko zdravljenje. Skrb vzbuja prav vsak, ki se ne odzove na vabilo v program, saj se zavedamo, da še vsaj 600 ljudi hodi po Sloveniji z že prisotnim rakom na debelem črevesu ali danki, ki ga nismo mogli odkriti v Programu Svit, ker so ljudje vabilo zavrgli in se v program niso vključili.
Kakovostno izvajanje Programa Svit prispeva tudi h kakovo-
sti zdravstvenih storitev na področju gastroenterologije. Program Svit je zasnovan in poteka skladno z Evropskimi smernicami za presejanje raka na debelem črevesu in danki. Vsi postopki in vse faze izvajanja se redno preverjajo. Izkušnje pri izvajanju presejalnega programa, posebno še presejalnih kolonoskopij, so pripomogle k boj kakovostnemu, sistematičnemu in prijaznemu obravnavanju pacientov z boleznimi črevesa in danke sploh. V prvem krogu Programa Svit je bila kolonoskopija (ena ali več) opravljena pri 13471 osebah in v 98% je bila izvedena tako, daje bilo pregledano celotno debelo črevo. Na podlagi analize vprašalnikov, ki jih izpolnijo udeleženci Svita po kolonoskopiji, ugotavljamo, da je v večini primerov preiskava neboleča, pa tudi, če se pojavijo občasne bolečine, večina pacientov ocenjuje izkušnjo kot pozitivno ali celo zelo pozitivno. To je posebno pomembno zato, ker je v začetku izvajanja programa prav strah pred to preiskavo nekatere odvračal od sodelovanja. Zdravilo za čiščenje črevesa pred kolonoskopijo, Moviprep, ki je bilo za potrebe Programa Svit uvoženo interventno, je zdaj v Sloveniji registrirano in na voljo vsem, ki ga potrebujejo.
Odzivnost občin Spodnjega Podravja v programu SVIT - stanje junij in december 2010, avgust 2011
Občina		SVIT-odziv 30.6.2010	Občina	SVIT-odziv 31.12.2010	Občina	SVIT-odziv 31.7.2011	Občina	Novi vrstni red občin
1.	Dornava	58,55	Hajdina 27,96	68,73	Hajdina	78,41 9,68	Hajdina	78,41 37,64
2.	Ptuj '	51,48	Ptuj	66,18	Ptuj	74,57 9,39	Ptuj	74,57
3.	Kidričevo	48,20	Markovci	64,94	Markovci	69,01 4,07	Ormož	74,43 31,92
4.	Majšperk	45,37	Središče	62,58	Središče	61,65 -0,93	Majšperk	69,76
5.	Videm	43,45	Kidričevo	59,27	Kidričevo	65,56 6,29	Markovci	69,01
6.	Gorišnica	42,86	Majšperk	56,76	Majšperk	69,76 13,00	Videm	68,68
7.	Ormož	42,65	Dornava	56,38	Dornava	58,94 2,56	Zavrč	67,95
8.	Cirkulane	41,90	Trnovska vas	55,00	Trnovska vas	50,00 -5,00	Gorišnica	67,77
9.	Markovci	41,28	Gorišnica	54,51	Gorišnica	67,77 13,26	Kidričevo	65,56
10.	Hajdina	40,77	Podlehnik	53,78	Podlehnik	60,50 6,72	Središče	61,65
11.	Središče	39,27	Cirkulane	52,00	Cirkulane	59,35 7,35	Podlehnik	60,50
12.	Trnovska vas	37,78	Zavrč	51,96	Zavrč	67,95 15,99	Destrnik	60,00
13.	Podlehnik	36,94	Žetale	50,65	Žetale	49,44 -1,21	Sv.Andraž	59,38
14.	Zavrč	36,67	Sv.Andraž	50,00	Sv.Andraž	59,38 9,38	Cirkulane	59,35
15.	Sv.Andraž	35,00	Videm	49,87	Videm	68,68 18,81	Dornava	58,94
16.	Destrnik	31,60	Ormož	48,78	Ormož	74,43 25,65	Juršinci	55,38
17.	Juršinci	31,25	Juršinci	48,18	Juršinci	55,38 7,2	Trnovska vas	50,00
18.	Žetale	30,84	Destrnik	45,12	Destrnik	60,00 14,88	Žetale	49,44
								
	Ormož	Videm	Zavrč 1	Destrnik	Gorišnica	Majšperk	Hajdina	Ptuj
	25,65	18,81	5,99	14,88	13,26	13,00	9,68	9,39
Župan sprejel zlate maturante
Monika Vidovič iz Hajdoš, Simon Brodnjak iz Zg. Hajdine in Marko Horvat iz Dražencev - zlati maturanti iz občine Hajdina so bili 21. oktobra na svečanem sprejemu pri županu mag. Stanislavu Glažarju. Vsi trije so v oktobru že bili na izbranih fakultetah; Monika na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, Simon na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in Marko na Fakulteti za strojništvo v Mariboru.
Zlati maturanti Monika, Simon in Marko v prostorih občine na sprejemu in v družbi župana mag. Stanislava Glažarja, podžupana Franca Mlakarja in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl.
Za ta izjemen uspeh na maturi seje vsem dosedanjim čestitkam pridružil tudi župan Glažar in poudaril, da je občina Hajdina ponosna nanje in na njihov izjemen uspeh. Dejal je, da včasih v naši skupnosti pozabimo na tiste, ki so nadpovprečni in uspešni, zato bi bil že čas, da smo pripravljeni sprejemati tudi take. Občina bo poskušala v tiste, ki kažejo nek potencial, več vlagati. Od njih potem tudi pričakuje, da se bodo čez leta spomnili na svojo občino in morda nekoč tudi pomagali tem krajem z znanjem in izkušnjami.
Besedilo in foto:T. Mohorko
Opravičilo!
V prejšnji številki Hajdinčana je v članku o zlatih maturantih prišlo do napake. Napisali smo, da je Simon Brodnjak, zlati maturant iz Zg. Hajdine, zaključil Gimnazijo Ptuj, kar pa ne drži. Simon je namreč obiskoval Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo v Rušah (GSKŠ Ruše) in jo zaključil z odlično opravljeno maturo.
Za napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
SIMBIOZ@ na hajdinski osnovni šoli
Podobno kot na 239 mestih drugje po Sloveniji, se je tudi na Osnovni šoli Hajdina 17. oktobra začel postopek povečevanja elektronske pismenosti, ki je tokrat pravi medgeneracijski projekt, imenovan SIMBIOZ@. Povezuje generacijo Y (ipsilon), ki se je praktično rodila z računalnikom ter njihove dedke in babice, ki spadajo v generacijo modrih, ki je prodor računalništva doživljala na različne načine.
Dopoldanski dvanajsterici računalniškega znanja željnih udeležencev seminarja se je pridružila še ekipa tistih, ki jim računalnik že dolgo pomaga pri delu, učenju in tudi krajšanju prostega časa.
V dveh »izmenah« (od 9. do 11. ure dopoldne in od 16. do 18. popoldne) so računalniška delovna mesta v specializirani učilnici zasedli člani Društva upokojencev Hajdina. »Ta prava učiteljica« Andreja Novak, prof. na hajdinski šoli, je imela ob sebi šest asistentov, med njimi kar štiri učence. Najstarejši Dejanje suvereno hodil po predavalnici, najmlajši Matic Šlamberger, ki seje edini predstavil z imenom in priimkom, pa je kar žarel od dobre volje in želje, da svoje računalniško znanje pokaže dedkom in babicam njegovih prijateljev. Nič drugače ni bilo v popoldanski »zgodbi« o vseh tistih, ki si želijo življenje obogatiti z osnovami
Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber je zbrane bodoče računalničarje pozdravila s pomočjo video predstavitve, saj so jo službene obveznosti zadržale drugje. Njen nagovor je bil pred odhodom posnet z digitalnim fotoaparatom. Preko računalnika je bil s pomočjo projektorja posredovan tistim, ki jih je želela spodbuditi pri njihovih prvih korakih do tega, da bodo sčasoma tudi oni postali sprehajalci po »svetovnem spletu« in pošiljatelji elektronskih pisem, fotografij in še marsičesa preko interneta.
računalništva, kijih bodo potem doma nadgrajevali vsak po svoje, glede na interes, potrebe, možnosti in pomoč mlajših članov družine. Če so dedki in babice nekoč vnuke učili prvih korakov v življenju, pa jim sedaj le-ti vračajo s prvimi potezami z računalniško miško ter kliki po ikonah in iskanju črk na tipkovnici.
Besedilo in posnetki: Silvestra Brodnjak
Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi
V domu krajanov v Skorbi je v soboto, 24. septembra donela slovenska ljudska pesem, vezana na vinsko tematiko. KD Skorba je namreč v okviru občinskega praznika ponovno priredila večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi, na katerega so povabili številne pevske prijatelje.
Vsi nastopajoči pri skupni pesmi En hribček bom kupil. Foto: Tanja Turek
Poleg domačih ljudskih pevk, so nastopile tudi ljudske pevke KD Pristava pri Mestinju, pevska skupina Pustrovžeki KUD Kebelj pri Slovenski Bistrici, ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina, ansambel Danija Zajca, ljudske pevke KD Benedikt, družina Gregorc PD Anton Bezenšek Frankolovo, pevke ljudskih pesmi KD Štefan Raj Turnišče, sestre Kopinski KD Cirkulane in harmonikarska skupina Veseli Jožeki KD Videm. Na začetku pa je goste in nastopajoče nagovoril podžupan gospod Franci Mlakar.
Pevci od blizu in daleč so nam skozi pesmi predstavili različne zgodbe o vinu. Celotna prireditev je potekala kot druženje na trgatvi. Estera Korošec in Matic Šlamber-ger sta peljala rdečo nit prireditve in sta na oder vabila pevce, da bi jima pomagali
pri trgatvi in hkrati nekaj zapeli. Na oder sta povabila tudi starega vaškega kletarja iz Skorbe Franca Šlambergerja in novega vaškega kletarja Franca Gregoreca. Stari kletar je simbolično predal delo novo imenovanemu kletarju in mu zaželel, da bi ga uspešno opravljal naprej. Po nagovoru predsednice KD Skorba Renate Gabrovec seje prireditev zaključila s skupno pesmijo En hribček bom kupil.
Druženje seje nadaljevalo, kakor se za takšno prireditev spodobi, ob dobri kapljici, za katero sta poskrbela kletarja, in zakuski, ki sojo pripravile domače gospodinje. Za še prijetnejše druženje pa so na koncu zaigrali še Veseli Jožeki iz KD Videm.
Tekst in foto: Tanja Furek
VINSKA TRTA
Spomladi vinska trta cveti, kot lepa rožica diši.
Rahlo šelesti gorica zlata, trgatev v jeseni bo bogata. Klopotec se oglasi, na trti grozdje že zori. Vinogradnik hodi po gorici, Opazuje, kaj mora še storiti.
Trta v jeseni je obrodila, ob trgatvi pesem seje vila. Harmonika seje oglasila, je pesem beračem popestrila. Vinogradnik gorice ne bo pustil, novo trto bo sadil.
Ko mošt v vino se spremeni, sv. Martin ga krsti.
Kletar pozabi na težave, zahvali Bogu se za darove. Bogato miza je obložena, z dobrotami popestrena.
Z vinom si nazdravimo, ob letu se ponovno srečamo. Vinogradnik sam kletari, ne pusti, da se vino kvari. Trud ježe pozabljen, kletar lahko spi miren.
Po pameti ga pijmo, da glave ne zgubimo.
Terezija Golob
Ljudske pevke KD Pristava pri Mestinju. Foto: Tanja Furek
Matic, Manja in Estera v družbi starega vaškega kletarja Franca Šlambergerja in novega kletarja Franca Gregoreca. Foto: Tanja Furek
Grozdje je letos hitro dozorelo in trgatve so se začele že dokaj hitro glede na letni čas. Vaščani so z veseljem darovali grozdje za skupno trgatev. Skorboski fantje so s starim vozom in kolesi obiskali domača dvorišča in nabirali grozdje. Izbrali so tudi tretjega skorboskega kletarja Franca Gre-goreca, kije nasledil svojega predhodnika Franca Šlambergerja. Novi kletarje svečano zaprisegel, da bo za vinsko kapljico dobro skrbel in jo negoval. Kot je povedal podžupan Franci Mlakar v uvodnem govoru, gre za prireditev, ki povezuje ljudi in ohranja kulturno dediščino naših prednikov. Prireditev so popestrile Ljudske pevke iz Skorbe in skorbovski otroci, ki so pripravili kulturni program. Pri tem jih je vodila in usmerjala Simona Hazimali. Na harmoniko je zaigral vaščan Jaka Purg. BRAJDA POVEZUJE VAŠČANE Tudi letos so si obiskovalci ogledali stari običaj stiskanja dekliškega vina, ki ga je prikazala Ina Purg, pri tem staji pomagala stari in novi kletar. Dekliško vino služi za dober pridelek in srečo v vasi. Prireditev je sklenil Silvo Pernat, predsednik organizacijskega odbora, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je trgatev tudi letos uspela. Vaše gospodinje so pripravile dobrote, za pogostitev je poskrbel Vaški odbor Skorba. Ob kostanjih, lepi besedi in domači glasbi so se spletale nove vezi in prijateljstva.
Skorba trga in preša
Tudi letos so vSkorbi pripravili že tradicionalno prireditev Skorba trga in preša. Na »Ra-ušovem« dvorišču je potekalo stiskanje domačih sort grozdja: jurke, gemaja in kvinto-na. Prve priprave so se začele že nekaj tednov pred prireditvijo.
Na skupni fotografiji so vaščani Skorbe s prijatelji, ki jih brajde že po tradiciji povezujejo.

Novi kletar je svečano zaprisegel, da bo za vinsko kapljico dobro skrbel in jo negoval.
NOVI SKORBOVSKI KLETAR FRANC GREGOREC
Franc Gregorec se je skupaj z očetom, materjo in sestrami v Skorbo priselil pred več kot 30 leti. Njegov oče se je odločil, da si bodo ustvarili novi dom v Skorbi. Življenje v Halozah ni bilo lahko, tudi dostop do šol in služb je bilo veliko težji.
Franc si je ustvaril svojo družino in ostal v Skorbi. Kot delavec v Talumu je vedno našel čas za vinograd v Velikem Okiču. »Z velikim veseljem obdelujem in skrbim za vinograd. Rad imam Haloze. Pridelujem sovinjon in laški rizling« . Tudi doma ima »brajde«, predvsem kvinto n. Kljub temu, da se ljubiteljsko ukvarja s kletarjenjem in vinogradništvo, ga je sprva povabilo za skorboskega kletarja presenetilo. »Nikakor se ne bojim dela in skrbi za skupno kapljico, le javno se ne izpostavljam rad«. Sovaščani so ga le prepričali in izbrali dobrega naslednika starega kletarja Franca Šlambergerja, ki je svoje delo zares odlično opravil.
Na »Raušovem« dvorišču je potekalo stiskanje domačih sort grozdja, mladi fantje pa so se ob tem delu še posebej izkazali.
Skorbovski kletar je zelo priljubljen in spoštovan na vasi, kar sta pokazali tudi njegovi sova-ščanki
Kot pravi Franc, se bo z velikim veseljem zgledoval po starem kletarju, se od njega kaj naučil, upa pa tudi na njegovo pomoč v »Raušovi« kleti. Novi kletar je svojo funkcijo sprejel zelo odgo-
Na prireditvi Skorba trga in preša so nastopili tudi otroci iz domače vasi in navdušili obiskovalce (Foto: Renata Gabrovec)
vorno in že začel z delom. Kvinton je odvrel in je že pretočen. V kleti je skoraj 1500 litrov vina in 500 litrov soka, ki ga bodo delili na različnih prireditvah na občinski in vaški ravni.
Tekst: Estera Korošec, foto: E. Korošec, R. Gabrovec, T. Mohorko
PREGLEDNIK
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
V mesecu septembru so se ženske zbrale pri gospe Anici, da so potrgale koruzo, jo zličkale, zvezale ter pripravile na sušenje. V začetku oktobra so organizirale ekskurzijo v Velenje z okolico.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Ljudski pevci so nastopali v Izoli, pa tudi sicer veliko gostujejo; prav tako Ljudske pevke.
Lutkovna sekcija se pripravlja na novo igrico Kdo je sešil Vidku srajčico (premiera predvidena 11. 12., ponovitev 18.12).
Društvo je izdelalo Idejni projekt za počastitev 100-letnice.
Nova dramska skupina je začela pripravljati komedijo Vroča ljubezen (avtorica teksta: Ida Markež).
Društvu sta se v mesecu oktobru pridružili dve novi sekciji: Učiteljski pevski zbor in vokalna skupina, ki poje dalmatinske pesmi, Klapa plus.
KD SKORBA
24. 09. 201 so v domu krajanov Skorba v okviru občinskega praznika organizirali tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi. Povabili so skupine ljudskih pevcev in godcev iz Frankolovega, Benedikta, Pristave pri Mestinju, Turnišča v Prekmurju, iz Slovenske Bistrice, Cirkulan, Hajdine, harmonikarje iz Vidma pri Ptuju in domačina Jaka Purga s skupino mladih muzikantov.
V Skorbi pa ni prireditve, na kateri se ne bi slišala lepa slovenska pesem ljudskih pevk KD Skorba (Foto: Renata Gabrovec)
V	petek, 30.9.2011, so se člani KD Skorba udeležili »kožuhanja« na Megličev! kmetiji, ki ga je organiziralo Društvo žena in deklet občine Hajdina.
V	soboto, 1.10.2011, je KD Skorba pripravilo kulturni program ob prireditvi Skorba trga in preša 2011. V programu so sodelovale vse sekcije KD; ljudske pevke, člani gledališke skupine, ma-utarji in otroci iz Skorbe, Ina Purg ter domači harmonikar Jaka Purg.
Pripravila: Sanja Muršec
Tudi v Šus taetru KD Draženci imajo v tem času veliko nastopov na gostovanjih (Foto: Stanislav Zebec)
NAPOVEDNIK DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
4. novembra bodo imele zaključno prireditev s projektom Koruza. V okviru tega projekta bodo organizirale kuharski tečaj. Pred adventnim časom bodo organizirale delavnice, kjer bodo izdelovale adventne venčke.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Ljudske pevke pripravljajo prireditev ob 15-letnici njihovega delovanja, in sicer 27.11. v dvorani DU Hajdina.
Dramska sekcija bo s predstavo Tajnica Lolita 10.11.2011 gostovala v Zdravilišču Laško na kongresu tajnic Slovenije. Predvidena so še gostovanja drugod.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Nadaljujejo s pripravami na uvodno slovesnost v osrednjo prireditev »Iz mošta vino pridi na Hajdino«.
KD DRAŽENCI
Še naprej bodo sodelovali s predstavo »Hrup za odrom«, s katero se bodo udeleževali festivalov, prireditev in projektov v in izven občine.
KD SKORBA
Do konca leta bodo v društvu organizirali še Miklavžev večer za otroke in tradicionalni Božično-novoletni koncert ter sodelovali na prireditvah v okviru občine. Odrasla dramska skupina pripravlja novo igro, s katero bomo obeležili 15. obletnico društva.
Pevke se pripravljajo na snemanje zgoščenke.
Pripravila: Sanja Muršec
Kmetica leta je Francka Javeršek
V Zagorju ob Savi so 78. oktobra izbrali kmetico leta 2011, med 76 kandidatkami pa je ta naslov po odločitvi posebne komisije pripadel Francki Javeršek s Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Letošnja kandidatka Društva žena in deklet občine Hajdina je bila Zlatka Strmšek iz Skorbe, na podelitvi pa so ji glasno ploskale tudi članice in prijateljice iz hajdinskega društva.
»Slovenska kmetica naj bo oseba, ki ljubi slovensko zemljo, dom in otroke,« pravi letošnja slovenska kmetica Francka Javeršek iz Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah.
Dogodek v občini Zagorje ob Savi je bil posvečen tudi 15. oktobru, svetovnemu dnevu kmetic, na slovesnosti pa je najprej nagovorila Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki je predstavila nekaj težav slovenskega kmetijstva, ob tem pa izrazila upanje za boljši svet.
SLOVENSKA HRANA JE PLOD LJUBEZNI
Osrednji gost slovesnosti je bil kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je v tistih dneh opravljal le še tekoče posle. Dotaknil seje številnih problemov, ki trenutno tarejo slovensko kmetijstvo, napovedal boljše čase za slovenske pridelovalce krompirja
Naša, hajdinska kandidatka Zlatka Strmšek v družbi kmetijskega ministra mag. Dejana Židana, ki je v oktobru opravljat le še tekoče posle v vladi.
in posebej poudaril, da je slovensko kmetijstvo vrednota, ki jo moramo ohraniti, pa tudi, da slovenski kmetijski prostor ne potrebuje samo lepih besed, temveč dejanja. Minister je tudi prepričan, da je slovenska hrana plod ljubezni.
Kmeticam pa je minister namenil naslednje besede: »Ne bojim se za slovensko kmetico, ker slovenska z vseh strani podpira kmeta.«
Hajdinska ekipa s predsednico Marijo Pulko v družbi svoje kandidatke Zlatke Strmšek, ki je bila izredno vesela, da je imela priložnost sodelovati na tako velikem vseslovenskem izboru.
LASKAVI NASLOV LETOS NA KOZJANSKO
Med 16 kandidatkami je torej laskavi naslov Kmetica leta 2011 letos osvojila Francka Javeršek s Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Javerškova je dolgoletna predsednica društva kmetic Ajda, ki pokriva občine Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, je rejnica in članica občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah. Obenem je članica več društev in združenj ter prejemnica občinskega priznanja in vrste priznanj kmečkih stanovskih organizacij in združenj. Prejela je tudi visoko priznanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Zmagovalka, deveta slovenska kmetica Francka Javeršek, je po razglasitvi strnila prve vtise in povedala:
»Zelo sem ganjena, kajti tega naslova nisem pričakovala, ampak ko pa nekje izveš, da si kandidatka in izbrana, potem razmišljaš, da si si nekaj za svoje delo in trud v življenju pa le zaslužila. To mi veliko pomeni in biti slovenska kmetica ter zastopati Slovenijo, se mi zdi nekaj lepega. Ponosna sem tudi, da so me predlagale članice našega društva, izvedela sem tudi, da so mojo kandidaturo za kmetico leta zelo podpirali župani naših občin. Verjetno so kaj napisali ...«
Iz predstavitve vašega življenjepisa je bilo razbrati, da ste doživeli veliko lepega in kdaj tudi kaj grenkega, ampak lepih, srečnih dogodkov se človek po navadi najbolj spomni?
»Človek si vedno zapomni lepe stvari v življenju, tisto, kar je bilo slabo, pa se pozabi.«
Kakšna naj bo slovenska kmetica? Francka Javeršek: »Taka, ki ljubi slovensko zemljo, dom in otroke.«
TM
NAŠA KANDIDATKA ZLATKA STRMŠEK Zlatka Strmšek, roj. 18.9.1956 v Mariboru, je ena tistih kmetic, ki so začele kmetovati iz nič. Kot ekonomski tehnik je bila zaposlena v računovodstvu v MTT, v tovarni sukancev. Izhaja iz delavske družine, a po starših, ki sta bila nekoč doma na podeželju, je podedovala ljubezen do zemlje in kmetovanja.
Leta 1978 se je po poroki s Srečkom Strmškom preselila v Skorbo 36c, kjer si je mlada družina najprej zgradila dom, v katerem sta v skrbni negi svojih staršev odraščala sin Sebastijan (1976) in hčerka Simona (1979). Danes je babica trem vnukom in upa, da bo eden od njih nadaljeval delo na domači kmetiji, ki sta jo na nekaj več kot hektarju lastne zemlje uredila naša kandidatka Zlatka in njen mož Srečko.
Delo v tovarni, ki se je znašla v krizi kot večina tekstilnih podjetij, je bilo vedno bolj negotovo, zato se je Zlatka odločila, da mora nekaj narediti za svojo socialno varnost. Pred leti sta z možem zgradila ob hiši tudi farmski objekt za vzrejo piščancev pri Perutnini Ptuj. Ko je ostala brez službe, se je kmečko zavarovala in nadaljevala z delom kot zadružnica Perutni-
narske zadruge Ptuj. S pridnostjo in sposobnostjo seje izkazala tudi med svojimi zadružnimi kolegi, ki soji zaupali članstvo v upravnem odboru, kjer aktivno deluje že drugi mandat.
V vasi, kjer živi, si je hitro pridobila zaupanje sovaščanov in že nekaj let aktivno deluje v Vaškem odboru Skorba, prejšnji mandat pa je bila tudi njegova predsednica. S svojimi idejami zna pritegniti sovaščane k sodelovanju, pri čemer je še posebej značilen njen smisel za skupno delo, pomoč ljudem v stiski in skrb za dobro razumevanje v družini, v vasi in tudi širše. Zlatka Strmšek je članica Društva žena in deklet občine Hajdina že od vsega začetka, od leta 1999, čeprav ni bila ustanovna članica. Je pa med prvimi spoznala potrebo po vključevanju žensk v organizirano društvo, ki bo skrbelo za vsestransko izobraževanje in usposabljanje ne le kmečkih, ampak vseh žena na vasi in v občini. S konstruktivnimi predlogi je uspešno delovala v upravnem odboru kot predstavnica svoje vasi. Izjemno se je potrudila.
Zlatka se pogosto kar sama odpelje v vinograd, ki ga je družina zasadila na podedovani njivi v Tomažu pri Ormožu. Obvlada vsa dela, ki jih mora znati dober vinogradnik, na pomoč pa priskoči moškemu delu družine tudi takrat, ko potrebujejo pomoč pri kletarjenju.
Ko imajo vsi skupaj kaj prostega časa, si na domačem igrišču (na levem delu fotografije) pripravijo prijetno srečanje, ki ga popestrijo s športnimi igrami, vnuka pa tudi doma trenirata nogomet. Babica Zlatka skrbi za njihov zdrav razvoj. Odkar nima več mame, za katero je po očetovi smrti zelo odgovorno skrbela, se toliko bolj posveča svojim naslednikom, kiji njeno ljubezen iskreno vračajo.
Pripravila: Silvestra Brodnjak Foto: Tatjana Mohorko
Na slovesnosti ob dnevu kmetic se je šopka razveselila tudi lanska kmetica leta, velika prijateljica Hajdinčank, Jožica Haule s Koroške. Na podelitvi je bila v družbi številnih prijateljic in znank.
Čez »kožuhanje« ga ni običaja
Pri Megličevih v Skorbi ohranjajo tradicijo ročnega ličkanja - kožuhanja koruze, za dogodek pa že nekaj zadnjih let poskrbijo članice Društva žena in deklet občine Hajdina in mnogi njihovi prijatelji.
Ob velikem kupu koruze se je zbralo veliko mladih in malo starejših »kožuhačev«, vsem pa je šlo delo zelo dobro od rok.
Megličevi so namreč tudi letos posadili nekaj koruze, ki so jo pridne ženske in moške roke le nekaj dni pred kožuhanjem ročno potrgale. Rdeči in pisani, majhni in veliki storži tudi letos niso bili redkost, za kar pa je znova poskrbela gospodinja Dragica.
Lepo vreme je spremljalo najprej dan, namenjen trganju koruze, lepo in jasno pa je bilo tudi na jesenski večer 30. septem-
bra, ko seje pri Megličevih zbrala vesela družba kožuhačev. V Megličevi sodobno urejeni »kolarnici« je na pridne roke čakal velik kup koruze, ki pa je bila »skožuha-na« v dobri uri in pol. Kožuhačev je bilo veliko in vseh niti prešteti ni bilo mogoče, posebej v spomin pa se bo vtisnil prijazen sprejem gospodinje Dragice in gospodarja Jožeta. Za gostoljubnost, ki jo s kožuhanjem in še nekaterimi drugimi starimi
Zahvala društva žena in deklet občine Hajdina in predsednice Marije Pulko Dragici in Jožetu Megliču za dolgoletno gostoljubnost, za zmeraj prijeten sprejem in za ohranjanje tradicije običajev na vasi.
Levo: V priročni ustvarjalni delavnici so nastali tudi zanimivi izdelki iz ličja.
Ko je bila koruza potrgana, so se trgači zbrali na Megličevi kmetiji, kjer je bilo za vse dobro poskrbljeno. Gospodinja Dragica in njene pomočnice so v kuhinji pripravile kar nekaj dobrih, starih jedi iz koruze.
vaškimi običaji nudita vsako leto znova, se jima je zahvalila prednica hajdinskega društva Marija Pulko.
Med delom pa se ni slišalo samo smeha in pristnih šal, ampak tudi ljudska pesem hajdinskih ljudskih pevcev in harmonika domačih godcev. Kožuhači so bili tudi dobro postreženi, prijeten večer ob delu in ohranjanju skoraj že pozabljenega običaja na vasi pa je minil v veselem in dobrem vzdušju.Tradicija se torej nadaljuje.
Tekst in foto:Tatjana Mohorko
Veselja ob prijetnem jesenskem delu je bilo veliko; nekateri so se šalili kot nekoč, drugi pa peli lepe slovenske ljudske pesmi.
Na koncu pa še veselje ob skupni, dobro obloženi mizi in zdravica ob »likofu«. Kožuhanje v svoji vasi pa je zelo resno vzel tudi podžupan Franc Mlakar...
Buče so v vseh teh letih postale del našega vsakdana.
16. septembra se je pred gasilskim domom Gerečja vas zbrala lepa množica povabljenih pa tudi domačinov, ki so z zanimanjem prišli na ogled pridelka 8. bučijade. Med gosti so bili med drugimi tudi župan občine Hajdina, ravnateljica OŠ Hajdina, domači občinski svetniki in predstavniki društev ter predstavnice sorodnih društev iz domače in sosednjih občin.
Pred samo otvoritvijo so kulturni utrinek dodali člani domačega mešanega pevskega zbora, uradno otvoritev pa sta opravila predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar in župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Predsednica se je najprej zahvalila vsem vaškim moškim, ki so tudi letos pripomogli k obdelavi zemlje ter spravilu pridelka, na kratko predstavila letošnji pridelek, ki je bil bogat predvsem pri sortah buč za kulinarične namene, pred povabilom na
Ponosen »varuh« letošnjega bučnega pridelka
Bučijada 2011
Zgodba o bučah se nadaljuje. Pred nami pa sta še dve poglavji. Tako so pred letošnjo predstavitvijo svojega pridelka sklenile članice Društva žena in deklet Gerečja vas. Letošnja razstava je bila po predstavitvi pridelka osma, leto pridobivanja kvalitetnih in čim bolj raznovrstnih plodov pa deveto.
Velik kup pisanih lepotic je nestrpno čakal, da se predstavi.
ogled in pokušino jedi pa je še z nekaj besedami predstavila rdečo nit letošnje razstave - Buče, naš vsakdan.
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je kot uvod v predstavitev razstave povedal veliko spodbudnih in zahvalnih besed na račun dela domačega društva, ki deluje kot eden razpoznavnih členov domače občine ne samo znotraj, temveč predvsem izven občinskih meja.
Prvi obiskovalci razstave so bili zelo zadovoljni z ogledom razstave in predstavitvijo buč ter pokušino odličnih bučnih jedi, manjkala pa ni tudi rujna kapljica.
BUČE TUDI V HAJDINSKI ŠOLI IN PTUJSKIH TERMAH
Letošnja razstava buč je bila na ogled samo čez vikend od 17. do 18 septembra, v ponedeljek 19. septembra pa so jo kakor vsako leto obiskali še učenke in učenci OŠ Hajdina v spremstvu svojih učiteljic.
Odprtje razstave je spremljala bogata bučna kulinarična ponudba iz običajnih vsakdanjih receptov.
Članice so bile kljub trgatvam, ki so isti vikend potekale po vseh okoliških vinorodnih gričih, zadovoljne s številom obiskovalcev razstave.
V ponedeljek proti večeru so razstavo pospravile, velik del jedilnih buč so primerno shranile, iz njih bodo skuhale ozimnico - marmelado in kompot, ostanek pridelka so podarile vrtcu Hajdina za okrasitev okolice in spoznavanje pridelkov, del pridelka pa so, kakor že vsa leta do sedaj, postavile na ogled v Termah Ptuj.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Utrinek iz razstave ... pred spravilom pridelka
Noč čarovnic ali »hallovveen«
Noč čarovnic praznujemo 31. 10. na predvečer praznika vseh svetih. Pri nas noč čarovnic poznamo kot običaj, uvožen iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije. Vendar je noč čarovnic veliko več kot to.
Zelo zanimivo čarovnico lahko v teh dneh srečate kar ob vhodu na dvorišče pri Brodnjako-vih v Hajdošah.
Gre namreč za star keltski običaj. Kelti, ki so živeli na območju sedanje severne Francije in Velike Britanije, so praznovali novo leto 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme. Verjeli so, da se na ta večer duhovi umrlih poslavljajo od našega sveta. Prižigali so kresove, okrog katerih so plesali, puščali hrano pred vrati za duše umrlih in na okna postavljali prižgane sveče. Izrezljana buča s svečo na oknu ali pred vrati je pomenila pozdrav dušam in hkrati zaščito pred zlimi duhovi. Oblačili so se v grozlji-
ve kostume in bili zelo glasni, vse za to, da bi pregnali duhove, saj so se bali, da bi se lahko polastili njihovih teles.
Krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Hallovveen pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih.
Danes nam noč čarovnic pomeni predvsem zabavo. Prirejamo si strašljive zabave, si krasimo domove in se našemimo v čarovnice. V noči čarovnic vas lahko, pred vsem strašnim, reši samo velika izrezljana nasmejana buča, ki pa jo morete izrezati sami. Ko pade mrak, prižgite svečko in se podajte na kakšno izmed zabav ali prireditev ob dnevu čarovnic.
Tekst in foto:Tanja Furek
Lupile, čistile, rezale...
pristavile...
Po predhodnem dogovoru z občinsko upravo in dolgoletnim donatorjem društva so se dogovorile za pripravo reprezentančnih daril v obliki ozimnice iz buč, marmelade in kompota.
Bučna kuhinja
Po zaprtju razstave in spravilu pridelka se je za članice Društva žena in deklet Gere-čja vas šele prav začela letošnja »bučijada«. Tokrat v kuhinji gasilskega doma v Gerečji vasi. In so lupile, čistile, pristavljale, kuhale in mešale kar cele štiri večere in noči.
marmelade in kompota, kot so sladkor, limone, rum, cimet, klinčki in po potrebi tudi še kak drug dodatek. Kozarce so polnile po zaporednem vrstnem redu, kakor sta se marmelada in kompot kuhala, saj vseh kozarcev niso mogle napolniti. In po štirih dneh ter po 12 velikih praznih loncih so bile same zelo zadovoljne z rezultatom svojega dela.
Da pa lastna »kuharija« buč ni bila dovolj, so 10. oktobra članice Društva žena in deklet Gerečja vas opravile obisk tudi v vrtcu Hajdina, kjer so z veseljem predstavile buče, njihovo uporabnost in skuhale tudi nekaj jedi iz buč otrokom za pokušino.
Tekst in foto: Magda Intihar
Najprej je bilo govora o kuharski delavnici za pripravo teh daril, delavnica pa seje v teh dneh sprevrgla v pravo industrijsko kuhinjo.
Za lupljenje, čiščenje in rezanje buč ter sadja je bilo potrebno kar veliko pridnih rok in članice so se zbrale pri tem opravilu kar v velikem številu. Za potrebno maso za marmelade in kompote so potrebovale kar 120 kg očiščenega bučnega mesa, 45 kg olupljenih in očiščenih jabolk in hrušk ter 10 kg ananasa. Dodale so se ostale sestavine, ki so pač potrebne za vsako vrsto
... /n ozimnica je pripravljena!
mešale...
Gospodinje dveh društev v skupni kuhinji
V Dražencih je 18. oktobra dišalo po bučah in po ajdovi gibanici. Članice Društva gospodinj Draženci so namreč dale pobudo, da se jim v kuhinji pri pripravi domačih jedi pridružijo članice Društva žena in deklet Gerečja vas. In ker so buče gerečjevaška specialiteta, so bile kot osnovno živilo dodeljene tudi za pripravo jedi na več načinov.
V draženski kuhinji je lepo dišalo po bučnih dobrotah, za katere so recepte pripravite izkušene Gerečjevaščanke Foto: ZG
Poleg različnih bučnih specialitet so gostiteljice ponudile še odlično ajdovo gibanico. Foto: ZG
Zdenka Godec, predsednica draženskih gospodinj, je po prijetnem večeru druženja povedala, da sojih Gerečjevaščanke s
predsednico Magdo Intihar kar malo presenetile že ob prihodu. Oblečene so bile v društvene predpasnike, s seboj pa so
prinesle kar nekaj buč in izvirnih receptov. »Začele smo naše delovno druženje z veliko željo, da bi se ob pripravi jedi iz buč kar največ naučile in prepričana sem, da nam je to tudi uspelo. V kuhinji v Dražencih je ves večer prijetno dišalo, delo pa so si tudi malo porazdelile. Nekaj spretnih rok je lupilo buče, druge so mesile kruh, za večerjo pa so ob dobrih nasvetih pripravile kar nekaj bučnih dobrot; od bučne lazanje, bučne juhe, bučnega namaza, do bučne pite in polpetov. K temu pa smo gostiteljice dodale še nekaj našega, dra-ženskega pridiha, saj je naša članica Anica pripravila odlično ajdovo gibanico. Ob koncu druženja smo ugotovile, da so taka srečanja med društvi zelo zanimiva in naše članice se bodo z veseljem odzvale povabilu iz Gerečje vasi ali kam nas bodo pač povabili.«
Dobrote, ki so jih v Dražencih pripravili iz buč, pa so vsem udeleženkam dobro teknile. Ob jedeh pa jih je v dobro voljo spravil tudi domačin Tadej s harmoniko.
TM
Doživetja in spomini Draženčank
Kljub dopustniškim dnem članice Društva gospodinj Draženci niso počivala. Pridno so nabirale in sušile zelišča, ki jih pravzaprav spoznavajo skozi vse leto. Tudi potepale so se naokoli, spoznavale lepote naše Slovenije in se čudile obilici zelišč, ki uspevajo v naših koncih. Zeliščne zaloge za zimske in pomladne mesece so si že naredile.
Prvič v planinah. Spomini so nepozabni...
Draženčanke so se letos poleti dobro opremljene podale v slovenske gore, na poti pa prisluhnile izkušenim planincem: dvema Jožefoma in Fleleni.
Obiskale so Botanični vrt v Hočah, veliko hodile po planinah in nabirale kondicijo, zadnji julijski dan pa so izkoristile za pohod v dolino Triglavskih jezer. Tam so jih prevzele gorske dišavnice,
med potjo pa so se ustavile še v dolini Stare Fužine in se odpravile do znanega Hudičevega mosta.
V vrtnariji Valner pri Šentjurju so si na dnevu odprtih vrat lahko ogledale in degustirale kar 25 sort paradižnikov in prav toliko sort paprik.
20. avgusta so se Draženčanke odpravile na obisk vrtnarije Valner pri Šentjurju, kjer so dan odprtih vrat izkoristile za ogled vrtnarije, veliko zanimanja pa je požela degustacija 25 vrst paradižnikov in prav toliko vrst paprik, ki jih gojijo v lastnih rastli-
Ob koncu poletja so si Draženčanke organizirale še srečanje ob Šmar-tinskem jezeru, vožnjo z ladjico po jezero, od koder se je ponudil prekrasen razgled.
PRI DRAŽENSKIH GOSPODINJAH LETOS VSE DIŠI PO ZELIŠČIH
Ob koncu poletja so si Draženčanke organizirale še srečanje ob Šmartinskem jezeru, vožnjo z ladjico po jezero, od koder se je ponudil prekrasen razgled. Prijazna lastnica piknik vasice Zelen dol jim je pripravila piknik v parku in nekaj zeliščnih presenečenj, manjkal pa ni niti dober zeliščni namaz. Zadovoljne in polne energije so zaključile sobotno potepanje. Tople jesenske dneve so izkoristile za prijetna druženja, nekatere bolj pogumne in z nekaj kondicije pa so se podale tudi na Pohorje, na Šumik. Narava, odeta v jesenske čare, jih je kar prevzela, prehodile so lep kos pohorskega gozda, vmes videle veliko zanimivega, ob koncu pa jih je čakalo še veselo druženje ob kostanjih. V oktobru so se podale še na zeliščni vrt ptujske biotehnične šole, kjer so jim prijazno odstopili različna zelišča, ki so si jih Draženčanke tudi nabrale in doma dobro posušile ter spravile na primerno mesto. V zeliščnem vrtu so ob vonju materine dušice in ameriškega slamnjaka podoživljale marsikatero zgodbo.
TM
Kolona razstavljenih paradižnikov je bila zelo dolga in ženske so si celotno ponudbo z zanimanjem ogledale.
njakih. Znani so tudi po gojenju različnih vrst zelišč. Predsednica draženskih gospodinj Zdenka Godec je ob obujanju spominov na nepozabna poletna doživetja omenila še prenovljene Rimske toplice, kjer so se ženske iz Dražencev med potjo tudi ustavile.
Pohorje je Draženčanke pričakalo v čarih lepote, uživale pa so na eni od poti, ki vodi na Šumik.
Jesen je tudi čas nabiranja nekaterih zdravilnih zelišč. Draženske zeli-ščarke smo srečali v zeliščnem vrtu na Turnišču.
Foto: Zdenka Godec
Med Hajdošankami je veselo
Hajdoške ženske so konec meseca septembra trgale koruzo, ki so jo spomladi posadile. Kot v starih časih, so jo zvezale in pripravile za sušenje. V začetku oktobra pa so si organizirale zanimivo ekskurzijo v Velenje s Šaleško dolino.
Hajdoške ženske na jesenskem izletu na turistični kmetiji Klančnik
Na pot so se podali v soboto, 8. oktobra. Ogledali so si muzej premogovništva in se spustili v Stari jašek 180 m globoko v podzemeljski lignitni svet. Vodniki so jim pričarali zgodbo napornega dela rudar-
jev. Zgodbo predstavlja 18 scen in 15 lutk rudarjev pri različnih opravilih in pri počitku. V jami, globoko pod zemljo, so jim pripravili tudi toplo rudarsko malico. Nato so si v Šoštanju ogledali muzej usnjarstva. V
muzeju je v prvem delu predstavljen kronološki pregled 210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju. V zbirki Usnjarski stroji pa imajo najpomembnejše stroje in naprave za predelavo kož v usnje. Pot so nadaljevali do Slovenj Gradca, kjer so se ustavili v cerkvi Sv. Elizabete. Sledil je obisk turistične kmetije Klančnik, kjer jim je gospodar na svojevrsten način predstavil kmetijo. Po manjši degustaciji so sedli na turistični vlakec, ki jih je popeljal na ogled gojene divjadi in lovske koče. Na kmetiji so jim predstavili možnost razvoja in prodaje široke ponudbe izdelkov, ki jih pridelajo sami in jih znajo potem ponuditi uporabniku. Tako se je končalo še eno zanimivo in pestro druženje društva žensk Hajdoše.
Besedilo in foto:Tanja Furek
IZ septembru so ličkale koruzo
Rimljanke s Hajdine Po sledeh Rimljanov v Cerkvenjaku
Prvega oktobra so Rimljanke s Hajdine preživele lep dan v občini Cerkvenjak. Udeležile so se prireditve Po sledeh starih Rimljanov, kije od 24. septembra do 1. oktobra potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v Arheološkem parku Brengovi.
Z recitali in prikazom oblačil iz rimskih časov so udeleženci spoznali življenje Rimljanov. Z rimsko kulinariko so svoj delež prispevale tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina in kot vedno, je bila njihova stojnica tudi tokrat zelo dobro obiskana.
S. Brodnjak
Zbranim je spregovoril župan Marjan Žmavc foto: Damjana Kmetič
190 let Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani
V soboto, 7 5. oktobra 2017, so trije slovenski muzeji v Ljubljani, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej in Slovenski etnografski muzej, kot nasledniki Kranjskega deželnega muzeja praznovali 190-letnico ustanovitve. Leta 1821 so Kranjski deželni stanovi ustanovili deželni muzej, skrb zanj je prevzela Kranjska kmetijska družba.
Hajdinska stojnica z rimsko kuhinjo na slovesnosti ob 190-letnici Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani.
Društvo žena in deklet občine Hajdina je za slovesnost pripravilo več vrst kruha po rimskih receptih in navdušilo veliko obiskovalcev.
Pet let pozneje je cesar Franc I. odobril njegovo ustanovitev ter določil njegovo ime, in sicer: Kranjski deželni muzej. Muzej je dobil novo muzejsko stavbo leta 1888. Bila je odprta za javnost in namenjena izključno kulturnim dogodkom. V 20. stoletju je bilo ime muzeja večkrat spremenjeno zaradi reorganizacij v sami ustanovi. Leta 1923 je dobil ime Narodni muzej, leta 1933 seje osamosvojil Slovenski etnografski muzej, leta 1945 pa še Prirodoslovni muzej. Od leta 1997 nam je muzej znan z imenom Narodni muzej Slovenije.
V počastitev visoke obletnice so trije muzeji pripravili pester in bogat program, ki so ga razdelili na dve lokaciji, in sicer med drugim slavnostno akademijo na Prešernovi 20 (osrednja stavba Narodnega muzeja), na Metelkovi (kompleks nekdanje vojašnice, kjer sta Narodni muzej in Slovenski etnografski muzej dobila nove prostore) pa javno vodstvo dr. Mateje Kos po razstavi
Slavnostni banket, kjer so se obiskovalci seznanili z navadami in običaji pogrinjkov od rimskega obdobja do sodobnosti. V nadaljevanju so na muzejski ploščadi prisostvovali obiskovalci predstavitvi rimske kuhinje. Za to priložnost so povabili v goste tudi Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki so med drugim pripravile več vrst kruha po rimskih receptih, kakor tudi mesarijo Arvaj in predstavnike Narodnega muzeja Slovenije. O po rimskih receptih pripravljenih jedeh in pijači, ki jih je bilo mogoče tudi poskusiti, in o navadah je spregovoril etnolog dr. Boris Kuhar. Predstavnice Društva žena in deklet občine Hajdina so s svojimi dobrotami po rimskih receptih ponovno navdušile, tokrat obiskovalce praznovanja 190. obletnice ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja.
Tekst in foto: Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič
»Pesem je moja spremljevalka že več kot 30 let«
Že leta dolgo jo srečujemo in poslušamo v družbi njenih prijateljic, na drugi kaseti in zgoščenki poimenovanih Hajdinske frajlice. Stoji skrajno levo, kar pomeni, da poje sopran. Nihče ji ne bi prisodil, da že štiri leta nosi osem križev, saj je njen korak trden in stisk roke pove, da imamo opravka s sogovornico, ki je bila vajena vsakega dela. Predstavljamo Vam Karolino Korošec z Zg. Hajdine, ki je Hajdinčanka že več kot tri desetletja, toliko let pa je tudi članica Društva upokojencev Hajdina. In trideset let je tega, ko je začela prepevati v cerkvenem pevskem zboru na Hajdini, na njo in njene sopevke pa so ponosne tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina.
Narečje jo izdaja, da prihaja iz Bele Krajine. Življenje jo je kalilo od rojstva do častitljivih let. Še ne enomesečna dojenčica je tragično izgubila mamico, ki je skupaj s sestro utonila med pranjem perila pri potoku. Trije mali otroci v Škofovi družini iz Dragomlje vasi v občini Metlika so čez čas dobili novo mamo, kije bila zelo skrbna in ni delala razlik med njimi ter kasneje rojenimi brati in sestrami. Ta povezanost je ostala vse do današnjih časov, ko jih živi še osem. Če le lahko, se vsaj enkrat v letu odpravi v svoje domače kraje in podoživi
dogodke iz otroštva.
Gospa Karolina je leta 1949 našla službo v takratni Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem kot kuharica, ki je v tovarniški menzi poprijela za vsako delo, tudi natakarica je bila, če je bilo potrebno. Spoznala je Franca Korošca iz Cirkulan v Halozah in v bloku sta si ustvarila svojo družino. Ker sta oba izhajala iz podeželja, sta se po nekaj letih odločila, da si zgradita svoj dom. Kupila sta parcelo na Zgornji Hajdini, da sta imela blizu v službo. Dobro sta se vživela v novem okolju in sin Franci
ter hči Zdenka sta si hitro našla nove prijatelje. Verjetno le malokdo ve, da je naša sogovornica ena izmed tistih pogumnih žena, ki so se v življenju spopadle tudi z rakom dojk. Njena »kilometrina« šteje že več kot 30 let. Začelo seje leta 1979, ko je zaradi slabokrvnosti večkrat obiskala zdravnico v Kidričevem. Ker je opazila na desni dojki spremembo, zgledalo je kot zareza, jo je napotila na mamografijo.
Karolina Korošec, prva z leve, skupaj s Hajdinskimi frajlicami že 15 let pojoč nabira kilometrino (leta po premagani bolezni) in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine na Hajdini
Nihče ji ne bi prisodil, da že štiri leta nosi osem križev
Takoj so sklenili, da je potrebna operacija, ki jo je tri dni za tem opravil prim. doktor Držečnik. Mesec dni je hodila na obsevanja v Maribor. »Vsako leto grem v Maribor na kontrolo na Torakalni oddelek, pa je na srečo doslej bilo vse v redu. Verjetno je kar prav, da so odstranili celotno dojko,« je na glas razmišljala naša sogovornica Karolina in nadaljevala: »Kako se spomnim operacije? Ničesar drugega kot to, da me je sestra vprašala, ko sem se zbudi-
la iz narkoze, na kateri dojki sem bila operirana. Na dveh šivih seje po nekaj dneh začelo malo gnojiti, zato sem nekaj dalje ostala v bolnici. Lepo so skrbeli za nas. Vsi, od strežnega osebja do medicinskih sester in zdravnikov, so imeli zelo prijazen odnos do pacientk. Najhujša od vsega je bila julijska vročina. Nekatere operiranke so šle v zdravilišče, meni pa ni bilo treba iti. V službi sem potem delala po štiri ure. Nisem pa imela več toliko moči kot prej, saj z desnico nisem mogla prerezati kolača kruha. Roka mi je zatekla in oteklina kar nekaj časa ni izginila. Dobila sem protezo, na katero sem se hitro navadila. Otroka sta vedela za bolezen, a mož in moja sestra Anica, ki sta skrbela za gospodinjstvo ter za vrt, sta zelo pomirjevalno vplival na njiju, da nista bila preveč zbegana zaradi moje odsotnosti. Ostalim sorodnikom najprej nismo povedali diagnoze, ampak šele takrat, ko je bilo najhujše za nami.«
Tisto obdobje je bilo kljub uspešno prestani operaciji in obsevanjih zelo naporno. Leta 1980 je zaradi kapi umrl mož. V službi so ji ponudili možnost, da se upokoji in prevzela je njegovo pokojnino. Skupaj z otrokoma ter njunima družinama so si sčasoma življenje uredili tako, daje bilo za vse najbolj prav. Ima štiri vnuke, na katere je izjemno ponosna. S sinom in njegovo družino poleg ohišnice obdelujejo tudi vinograd v Halozah, kjer si babica Karolina med trsi rada zapoje, ko obira zalistnike ali pomaga pri drugih opravilih. Petje je bilo poleg dela tudi vsa leta po moževi
smrti njena psihična terapija. Vključila se je v cerkveni pevski zbor na Hajdini, kjer jo kot sopranistko izredno cenijo.
ŽE VRSTO LET JO PESEM DRUŽI S HAJDINSKIMI FRAJLICAMI
Posebno vlogo pa ima tudi v skupini ljudskih pevk pri KPD Stane Petrovič na Hajdini, ki se prav ta čas pripravlja na proslavitev petnajste obletnice nastopanja po najrazličnejših prireditvah in krajih. »Eden najlepših spominov je sigurno povezan s 17. marcem 2001, ko smo pevke na ekskurziji Društva žena in deklet občine Hajdina v parlamentu s pesmijo voščile generalni sekretarki gospe Jožici Velišček in jo presenetile ob njenem jubileju. Kasneje, na kosilu, pa sta se našim 187 udeleženkam pridružili takratna prva dama Slovenije gospa Štefka Kučan in Ša-vrinka Rožana Koštial. Zapele smo tudi njima. Taki trenutki pomenijo zame pravi balzam za dušo, saj pri petju uživam, rada hodim na vaje in to mi daje moč, da sem na premagano bolezen skoraj čisto pozabila. Ko smo leta 2006 zapele prim. Mojci Senčar in Gabrijeli Petrič, sem ob njunem predavanju podoživela tiste težke čase. Odločila sem se in tudi sama postala članica Europe Don ne, kar priporočam tudi drugim, tudi zdravim ženskam, zato da bodo bolj osveščene kot smo bile pred desetletji me. O bolezni se je potrebno odkrito pogovarjati v družini in okolju, kjer živimo. To ne sme biti tabu tema, kot je bila nekoč, ko si bil, če si imel raka, v javnosti že kar odpisan. Danes poznamo kar nekaj uspešnih programov za zgodnje odkrivanje te zahrbtne bolezni, od DORE in ZORE do SVITa. Potrebno seje na povabila Inštituta za varovanje zdravja le pravočasno odzvati.«
In nauk te zgodbe. V življenju ji ni bilo vedno lahko, a človek se ne sme smiliti sam sebi. Dopovedala si je, da je po moževi smrti potrebna družini, da ima ob sebi dobre prijatelje, v sosednji vasi sestro Anico, njune sorodnike v Beli krajini in v drugih krajih po domovini in tujini, s katerimi ima kljub oddaljenosti zelo dobre stike. Naši neuklonljivi Belokranjki Karolini želimo, da bi s Hajdinskimi frajlicami prepevala še dolgo vrsto let in z njimi sejala optimizem ter veselje do življenja.
Tekst in fotografija: Silvestra Brodnjak
Srečanje nekdanjih hajdinskih sošolcev
Učenci nekdanjega 8. razreda Osnovne šole Hajdina so praznovali 50. obletnico zaključka osnovne šole. Po petih letih so se znova srečali 13. septembra in na skupnem druženju doživeli veliko lepega.
Nekdanji hajdinski osnovnošolci, ki letos slavijo 50. obletnico, so poleg šole obiskali tudi sedež občine Hajdina, kjer jih je sprejel župan mag. Stanislav Glažar. Foto: Arhiv skupine
Srečanje pripravljajo vsakih pet let, tokratnega -jubilejnega, pa seje udeležilo 24
nekdanjih sošolcev. Nekaj se jih je opravičilo, nekaj pa jih je žal že pokojnih in na
vse imajo nekdanji sošolci lepe spomine. Jubilejnega srečanja sta se udeležili nekdanji hajdinski učiteljici Manca Terbuc in Irma Škrinjar.
Na začetku srečanja sta jih najprej pozdravila ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci šole, ogled šole in vrtca, zatem pa nostalgično obarvana šolska ura, v kateri so »jubilanti« predstavili svoje življenjske zgodbe, že v uvodu pa je bilo povedano, da se o bolezni ne bo govorilo.
Ob koncu »pouka« so jim pripravili še pogostitev, za katero se iskreno zahvaljujejo zavodu Osnovne šole Hajdina, pred zaključnim druženjem in večerjo pa je sledilo še obvezno spominsko fotografiranje. Moto jubilejnega srečanje je bil: »Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomladi, tako tudi ni pravega veselja, če ga nimaš s kom deliti!« Udeleženci so povedali, da je bilo veliko veselja in prijetnega vzdušja, zato se zahvaljujejo prav vsem in si želijo ponovnega snidenja, že čez pet let ali pa tudi prej.
Tatjana Mohorko
V novo šolsko leto s šestimi oddelki vrtca
Za nami je prvo leto delovanja vrtca Naj-dihojca Hajdina. Po začetni negotovosti glede zapolnitve petih oddelkov smo
Novinčki pri malici. Foto: arhiv vrtca
kmalu spoznali, daje bil strah odveč. V pet oddelkov smo namreč vključili 83 otrok, ki so se v novem vrtcu dobro počutili in so skupaj z nami (zaposlenimi) odkrivali in spoznavali zanimivost in pestrost novega okolja.
Spomladi, ob vpisu otrok za novo šolsko leto, pa smo spoznali, da bo pet oddelkov premalo, da bi vanje vključili vse otroke, ki jih starši želijo vpisati v naš vrtec. Začeli smo se poigravati z mislijo o odprtju še enega - šestega oddelka. Sledila so dogovarjanja, iskanje primernega prostora v vrtcu, ki bi ga lahko spremenili in preuredili v nov oddelek. Pri tem so vajeti za ureditev novega oddelka prijeli v roke na Občini Hajdina in skupaj s projektanti izbrali najboljšo možnost. Ker ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost, je bila izbira zložljive stene za nov oddelek optimalna rešitev, saj lahko že v nekaj trenutkih popolnoma odpremo prostor in dobimo nazaj našo veliko avlo.
Naš in vaš vrtec Najdihojca Hajdina obiskuje v letošnjem letu že 101 otrok. Zaradi tega seje pokazala potreba po okrepitvi z novim strokovnim in tehničnim kadrom, hkrati pa je prišlo v vrtcu tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. Veseli in ponosni smo, da smo lahko del dogajanja v vrtcu in trudili se bomo, da bomo dobro in kvalitetno delali še naprej.
Barvanje ježkov v novi oranžni igralnici. Foto: arhiv vrtca
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 Odi. US, 8/96, 18/98 Odi. US, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP), 40., 41. in 140. člena člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09 in 20/11) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št.-2/10) se v tretjem stavku prvega odstavka 5. člena črta beseda »Občina«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0141-1/2010-2 Datum: 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS in 40/11 - ZUPJS-A) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9.2011 sprejel
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sprejemu otrok v enoto vrtec pri OŠ Hajdina
1.	člen
V Pravilniku o sprejemu otrok v enoto vrtca pri OŠ Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/10) se četrti, peti in šesti odstavek
13.	člena spremenijo in dodata nova sedmi in osmi odstavek tako, da se glasijo:
»(4) Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam,
ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro.
(5)	Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke:
šifro otroka,
število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka, datum vključitve otroka v vrtec,
sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem.
Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke: šifro otroka,
število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka, sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom vložijo v vrtec ugovor,
rok veljavnosti čakalnega seznama.
(6)	Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca.
(7)	Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.
(8)	O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.«
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
2.	člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši.«
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 602-1/2010-3 Datum: 28. 9. 2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08,98/09 in 36/10) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cen programov za OŠ Hajdina - enota vrtec
1.	člen
Cene programov vrtca Hajdina znašajo od 1.9.2011 dalje mesečno:
za otroke prve starostne skupine (otroci stari od 1-3 let): 443,03 EUR,
za otroke druge starostne skupine (otroci od 3 let do vstopa v šolo): 348,37 EUR
kombinirana skupina: 382,97 EUR
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9.2011 dalje.
Številka: 602-5/2011-2 Datum: 28.9.2011
Mag. Stanislav G LAŽ AR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2, 5/08-sklep, 8/09-sklep,61/10ZSVarPre in 62/10-ZUPJS), 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06,127/06,8/07, 51/08 in 5/09) in 16. člena Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina sprejel na 7. redni seji dne 28. 9. 2011 naslednje
SOGLASJE
k ceni storitve pomoči družini na domu od 1.10. 2011
1.
Občinski svet Občine Hajdina daje soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu izvajalcu storitve Centru za socialno delo Ptuj s sedežem v Ptuju, Trstenjakova 5/a, v višini 6,00 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. oktobra 2011 dalje.
2.
Razliko do polne cene storitve bo Občina Hajdina pokrivala kot subvencijo iz proračunskih sredstev v višini 66,9 %.
3.
V skladu z 12. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev Občina Hajdina dovoli odstopanje od normativa števila efektivnih ur zaradi posebnosti naselja na 100 efektivnih ur na eno oskrbovanko na domu na mesec od 1. 10. 2011 dalje.
4.
To soglasje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.10.2011 dalje.
Številka: 122-8/2011 Datum: 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 25. in 26. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju člana Statutarno pravne komisije
1.
Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a, 2288 Hajdina, se razreši kot član Statutarno pravne komisije.
2.
V Statutarno pravno komisijo se imenuje novi član Ivo Rajh, Draženci 24,2288 Hajdina.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
OBRAZLOŽITEV
Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a, 2288 Hajdina, je bil s sklepom št. 011-5/2010 z dne 7. 12. 2010 na drugi redni seji imenovan za člana Statutarno pravne komisije. Dne 22. 9. 2011 je podal podpisano nepreklicno odstopno izjavo. Za novega člana Statutarno pravne komisije se s sklepom št.: 011-5/2010-2 z dne 28. 9. 2011 predlaga Ivo Rajh, Draženci 24,2288 Hajdina.
Številka: 011-5/2010-2 Hajdina, dne 28. 9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 25. in 26. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju predsednika in člana Odbora za javne finance
1.
Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a, 2288 Hajdina, kot predsednik in Franc Mlakar, Skorba 51/c, 2288 Hajdina, kot član se razrešita iz Odbora za javne finance.
2.
V Odbor za javne finance se imenujeta novi:
predsednik, Ivo Rajh, Draženci 24,2288 Hajdina in član Uroš Gojkovič, Draženci 60/a, 2288 Hajdina.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
OBRAZLOŽITEV
Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a, 2288 Hajdina, je bil s sklepom št. 011-1/2010, z dne 7. 12. 2010 na drugi redni seji imenovan za predsednika Odbora za javne finance. Dne 22. 9. 2011 je podal podpisano nepreklicno odstopno izjavo. Za novega predsednika Odbora za javne finance se s sklepom št.: 011-1/2010-2 z dne 28. 9. 2011 predlaga Ivo Rajh, Draženci 24,2288 Hajdina.
Franc Mlakar, Skorba 51/c, 2288 Hajdina, j e bil s sklepom št. 011-1/2010, z dne 7. 12. 2010 na drugi redni seji imenovan za člana Odbora za javne finance. Dne 22. 9. 2011 je podal podpisano nepreklicno odstopno izjavo. Za novega člana Odbora za javne finance se s sklepom št.: 011-1/2010-2 z dne 28. 9. 2011 predlaga Uroš Gojkovič, Draženci 60/a, 2288 Hajdina.
Številka: 011-1/2010-2 Hajdina, dne 28. 9. 2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
O IZVAJANJU PROSTORSKO IZVEDBENEGA AKTA
1.
Upravna enota Ptuj smiselno uporablja naslednje člene Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Hajdina (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92,22/92 - popravek, 27/93,26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97,12/97 - popravek, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/07) 17/2,17/3, 19/1, 20, 28/13 za odobritve, 39a/4 za soglasja, 19/3 ter 22/2 za mnenja.
2.
Za svoje odločitve si lahko pridobi podatke in strokovne obrazložitve
na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-14/2011 Datum: 28. 9. 2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. redni seji dne 28. 9. 2011 na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP:
o dopolnitvi Programa pridobitve in odsvojitve občinskega finančnega in stvarnega premoženja Občine Hajdina za leto 2011, in sicer:
PRIDOBIVANJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
Zap.št.	Vrsta nepremičnine	Orientacijska vrednost	Namen
ZEMLJIŠČA			
1.	Nepremičnina pare. št. 278/6 k. o. Skorba (396), nezazidano stavbno zemljišče, v izmeri 730 m2.	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi ureditve vaškega središča Skorba.
2.	Nepremičnina pare. št. 529/52 v izmeri 321 m2, del	zemljišča pare. št. 529/51 cca. 360 m2, del pare. št. 529/55 cca. 70 m2, del pare. št. 529/54 cca. 45 m2, del pare. št. 529/53 cca. 47 m2 in pare. št 529/45 v izmeri 117 m2, vse k. o. Hajdina (397) ter vsa opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, v skupni izmeri cca. 960 m2.	Vrednost	bo določena	po pogajanjih.	Nakup zaradi ureditve pločnika in kolesarske steze.
3.	Del zemljišča pare. št. 599/2, nezazidano stavbno zemljišče, cca. 18 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
4.	Del zemljišča pare. št. 600/11, nezazidano stavbno zemljišče, cca. 92 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
5.	Del zemljišča pare. št. 602/3, travnik, cca. 225 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
6.	Del zemljišča pare. št. 603/8, njiva, cca. 161 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
7.	Del zemljišča pare. št. 242, nezazidano stavbno zemljišče, cca. 36 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
8.	Del zemljišča pare. št. 603/6, nezazidano stavbno zemljišče, cca. 44 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
9.	Del zemljišča pare. št. 603/5, travnik, cca. 42 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
10.	Del zemljišča pare. št. 603/4, travnik, cca. 48 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
11.	Del zemljišča pare. št. 603/3, travnik, cca. 49 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
12.	Del zemljišča pare. št. 603/9, njiva, cca. 37 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
13.	Del zemljišča pare. št. 603/10, njiva, cca. 49 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
14.	Del zemljišča pare. št. 603/1, njiva, cca. 193 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
15.	Del zemljišča pare. št. 602/1, neplodno, cca. 27 m2, k.o. Hajdina (397).	Vrednost bo določena po pogajanjih.	Nakup zaradi izgradnje pločnika do pokopališča.
Številka: 410-2-5/2011 Datum: 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel
SKLEP
o priznanjih občine Hajdina za leto 2011
1.
Občina Hajdina v letu 2011 podeljuje naslednja priznanja:
1.	PRIZNANJE OBČINE HAJDINA
Gabrijel Žumer, Hajdoše 69, roj. 9. 2.1942 - za večletno delo in aktivnosti na področju kulture,
Zdenka Brodnjak, Hajdoše 32, roj. 24. 4. 1962 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini,
Marjan Rozman, Gerečja vas 57/a, roj. 10. 6. 1960 - za uspešno in aktivno delo na področju vaške skupnosti,
Martin Turnšek, Skorba 29, roj. 10.10.1946 - za uspešno in aktivno delo na področju vaške skupnosti,
PGD Gerečja vas - ob 80-letnici delovanja,
PGD Slovenja vas - ob 40-letnici delovanja,
LD Boris Kidrič — ob 60-letnici delovanja.
2.	ZLATA PLAKETA
Veterani PGD Gerečja vas - kot uspešna desetina na vseh državnih in drugih tekmovanjih.
3.	ZAHVALNA LISTINA
Mojca Vomer Gojkovič, Prešernova ul. 4, 2250 Ptuj, roj. 23.5.1953 - za dolgoletno strokovno delo,
Marjana Miklaužič, Gerečja vas 66, roj. 16. 7. 1946 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini,
Julijana Gvozdarevič, Skorba 33, roj. 13. 2. 1930 - za večletno delo na različnih področjih družbenega življenja v občini.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 094-1/2011
Hajdina, dne 28. 9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št.
63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in Sklepa
Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski
svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel
SKLEP
o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2011
1.
Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene
objekte v Občini Hajdina prejmejo:
1.	VAŠKA SKUPNOST SLOVENJA VAS - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost,
2.	Ambulanta za male živali, Damijan Peklar s.p., Slovenja vas 2/b - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt,
3.	Kmetija Peršoh, Draženci 77 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo,
4.	Mojca Zupanič, Sp. Hajdina 56 - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
5.	Družina Bojovič, Slovenja vas 24/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo,
6.	Družina Pal, Draženci 76 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 094-2/2011
Hajdina, dne 28. 9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlag 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10), 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja, dne 07. 10. 2002) in sklepa Vaškega odbora Gerečja vas je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28.9.2011 sprejel naslednji
SKLEP
o imenovanju kletarja letnika 2011
1.
Za kletarja letnika 2011 se imenuje Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, roj. 24. 4.1948.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 001-09/2011 Hajdina, dne 28. 9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina * 1 2
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Ureditev vaškega jedra naselja Draženci
1.	člen
Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za
»Ureditev vaškega jedra naselja Draženci, št. 764/11-09« v predlagani vsebini.
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 33123-1/2011-1 Hajdina, 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
URADNE OBJAVE OBČINE HAJDINA ŠT. 4
w	URADNE OBJAVE OBČINE HAJDINA ŠT. 4
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji	investicijskega projekta za »Obnovo gasilskega doma v Hajdošah, št. 766/11-09« v predlagani vsebini.
	2. člen
SKLEP o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Ureditev vaškega jedra naselja Gerečja vas	Ta sklep začne veljati takoj.
1. člen	Številka: 33123-3/2010-1 Hajdina, 28. 9.2011
Občinski svet občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za »Ureditev vaškega jedra naselja Gerečja vas, št. 763/11-08« v predlagani vsebini.	Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
2. člen Ta sklep začne veljati takoj.	Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
Številka: 33123-2/2010-1 Hajdina, 28. 9.2011	SKLEP o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Vaško središče Skorba
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina	1. člen
	Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za »Vaško središče Skorba« v predlagani vsebini.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji	2. člen
SKLEP	Ta sklep začne veljati takoj.
o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Obnovo gasilskega doma v Hajdošah	Številka: 33123-4/2010-1 Hajdina, 28.9.2011
1. člen Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije	Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. gani vsebini.
63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski
svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel	2. člen
naslednji
Ta sklep začne veljati takoj.
SKLEP
o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Ureditev vaškega jedra naselja Slovenja vas
1.	člen
Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za
»Ureditev vaškega jedra naselja Slovenja vas, št. 761/11-08« v predlagani vsebini.
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 33123-5/2010-1 Hajdina, 28. 9. 2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Ureditev vaškega jedra v naselju Sp. Hajdina
1. člen
Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za
»Ureditev vaškega središča Sp. Hajdina, št. 765/11-09« v predla-
Stevilka: 33123-6/2010-1 Hajdina, 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 28. 9. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Izgradnjo hodnika za pešce med vaškim središčem in pokopališčem Hajdina v naselju Zg. Hajdina
1.	člen
Občinski svet Občine Hajdina sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta za
»Izgradnjo hodnika za pešce med vaškim središčem in pokopališčem Hajdina v naselju Zg. Hajdina, št. 762/11-08« v predlagani vsebini.
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 33123-7/2010-1 Hajdina, 28.9.2011
Mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. župan Občine Hajdina
ORANJE OB OBČINSKIH CESTAH
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pri inšpekcijskem nadzoru občinskih cest pogosto ugotavlja, da lastniki ali najemniki zemljišč nepravilno orjejo njive ob občinskih cestah in javnih poteh.
Odlok o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Hajdina, št. 9/99) v 16. točki 43. člena v poglavju varstva občinskih cest in prometa po njih v določbi ogrožanja občinskih cest in prometa na njih predvsem prepoveduje orati v razdalji 4 metre od ceste, če se orje v smeri proti njej ali v širini 1 metra od ceste vzporedno z njo. V 17. točki istega člena je prepovedano obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje. Prav tako je v 19. točki določba o prepovedi vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
Ravnanje v nasprotju z odlokom je prekršek, za katerega se za posameznika in odgovorno osebo pravne osebe izreče globa v višini 83,46 EUR in 208,65 EUR za pravno osebo ali podjetnika posameznika. Zraven plačila kazni pa je povzročitelj še dolžan cesto vzpostaviti v prejšnje stanje, torej jo počistiti, oziroma poravnati preorano zemljo tako, da ne ogroža bankine ob cesti.
S tem opozorilom občane obveščamo, da se bo inšpekcijski nadzor nad varstvom občinskih cest in javnih poti, predvsem načinom oranja ob občinskih cestah redno vršil. In v primeru nespoštovanja občinskega predpisa bo medobčinska inšpekcija ukrepala v skladu s pristojnostjo.
Majda MURKO, medobčinska inšpektorica
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ptuj objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD PTUJ ZA LETO 2011
Območna izpostava JSKD Ptuj v skladu z 2. poglavjem Poslovnika OI JSKD Ptuj razpisuje priznanja Sveta območne izpostave za področje ljubiteljske kulture za leto 2011:
-	PRIZNANJE SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine,
-	JUBILEJNA PRIZNANJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine.
Predlog mora biti zapisan na priloženem obrazcu in mora vsebovati:
1.	podatke o predlagatelju
naziv in poštni naslov društva-predlagatelj a, matična številka društva - predlagatelja,
ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja, telefon, fax, elektronska pošta.
2.	podatke o kandidatih
ime in priimek oz. naziv kandidata, poštni naslov, za katero priznanje je kandidat predlagan,
katera priznanja je že prejel.
3.	priloge
kratek življenjepis za posameznike s poudarkom na dosežkih na kulturnem področju oz. kratek povzetek o delu društva;
utemeljitev, ki mora dovolj obširno navesti razloge, ki upravičujejo podelitev predlaganega priznanja.
Merila za podelitev priznanj
Podelitev priznanja Sveta območne izpostave JSKD opravičujejo predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika ali društva na področju kulture. Priznanje se podeli: za izjemne dosežke pri organizacijskem delu; za razvijanje novih oblik in vsebin dela; za področje kulturne vzgoje in izobraževanja; za raziskovalno delo;
za strokovno svetovalno in mentorsko delo; za razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in zvezami društev;
za publicistično delo;
za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Podelitev jubilejnega priznanja Sveta Območne izpostave JSKD upravičuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let), društva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Podeljevanje priznanj
Priznanja Sveta območne izpostave JSKD se podelijo enkrat letno na proslavi ob kulturnem prazniku v občini, kjer je sedež izpostave ali občini, iz katere dobitnik prihaja. Podeli jih predsednik/ca Sveta. O izbiri kandidatov odloča Svet Območne izpostave JSKD Ptuj.
Jubilejna priznanja območne izpostave se podeljujejo na letnih oz. jubilejnih prireditvah društev. O podelitvi odloča na osnovi tega pravilnika in podeljuje vodja OI JSKD. Podelitev jubilejnih priznanj ni omejeno z datumom. Predloge za jubilejna priznanja je treba oddati najmanj mesec dni pred prireditvijo, na kateri naj bo podeljeno.
Rok za oddajo predlogov za priznanja Sveta območne izpostave
JSKD je 10. november 2011.
Popolne vloge pošljite na naslov: Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj s pripisom »Za priznanja«. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do 25. novembra 2011.
Svet območne izpostave bo obravnaval le popolne in pravočasno prispele predloge!
Razpis se posreduje vsem predsednikom kulturnih društev, osnovnim in srednjim šolam na območju območne izpostave in objavi v glasilih občin, za katere dela območna izpostava.
Ptuj, oktober 2011
Predsednica Sveta OI JSKD Silva Fartek, l.r.
Otroci iz vrtca Najdihojca so obiskali lovski dom na Hajdini in si tam pogledali tudi lovsko razstavo. Foto: arhiv vrtca
Najmlajši pri igri z rdečo odejico. Foto: arhiv vrtca
Zagotovo vas zanima, kaj se dogaja v našem novem oddelku ... Sedaj so naši najmlajši otroci že nekaj tednov v novi igralnici in pozabili smo na vse manjše in večje težave, s katerimi smo se ob urejanju le-te srečevali. Iz nove igralnice, ki smo jo poimenovali po ORANŽNI barvi, se občasno še zasliši jok, najpogosteje pa lahko slišimo petje vzgojiteljic, glasbo in tudi že smeh otrok, ki so vendarle dobili možnost obiskovanja vrtca. Naši malčki raziskujejo svojo igralnico in spodnjo etažo vrtca, še posebej so navdušeni nad telovadnico, ki
jim nudi veliko možnosti gibanja. Toplo jesensko vreme jih je že večkrat zvabilo na igrišče vrtca, kjer spoznavajo različne možnosti igre. Podali pa so se že tudi na sprehod, nekateri v vozičkih, drugi pa so spretno hodili in celo pomagali vzgojite-
ljicam potiskati vozičke. Da se prepričate o njihovi dobri volji in želji po raziskovanju, prilagamo zapisu še nekaj prisrčnih fotografij.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za vrtec
Utrinki iz osnovne šole Hajdina
Učenci OŠ Hajdina pred vožnjo z električnim kolesom
IZVEDBA TEHNIČNO STROKOVNIH DELAVNIC NA OŠ Hajdina
V torek, 11. oktobra, je bil za učence OŠ Hajdina organiziran tehniški dan e-mobil-nosti, pri izvedbi katerega so sodelovali partnerji projekta CESLA - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Tehnološki center za električne stroje.
Vodja tehniškega dneva je bil učitelj tehnike in fizike gospod Damjan Kobale, udeležili pa so se ga učenci od šestega do devetega razreda. Učenci so obiskali HE Formin, kjer so se seznanili z načinom pridobivanja električne energije s pomo-
čjo vodnih virov. Poleg tega so se udeležili treh vzporedno se izvajajočih delavnic, na katerih so se seznanili še s preostalimi načini pridobivanja električne energije in njenim pomenom rabe v prometnem sektorju. V ta namen sojim bila predstavljena ultra lahka električna vozila, s katerimi so učenci izvajali demonstracijske vožnje in tako pridobili neposreden stik z tehnologijo ultra lahkih električnih vozil. Projektna skupina CESLA je v tehnični in naravoslovni učilnici ter na šolskem igrišču izvajala tri vzporedne 30 minutne tehnično-strokovne delavnice.
V tehnični učilnici je bil učencem na kratko predstavljen projekt čezmejne implementacije ultra lahkih električnih vozil »CESLA«, pri čemer smo jih seznanili s pojmom e-mobilnosti. Za ponazoritev pomena električne energije v prometnem sektorju smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj je energija, kje se shranjuje in katere vire energije poznamo. V tej delavnici je bilo učencem predstavljeno delovanje linearnega motorja, s pomočjo katerega smo prikazali potek magnetnega polja. Delavnica v naravoslovni učilnici je bila namenjena izdelovanju plakatov iz treh
tematskih sklopov in sicer:
-	Energija, oblike in viri energije
-	Pogonska energija v prometu
-	E - mobilnost
Delavnica na šolskem igrišču je izvajala demonstracijske vožnje z električnimi kolesi, električnim skirojem, električnim skuterjem in električnim ultra lahkim štirikolesnikom. Te delavnice so se z velikim zanimanjem udeleževali tudi učenci nižjih razredov, pedagoški delavci in drugi zaposleni na osnovni šoli, kar je projektno ekipo CESLA še dodatno spodbudilo k implementaciji ultra lahkih električnih vozil v okolje.
Konzorcij projekta CESLA se zahvaljuje celotnemu kolektivu OŠ Hajdina za topel sprejem. Še posebej hvala gre gospe ravnateljici Vesni Mesarič Lorber za izkazano zaupanje v izvedbo delavnic ter učitelju tehnike in fizike g. Damjanu Kobaletu za odlično organizacijo celotnega dogodka in nemoten potek delavnic.
Sodelavka na projektu CESLA Katarina Dežan, mag. ekon. in posl. ved
Naši prvošolčki si veliko obetajo od njihove krovne organizacije šolske skupnosti.
BABICA Ml JE POVEDALA
Babica je odraščala v delavski družini. V šolo je hodila peš. Edina obutev so bili gumi škornji in kakšni čevlji. Oblek ni bilo dosti in kadar je bila mokra, si jih je morala posušiti, da jih je lahko drugi dan oblekla. V šoli so že takrat imeli krožke, kjer so se učili ročnega dela. Hodila je tudi k pevskemu zboru. Takrat še ni bilo v vseh šolah telovadnic in je imela telovadbo na jasi v bližjem gozdu. Najbolj je bila vesela, ko je igrala med dvema ognjema. Pozimi pa seje smučala na bližnjem hribu. Ker pa ni imela smučk se je smučala tako, da se je z gumi škornji peljala po vdolbini, ki se je naredila, ko se je večkrat peljala po isti poti. Sanke ji je naredil njen oče doma. Babi pravi, daje razlika med mojim in njenim otroštvom velika.
Matic Šlamberger, 6. r.
ČIOVO
V soboto zgodaj zjutraj smo odšli na morje. Ko smo prispeli v Čiovo, smo iskali apartma. Vozili smo se po celotnem Čio-vem. Potem smo se ustavili in poklicali lastnika apartmaja, da je prišel po nas. Hitro smo vse razpakirali. Babica nam je skuhala kosilo. Nato smo se odpočili. Ob dveh popoldan smo odšli na plažo. Na plaži smo bili od dveh popoldan do šestih zvečer. Naslednji dan, ko sem se zbudil, so že vsi drugi zajtrkovali. Po zajtrku smo odšli na plažo. Po morju sem se vozil s pedolinom. Na plaži smo bili od osme ure zjutraj do dvanajste opoldan. Nato smo se odpravili v apartma. Babica je skuhala kosilo, nato smo se najedli. Po kosilu smo imeli počitek. Odpravili smo se na plažo. Na tržnici mi je ata kupil podvodna očala. Tako sem se lahko potapljal. V ponedeljek zjutraj so me bolela ušesa, zato se nisem mogel potapljati. Do srede mi je bilo bolje. V petek ob sedmih zjutraj sva se z atom odpravila na pomol, ujel sem dve majhni ribi, ki sam jih spustil v morje. Popoldan me je stric naučil delati prevale v vodi. V soboto zjutraj smo se odpravili domov. Med potjo smo dvakrat stali v koloni. Prvič pred tunelom, drugič pa pred cestninsko postajo. K babici domov smo prispeli ob štirih popoldan. Na morju je bilo lepo.
Niko Križnik, 4. a
DOGODEK MED POČITNICAMI
Z Mineo in njeno družino sem v petek sredi avgusta odšla na Madžarsko na ribičijo. Vožnja je bila prijetna, saj sva poslušali
MP3. Z nami sta šli tudi družini Fridl in Javoršek. Ko smo prispeli, smo postavil šotore. Z Mineo sva se namestili in sva si šli ogledat ribnik. Fantje so že lovili ribe. Po ogleduje bilo kosilo. Ko smo pojedli, smo lahko šli s čolnom po ribniku. Zvečer smo bedeli do pol enih zjutraj, tako da smo komaj vstali. Naslednji dan se je začel tako kot vsaki dan. V tem dnevu sem najbolj čakala popoldan, ker smo se lahko odšli kopat in ker sta prišla moja starša. Ko smo se nakopali, sva z Mineo pletli zapestnice. Moja mami in ati sta tudi prespala v šotoru. Naslednje jutro smo že malo pakirali, ampak po zajtrku smo se še lahko šli kopat. Po kosilu smo se še veliko pogovarjali, igrali igrice in poslušali MP3. Ko je bila ura dve, smo jaz in moja starša odšli proti domu, saj sta nas doma čakala brata.Na ribičiji je bilo super in upam, da bom še kdaj lahko šla z Vrablovimi na Madžarsko.
Klara Nahberger, 5. a
DOGODEK S POČITNIC
Kot večina učencev sem se tudi jaz zelo veselil šolskih poletnih počitnic. To je čas, ko lahko zjutraj dolgo spimo in zelo uživamo. Ker imam zelo rad kmetijo in kmetijske stroje, so se moji starši dogovorili s prijateljem Brankom, ki ima zelo veliko kmetijo, da preživim en dan pri njih. Zjutraj, ko je ati šel v službo, meje odložil v Orehovi vasi. Z Brankom sva najprej odšla v gostilno na pijačo. Ta m sva se pogovorila, kaj bova čez dan delala. Nato se je začelo delo. Najprej sva z traktorjem Claasom peljala dve prikolici pšenice na kombinat v Maribor. Bila je velika gneča, zato sva morala dolgo čakati. Potem sva v Trniče peljala eno veliko prikolico in šla domov pripravljat kosilo. Ker kmetje nimajo veliko časa, nama je pripravil kar hrenovke. Počakala sva njegovega sina, da je prišel iz službe in nama prinese pomemben del za tekmovalni plug. Nato smo šli orat z traktorjem John derom in s tekmovalnim plugom. Oranje je trajalo dolgo časa, ker si moraš tekmovalni plug nastavljati sam. Začelo je deževati in morala sva domov. Ker je za tisti dan bilo delo na kmetiji končano, meje lahko Branko odpeljal domov.
Bil sem zelo vesel, da sem lahko en cel dan preživel na kmetiji, saj me kmetovanje zelo veseli. Ker pa pozimi Branko pluži ceste, mi je obljubil, da lahko tudi pozimi preživim kakšen dan z njim.
Luka Novak, 5. A
BABICA Ml JE POVEDALA
Na koncu druge svetovne vojne je strmoglavilo vojaško letalo. Neki gospod je iz te kovine delal glavnike. Babica in njena sestra sta si želeli glavnike, a starši jima niso dovolili, da bi šli po njih. Zato sta se kljub prepovedi staršev s kolesi odpravili h gospodu po glavnike. Vendar ko sta se peljali nazaj, je babica padla in si razbila čelo.
»Živo se spomnim, kako mi je sestra pomagala umiti čelo pri bližnjem potoku. In pa tudi, kako so bili starši jezni, ko sva prišli domov,« pripoveduje babica.
Nina Štumberger, 6. a
MOJA MAMA
V času, ko je bila moja mam otrok, so v šolo hodili peš, tudi pozimi. Avtomobil so sicer imeli, a starši otrok niso vozili v šolo ali domov. Zato so pozimi velikokrat prišli čisto mokri domov, saj so se po poti kepali.
Učitelji v šoli so bili strožji, zato je v razredu vladal večji red in mir kot danes. Tudi starši otrok niso nikoli ugovarjali učiteljem.
Po 10. letu je prevzela delo svoje mame, ki ji je zgodaj umrla. Kljub temu je imela dovolj časa za šolo in igro s prijatelji. Na vasi je bilo takrat veliko več otrok, zato so se v prostem času veliko več igrali. Igrali so se na gmajni ali pa na dvorišču enega od otrok. Igre so bile raznolike, saj so imeli veliko idej. Skrivali so se, lovili, igrali karte, kuhali. Pozimi so se sankali ali drsali. Računalnikov takrat še niso imeli.
Nekoč sta se s prijateljico spustili po klancu navzdol. Spodaj je tekel potok, ki je pozimi zamrznil. Ko sta se zapeljali na led, je ta pod njuno težo popustil in padli sta v ledenomrzlo vodo. Hitro sta splezali ven, stekli domov in se preoblekli, oblačila pa posušili. Staršem nista upali povedati, ker bi jima drugače sankanje tam prepovedali.
Na dvorišču moje mame so imeli koruznik z dvema prekatoma in v njem so si punce uredile stanovanje, ki je imelo dve sobi in tam so se igrale s punčkami. Včasih so se tudi skregale, ampakjeza ni trajala dolgo.
Njen oče je nekoč posvojil srnico, ki ni imela mame, in sojo hranili po steklenički. Med odraščanjem se je vrnila v gozd, čeprav je še velikokrat prišla »na obisk« domov.
Doma so imeli tudi zajce. Za njih je skrbela mama, saj jih je ona hotela. Imeli pa so tudi psička in muco. Drugih živali niso imeli.
Mama pravi, da je bilo njeno otroštvo bolj naporno kot moje, a tudi bolj lepo. Z veseljem se ga spominja.
Urban Mlakar Jelen, 6. r.
Skupaj z ravnateljico Vesno Mesarič Lorber in razredničarko Dragico Kosi so se prvošolčki prepustili veselemu pričakovanju ob sprejemu v šolsko skupnost.
MOJE POČITNICE
Med počitnicami sem bil na morju, na Rogli, kampirali smo v Banovcih, bil sem na počitnicah pri babici, najbolj všeč pa mi je bilo na Madžarskem.
Z Žigom, Mineo, Klaro in našimi starši smo bili tam na ribičiji. Z nami je bil tudi moj bratranec Josh. Ko smo prišli na jezero, smo postavili šotore. Mamice so šle v trgovino, moj ati pa je zakuril žar in nam pripravil večerjo. Minejin atije postavil palice za ribolov. Hitro seje ujel 8 kg težek krap. Zvečer smo si pekli koruzo in skakali gumitvist. Naslednja dva dni smo se kopali v ribniku, se vozili s čolnom, hodili na sprehode in lovili ribe. Moj bratec Teo je bil najbolj vztrajen in je ujel štiri ribe.Tudi moj in Minejin ati sta ujela vsak še enega krapa. Zelo nam je bilo žal, ko smo zadnji dan podirali šotore in se pakirali domov. Za konec smo se dobili pri nas in otroci smo se kopali v našem bazenu.
Dogovorili smo se, da gremo ribarit tudi naslednje leto. Med počitnicami sem zelo užival, škoda da so že minile. Komaj čakam petek, ko gremo zopet skupaj na morje.
Fridl Niko, 5. a
TUDI ZAJTRK JE LAHKO OKUSEN
Prizadevanja za tako postrežbo so s plakati dopolnili učenci krožka Zdrave šole z mentorico M. Meklav. Foto Marko Ponikvar
16. oktober že od leta 1979 obeležujemo kot svetovni dan hrane. Njegov osnovni namen je pritegniti pozornost splošne javnosti in opozoriti na probleme lakote, ki pesti milijone ljudi po svetu.
In kaj lahko naredimo kot posamezniki?
Z živili in energenti lahko ravnamo bolj ekološko in smotrno. Mladini lahko privzgojimo bolj premišljen življenjski slog, predvsem pa prehranjevalne navade. Med dobre navade sodi tudi zajtrk. Zato smo v petek, 14.10.2011, v šolski jedilnici pripravili stojnico, kjer so učenci poskusili zdrav in okusen zajtrk. Gneča pred »ZAJTRKOVALNICO« je bila velika, saj so učenci z veseljem segli po dobrih in okusnih prigrizkih. Izbirali so lahko med klasičnimi in mlečnimi namazi ter sadno-zelenjavnim zajtrkom.
Zdrav zajtrk je najboljši začetek dneva, so bili ob jutranji postrežbi mnenja tudi naši učenci.
Vodja šolske kuhinje Branka Gaiser
GREMO NA VLAK
Zjutraj zgodaj je bilo, ko veliko otrok na vlak je odšlo. Mimo skal in dreves hitimo, da do morja prihitimo.
Do morja, obzorja smo prihiteli, kovčke vzeli in v hiške oddrveli. Tam v bazenu smo se igrali in čofotali.
Naslednji dan na vlak smo odhiteli in do doma pridrveli.
Na postaji starši so bili, vsi veseli so nas objemali.
Tako vsi srečni smo bili, saj veliko novega smo spoznavali.
Mihaela Gojkovič, 5. b Mentorica: Mojca Purg
PLITVIČKA JEZERA
Letošnje poletne počitnice so mi bile zelo zanimive, zabavne in poučne. Veliko dni sem preživela skupaj s starši, saj sta imela dopust. Bili smo tudi na morju. Ko smo se v soboto vračali z morja, smo obiskali Plitvička jezera.
Vožnja do Plitvičkih jezer je bila dolga in zanimiva, saj smo se peljali po »stari cesti« skozi vasi. Ko smo prispeli do Plitvic, smo poiskali parkirišče in kupili vstopnice. Pri vhodu smo prosili vodičko za nasvet, zato smo sledili poti C. Z majhno ladjico smo se peljali preko prvega jezera. Ob slapovih in jezerih smo hodili po lesenih deskah. Pot je bila tako ozka, da če si se želel slikati ob slapu, si ustavil celo kolono ljudi za sabo. Voda v jezerih je bila turkizno modre barve. Slapovi so bili zanimivih oblik in velikosti. Ko smo končali z ogledom, smo se nazaj do parkirišča peljali s posebnim vlakom na kolesih. V trgovini s spominki sem si kupila spominek. Po kratkem počitku in malici smo se odpravili domov. Utrujeni a veseli smo mimoTrakoščana prišli v Slovenijo.
To je bil moj najlepši in nepozaben dan v letošnjih počitnicah. Vesela sem, da sem videla jezera, kjer so snemali film o VVinetuju.
Urška Kiselak, 5. a
UGANKA
Že iz daljave se kadi,
nekaj proti nam drvi, čuha-puha-piha in močno sopiha.
Izza ovinka pridrvi, se ustavi, umiri.
A ko vrata se odpro, ven skoči potnikov več sto.
Zdaj vrata se zapro, še en pisk in že ga več ni.
Kaj je to?
Matevž Vaupotič, 5. b
BRALNA PISMENOST KOT OPOLNOMO-ČENJE UČENCEV ZA ENAKE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA
Letos smo se vključili v državni projekt Opolnomočenje učencev za izboljšanje bralne pismenosti in dostopa do znanja. Vemo, da je branje življenjsko pomembna zmožnost, ki nam pomaga pri delovanju v vsakodnevnem življenju, je osnova učenju in izobraževanju, predvsem pa je koristno in nudi užitek. Zato smo pripravili dejavnosti, kamor so vabljeni vsi. V bralnih kotičkih v razredih in hodnikih najdemo zanimivo branje v knjigah in revijah. Tiho branje zajame dvakrat mesečno vse udeležence na šoli. V knjižnici imamo ob sredah literarne urice, projekt Vaša mala knjižnica že teče nekaj let na šoli. Vabljeni so tudi učenci v bralno klepetalnico na naši spletni strani šole v moodlu. Predvsem pa beremo iz bralnega nahrbtnika ali pa kar tako. Tu je še bralna pogodba, tekmovanje za BZ in zanimivosti, ki nas spremljajo.
V novo šolsko leto smo se podali s polno mero zaupanja v učence in njihove starše. Tako smo ob tem projektu, ki v okviru evropskih priporočil omogoča nam in učencem, da se v letošnjem letu še posebej posvetimo branju, začutili možnost dobrega sodelovanja z vsemi, tudi z lokalno skupnostjo.
Učenje branja je opredeljeno kot največji samostojni napor, ki ga prestane človeški
GREMO NA VLAK
Vlak se ustavi, vrata se odpro,
mi pa vstopimo in se odpeljemo na Štajersko.
Iz vlaka vidimo mostove in doline, pa tudi svoje domačine.
Vlak se ustavi, vrata se odpro, in izstopimo in vidimo prelepo Štajersko.
Tam s prijatelji se veselimo in po kostanje odhitimo.
Sosedi ogenj so prižgali ter veselo zaplesali.
Kostanji že pečeni so in vsi jih veselo lupimo.
Na postajo odhitimo in utrujeni se prihoda vlaka veselimo.
Vlak pripelje, se ustavi, in sprevodnik nas nanj povabi.
Doma staršem povemo, kako prelepo je na Štajerskem bilo.
Gabrijel Škraba in Matic Merc, 5. b
razum, in to v otroštvu. Zato naši otroci seveda tega ne zmorejo sami. Ne glede na to, kako dobro šolo obiskujejo, potrebujejo starše, da jim berejo, jih poslušajo, se z njimi o prebranem pogovarjajo, jim omogočijo mirne trenutke, primerne za branje, jim kupujejo ali sposojajo knjige in so jim vzgled. Branje je še vedno najučinkovitejša oblika usvajanja znanja, čeprav se viri informacij hitro spreminjajo.
In kaj lahko naredi šola?
Učenec bi naj postal bralec v šoli. O branju, učenju in razvijanju branja in bralnih kompetenz z literarno-estetskega vidika je v šoli dovolj spodbud. Seveda najdejo dovolj nagibov k dobri knjigi v sorazmerno obsežnih knjižnih fondih, menimo knjižničarji. Vendar vemo, da je najpomembneje, kako učencu to literaturo približati, da jo bo najprej usvojil, predvsem pa vzljubil.
Danes mladi bralci vse rajši posegajo tudi po drugih vrstah knjižničnega in tudi ne-knjižničnega gradiva (branje vabil, obvestil, plakatov, gledaliških, muzejskih listov, elektronskih medijev...),
kar pomeni »branje v funkciji« ali kot mu pravimo mi: funkcionalno opismenjevanje, kjer se branje kaže v hitrosti in spretnosti iskanja informacij, izločanja iskanega iz konteksta ter uvrščanja tega v svojo osebno miselno shemo.
Ker branje ni le fenomen knjižnične psihologije, ampakje širši družbeni problem, bomo skušali ob tem projektu spodbujati tisto, čemur pravimo literarno branje, branje za užitek, učenje in predvsem možnost nadaljnjega izobraževanja.
V bralnih kotičkih v razredih kot tudi po
Ob prebranem delu enkrat na mesec radi poustvarjamo. Takole nastajajo peresnice iz medvedkov.	Foto: S. H.
hodnikih se menjujejo knjige in revije, ki nam bodo krajšale čas ali nas povezale
Utrinki iz vrtca Zvonček
s prijatelji. Projekt smo zastavili tako, da beremo vsi. Ob sredah se 14-dnevno po 10 minut posvetimo branju izbrane literature, bodisi, pravljic, romanov, strokovne literature, revij ... in se trudimo, da bi to delo tudi osmislili, zabeležili in nadgradili. Naša prizadevanja so padla na plodna tla. Učenci so ob tem zbrani, predvsem pa predani vsebinam, ki jih v tekstih srečujejo. Obisk tistih, ki so včasih pozabili zamenjati kako knjigo, pa seje dvignil v tudi v naši šolski knjižnici.
Silva Hajšek
21. septembra smo v enoti Zvonček obeležili Unescov mednarodni dan miru, tako da smo si izrezali in pobarvali lipov list, katerega je potem vsak otrok prilepil na drevo prijateljstva. Lipo, ki predstavlja simbol miru, smo že pred tremi leti posadili, zato smo ta dan okrog nje zaplesali in zapeli.
		!
		E
		
Obiskala nas je tudi botra jesen, ki nas je obdarila s polno košaro sadja in zelenjave. Njene darove smo uporabili za pripravo sadnega in zelenjavnega krožnika. Pestro je bilo tudi v tednu otroka. Knjiga je bila tista, ki nas je spremljala skozi vse dejavnosti: s knjigo smo se razgibavali, knjižničarka nas je popeljala v svet pravlji-
ce, izdelali smo si različna knjižna kazala, slikanice, knjige. Otroci so si prinesli svojo najljubšo knjigo, katero smo skupaj prelistali, prebrali in sami so ugotovili, da je knjiga naša prijateljica.
Pripravili vzgojiteljici: Anica Vidovič in Marjana Orlač
Bogatejši za naravoslovno in učno pot
Občina Hajdina je uspela na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) s projektom Narodoslovna in učna pot. Do sedaj še občina Hajdina ni imela urejenih in zaščitenih poti. Z imenovanim projektom se bosta uredili kar dve poti. Na območju KO Hajdoše nastaja naravoslovna pot, na KO Skorba pa učna pot.
Naravoslovna pot Beri nas popelje do skritih čarov reke Drave
Naravoslovna pot Beri v Hajdošah je že začela nastajati leta 2008, sedaj pa jo želimo z rednim vzdrževanjem posodobiti in približati ljudem. Letošnjo jesen je bila ponovno očiščena in je že primerna za sprehode ob mrtvicah in stari strugi reke Drave. Zaščitni znak poti Beri je ptič vodomec, ki sodi med ogrožene živalske vrste.
Prebivalci občine Hajdina smo lahko ponosni, da vodomec prebiva v naši občini ob mrtvicah reke Drave. Hkrati pa nosimo del odgovornosti, da ohranimo njegov življenjski prostor. V okviru projekta, ki se zaključi decembra 2012, se bo na naravoslovni poti Beri uredila brv preko mrtvice, redno čiščenje in vzdrževanje poti, ureditev učilnice v naravi, dopolnile se bodo table z napisi rastlinskih vrst, postavile smerne table in na začetku poti postavila informacijska tabla s potekom poti.
Učna pot v Skorbi (pri vodovodu) bo urejena bolj v športnem duhu. Trenutno je pot prehodna in tudi lepo vzdrževana. Nameščene so tudi nekatere smerne table. V okviru projekta bo pot razširjena, dopolnjena s smernimi tablami in tablami z napisi rastlinskih vrst ter zasaditev 70-tih rastlinskih vrst. Posebnost poti bo ureditev trim točke (telovadnice v naravi), kjer bo postavljenih okrog 10 trim rekvi-
Učna pot v Skorbi že vabi prve sprehajalce in tekače
zitov iz lesa. Na nabrežju se bo uredila letna učilnica z urejeno tematsko točko. Na začetku poti bo postavljena informacijska tabla s potekom poti.
Za obe poti bo izdelana zloženka, ki bo predstavila potek obeh poti in posebnosti na njih. Obe poti sta bili sedaj v jesenskem času očiščeni in sta prehodni, zato vljudno vabljeni med mrtvice reke Drave ali na rekreacijo na učno pot v Skorbo.
Tekst in foto: Anita Zelenko
Starši so prvi in najboljši zgled
KAKO PAMETNO PREŽIVETI PROSTI ČAS?
POGOVOR Z NEVENKO ALJO GERL, PROF. RAZREDNEGA POUKA
1.	Kako naj otrok preživlja svoj prosti čas?
Tako, da se lahko igra v varnem in zdravem okolju v družbi z vrstniki, s katerimi si bo nabiral koristne izkušnje. Varno in zdravo okolje ne pomeni, da mora biti otrok v zaprtem prostoru, razkuženem s protibakterijskimi čistili, kjer so vsi vogalčki oblazinjeni z oblogami, ki preprečujejo vsako buško ipd. Tako okolje je celo nezdravo, ker je umetno, neresnično, otroci pa so se rodili v resnični svet, v katerem so tudi bakterije in ostri robovi. Ta svet, ves nepopoln in včasih tudi res nevaren, naj bi že v otroštvu čim bolje spoznali, se mu prilagodili in ga morda celo, ko bodo večji, spreminjali na bolje. Igra z vrstniki je nujno potrebna za otrokovo vključevanje v družbo in tudi najboljši starši in stari starši ne morejo nadomestiti vrstniške
skupine. In če se v vrstniški družbi otroci tudi kdaj sprejo, je tudi to pridobivanje koristih izkušenj, ker imamo ljudje, mali in veliki, različne želje in interese in jih je včasih res težko uskladiti.
2.	Ali je gledanje televizije lahko pozitivno?
Lahko, ker je televizija odličen vir informacij, sprostitve in zabave in kdor jo ozaveščeno uporablja, z njo pridobiva veliko. Otroci naj bi torej televizijo začeli gledati takrat, ko so zmožni razumeti dogajanje v tej digitalni napravi, ko zmorejo dojemati predvajane vsebine. Če gleda majhen otrok svoji starosti primerno risanko nekaj minut, je to čudovita spodbuda za razvoj zbranosti in lahko tudi drugih sposobnosti, priložnost za njegovo veselje in zabavo. Če gleda desetletni šolar dokumentarni film ali pa spremlja svojo
priljubljeno nadaljevanko, je slaba ura dnevno povsem sprejemljiva in nikomur ne more škodovati, lahko celo pomembno širi otrokovo obzorje. Če pa gleda šolar televizijo več ur dnevno in pri tem sam gospodari s pilotom, je to veliko tveganje za njegov telesni in duševni razvoj.
3.	Ali je za majhne otroke primerno gledanje televizije?
Če majhen otrok nepremično ždi pred televizorjem uro ali več, to ne pomeni, da ga zelo zanimajo predvajane vsebine, ki bogatijo njegovo razumevanje in doživljanje, ampak se prepušča barvam, zvokom in gibanju, ki mu v času sedenja pred televizorjem nadomeščajo igro. Otrok je v takem primeru telesno, miselno in čustveno, posledično pa tudi socialno in duhovno pasiven.
Ždenje pred televizijo dan za dnem zavira otrokov razvoj, tako gibalni kot govorni, kar so raziskave že potrdile, verjetno pa tudi razvoj na drugih področjih.
Med starši velja, da je televizija uspešna »varuška«, ki čudežno pomiri male razgrajače in pridobi čas za kratek počitek staršev. Vendar pa otroško posedanje pred televizorjem dolgoročno terja visok davek, saj imajo otroci, ki so veliki ljubitelji televizije že v predšolskem obdobju, pogosto težave z zbranostjo, branjem, vztrajnostjo pri pisanju in matematiki, če omenim le šolsko področje.
Skratka, starši morajo znati presoditi, kdaj in koliko, saj sami najbolje poznajo svojega otroka. Če pa vemo, da so se vsi otroci v zgodovini do druge polovice 20. stoletja čisto dobro razvijali brez televizije, nam ne bo težko sprejeti načela »manj je več«!
STARŠI SO PRVI IN NAJBOLJŠI ZGLED
4.	Kaj pa priporočate glede uporabe računalnika?
Igranje priljubljene računalniške igrice je nagrada za dobro opravljeno delo, recimo pospravljanje igrač ali pomoč staršem, ne pa stalna popoldanska rekreacija. Vendar če starši nismo prepričani v to, da moramo mi omejevati in dovoljevati uporabo teh medijev, bodo otroci uspeli čas za poležavanje pred ekranom in visenje na računalniku razvleči čez vse meje - ker jim je to pač všeč, tako kot sladoled, čokolada in pomfrit. Otrok, ki sam odloča o tem, koliko časa bo gledal televizijo in igral računalniške igrice, je v podobnem položaju kot otrok, ki sam odloča, koliko čokolade in sladoleda bo pojedel, le da se pri prvem posledice kažejo na miselnem, čustvenem in duhovnem področju, pri drugem pa na telesnem. Oba sta prikrajšana za zdrav osebni razvoj.
5.	Kako najbolje izkoristi prosti čas? Najpomembnejše izhodišče pri načrtovanju je čas za bivanje v naravi, v naravnem okolju, ki ga sodobni otroci in odrasli večinoma močno pogrešamo. Vsaj v prostem času bi naravno okolje morali postaviti na prvo mesto, saj se v njem sprostimo in
obnovimo popolnoma drugače kot v urbanem. Hkrati pa je dobro upoštevati, da različni otroci potrebujejo različne spodbude. Eni uživajo v plezanju na drevesa, drugi v risanju, tretji v petju in plesu, četrti v poslušanju pravljic, vsi pa v družbi vrstnikov. Dobro je, da starši otrokom ponudimo čim bolj raznolike spodbude in ob tem opazujemo, kaj je otroku blizu, v čem uživa in kje se lahko dobro izkaže. Ne gre za to, da bi otroci kar koli intenzivno trenirali že v otroštvu, ampak za to, da se razvijajo čim bolj celostno.
V zadnjih letih opažamo, da je otrokom začelo primanjkovati spontane igre med vrstniki. Otroci so ves čas v vodenih dejavnostih pod nadzorom odraslih, tudi v prostem času, zato jim vse teže uspeva (ali pa sploh ne) nabirati resnične socialne izkušnje. Te se lahko porajajo le takrat, ko so otroci v skupini sami, brez nadzora odraslih. Zdi se, da odrasli nenadoma ne zaupamo več v zdrave sile v otrocih, saj jim skušamo kar naprej organizirati nadzor in preprečiti, da bi izkusili kar koli neprijetnega, pa najsi bo buška ali pa otroško zmerjanje. Tovrstne neprijetne izkušnje pa so nujne za otrokovo socializacijo, zato bi rada starše spodbudila, da svojim otrokom v prostem času vsaj za nekaj časa dovolijo na dvorišča!
6.	Kako lahko starši pomagajo otroku pri tem, da bo prosti čas preživljaj kakovostno in raznoliko?
Da mu pomagajo ozavestiti in razumeti tisto, kar skupaj gledata, pa če gre za malčka, za osnovnošolca ali pa mladostnika. Včasih so, predvsem pri mladostnikih, odlična priložnost za pogovore o težkih temah prav skupni ogledi filmov s problemsko vsebino. Za starše so taki pogovori priložnost za spoznavanje najstnikovega pogleda na svet, za najstnike pa možnost za spoznavanje vrednot in življenjskega nazora staršev, ki se ga skozi pridige pač ne da uspešno prenašati na odraščajoče, kar starši najstnikov vemo zelo dobro. Če starši čakajo na to, da jim bodo mladostniki sami postavljali vprašanja o pomembnih življenjskih temah,
bodo razočarani. Priložnost za take pogovore moramo z dovolj domišljije ustvariti starši sami.
7.	Kaj bi priporočali staršem in otrokom?
Dobro je poskrbeti za otrokovo zgodnje vključevanje v vrstniške skupine, ki aktivno in kakovostno preživljajo prosti čas. Zabavno je vse tisto, v čemer uživamo, za nekatere so to igre z žogo, za druge kuhanje, za tretje hoja v hribe s prijatelji ali branje knjig. Če ima najstnik samo prijatelje, ki popoldneve preživljajo v spletnih kle-petalnicah, nimamo skoraj nobene možnosti, da bi ga starši motivirali za aktivno preživljanje prostega časa, ker mu bo vse, kar zahteva fizično aktivnost in vztrajnost, pač prenaporno in bo tam sam.
Najboljši motivator je dobra izkušnja, zato otrok, ki si je dovolj zgodaj nabral veliko prijetnih izkušenj v gibalnih, ustvarjalnih in podobnih aktivnostih med vrstniki, ne potrebuje dodatnih spodbud in razlag, zakaj je dobro, da popoldan recimo hodi v plesno šolo. Zgodnja dobra izkušnja je izjemno pomembna, saj je nenadomestljiva.
Pomemben pa je tudi zgled staršev. Če je edina formula za preživljanje našega prostega časa gledanje televizije, od otrok ne moremo pričakovati, da bodo popoldan trenirali v športnem klubu ali pa postali zagrizeni bralci leposlovja, saj bodo zelo verjetno povzeli naše vedenjske vzorce. Seveda pa zgled staršev sam po sebi ni dovolj in tudi v družinah zagretih planincev lahko odrastejo pasivni otroci, saj je za oblikovanje navad in razvrščanje na lestvici prijetnega in neprijetnega odločilna vrstniška skupina.
Priporočilo: staršem, ki si prizadevajo spoznati vse okoliščine, ki oblikujejo otroke, in zagotoviti dobre pogoje za njihov zdrav osebni razvoj, bi v branje toplo priporočila dragoceno knjigo z naslovom Otroka oblikujejo vrstniki, ki jo je napisala Judith Rich Harris.
Estera Korošec
OBVESTILO
O ODDAJI VLOG ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sporoča, da je potrebno v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) oddati VLOGO ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2012 OD 1. DECEMBRA 2011 DALJE pri pristojnem Centru za socialno delo, in sicer na novem obrazcu, ki ga bo možno dobiti v mesecu novembru 2011 na spletni strani ali v papirnicah.
Občinska uprava
60 lovskih let na Zgornji Hajdini
Ob jubileju so člani zelene bratovščine LD Boris Kidrič na Zg. Hajdini pohvalno združili moči in v nedeljo, 16. oktobra priredili lovsko slovesnost. Letošnja je bila posvečena tudi prazniku občine Hajdina, sicer pa okroglemu jubileju - 60-letnici lovske družine. Že dopoldne so se na jubilejni slovesnosti zbrali lovci sosednjih društev, prijatelji lovci iz pobratene Dolenje vasi, vodstvo Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož ter župana Hajdine in Kidričevega mag. Stanislav Glažar in Anton Leskovar. Na druženje so lovci povabili tudi lastnike kmetijskih zemljišč, na katerih izvajajo lov, in odziv je bil zelo dober.
Na Zg. Hajdini pri Lovskem domu je ob letošnjem jubileju nastala skupinska fotografija vseh lovcev LD Boris Kidrič.
Lovci so jubilejno slovesnost izkoristili za predstavitev dosedanjega dela in družine, za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih lovskih značk; in slednje so prejeli tisti, ki so lovstvu zapisani 40 in več let. Svečani dogodek v dvorani lovskega doma so s pesmijo spremljali rogisti ZLD Ptuj-Or-mož, v nagovoru in čestitki slavljencem pa so se jim pridružili mnogi gostje in prijatelji lovstva.
Osrednji nagovor je imel starešina Franc Turnšek, ki je v uvodu citiral nekdanjega
Piko na i letošnjemu jubileju pa so lovci dali z všečno razstavo, na katero so povabili otroke iz vrtec in osnovnih šol v občinah Hajdina in Kidričevo.
starešino, danes pokojnega Ivana Zupaniča, kije ob praznovanju 50-letnice med drugim dejal, da je pregled preteklosti potreben, da ovrednotijo svoje delo in prenašajo pozitivne izkušnje na nove generacije lovcev.
Sicer pa je starešina Turnšek v nadaljevanju predstavil zametke lovstva na Hajdini in v okolici, ki jih je narekovala nova lovska zakonodaja, ki je bila v Sloveniji sprejeta takoj po vojni leta 1946. Leta 1951 je nastala tudi LD Hajdina s prvim
Hajdinski prvošolci so si z velikim zanimanjem ogledali tudi ostale prebivalce pri lovskem domu, fazane in jerebice, ki živijo v posebni ogradi.
V čast lovskemu jubileju so zaigrali tudi lovski rogisti Zveze LD Ptuj-Ormož Foto: Primož Turnšek
vodstvom; starešina je bil Mirko Zupanič, tajnik Jože Vratič, gospodar Franc Kancler in blagajnik Jurij Cestnik. Družina se je nato leta 1954 preimenovala v LD Boris Kidrič Kidričevo, leta 1967 je bilo družini vrnjeno tudi lovišče, lovski dom na Hajdini pa so svečano odprli 1. julija 1979. Lovci so ga zgradili sami z več kot 11.000 prostovoljnimi urami, med posamezniki pa je bil rekorder Anton Kokol z več kot tisoč opravljenimi urami, za kar se mu je Turnšek še posebej zahvalil.
Danes lovska družina gospodari s 5400 ha površin, od tega je lovnih le še okrog 3.600. Lovišče se nahaja na območju občin Hajdina, Kidričevo in MO Ptuj, Turnšek pa je še posebej pohvalil dobro sodelovanje z vodstvi vseh treh občin, zgledno sodelovanje med sosednjimi lovskimi družinami, z Zvezo lovskih družin Ptuj-Ormož, zlasti pa še zelo pristno sodelovanje s pobrateno LD Dolenja vas.
»Imamo zgledno sodelovanje z občani, lastniki zemljišč, ravno ta odnos pa je potrjen z dejstvom, da imamo malo zahtevkov za plačilo škode, ki jo povzroča divjad, s katero gospodarimo. Predvsem je to mala divjad in srnjad.
Še zmeraj pa ostajamo zvesti definiciji, da se od lovcev in drugih udeležencev v prostoru zahteva odgovornost za vzpostavljanje in ohranjanje biološkega ravnovesja. Na zmanjševanje življenjskega prostora divjadi pa vpliva nešteto dejavnikov, kot na primer urbanizacija, ceste, gradbišča, kar siromaši lovne površine, pa potem tudi sprehajalci psov v lovišču in kmetijstvo.
Iz tega lahko ugotavljamo, da puška ne zmanjšuje števila divjadi, pač pa pohlep po dobrinah.
Včasih je lov pomenil preživetje, danes pomeni ohranitev živalskih in rastlinskih vrst, in to je ohranjanje narave. Vsak od nas je rad lovec, kar pomeni, da ni ključno, katere lovske družine član si, pač pa da pripadaš lovski organizaciji z vsemi pravicami, predvsem pa dolžnostmi,« je posebej poudaril starešina Turnšek.
TM
ČLANSTVO MALO UPADA
V LD Boris Kidrič na Zg. Hajdini imajo danes 46 članov in 3 pripravnike, povprečna starost članov pa je 55 let. Že nekaj časa ugotavljajo, da članstvo upada, saj jih je bilo v osemdesetih letih tudi že 67. V svojih vrstah pa imajo tudi zelo aktivne lovce, ki izstopajo predvsem pri kinologiji in športnem streljanju na glinaste golobe.
Na lovski slovesnosti sta znala združiti moči predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope (na levi) in starešina lovcev na Zg. Hajdini Franc Turnšek, doma iz Hajdoš.
Oktobrski mesec požarne varnosti
Pred nami je oktober, mesec požarne varnosti. To je čas, ko gasilci veliko svojega dela usmerijo v promocijo požarne varnosti, v dvig preventive, pa tudi želijo sporočiti, kako blizu in kako daleč sta varnost in nevarnost in kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesrečo, če pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in kako so potrebni.
Ste storili vse za varen dom?
Napotki:
www.sos112.si
Mesec oktober kot tradicionalni mesec požarne varnosti je v letu 2011 namenjen varnemu domu. »Ste storili vse za varen dom?« je slogan letošnjega projekta Oktober - mesec požarne varnosti, ki ga je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Namen letošnjega projekta je
Kaj morate storiti, če izbruhne požar
Ostanite mirni! Če niste v življenjski nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi. Poskrbite za varen umik ljudi in živali. Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, pokličite številko 112.
Ob klicu na 112 povejte:
-	kdo kliče,
-	kaj seje zgodilo,
-	kje seje zgodilo,
-	kdaj se je zgodilo,
-	koliko je ponesrečencev,
-	kakšne so poškodbe,
-	kakšne so okoliščine na kraju nesreče,
-	kakšna pomoč je potrebna.
RB
HEjngi
Številko 112 lahko pokličete,
če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali Policijo. Številko 112 lahko brezplačno kličete s stacionarnega ali mobilnega telefona (tudi če je račun prazen) v vseh državah EU.
Več informacij:
-	www.sos112.si
-	wap.sos112.si
-	www.gasilec.net
-	www.szpv.si
REPU8UKA SU3VENUA. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO,
UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE, Vtojtova cesta 61.1000 Ljubljana.
teL (01) 471 33 22, faks: (01) 431 81 lZ.e^ustav: urszr@urszr.sl, www.sosl IZsl
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE. TcžaSka cesta 221,1000 Ljubljana,
tel: (01) 241 97 50, faks (01) 241 97 64, e-nasiov: gasi Iška zveza-sioesioLnet, wwwgasilecnet
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA POŽARNO VARSTVO, Celovika cesta 150.1000 Ljubljana.
tet (01)514 24 74. gsm: 051 378109. faks (01) 514 24 75. e-naslov. Info@szpv.sl wwwszpvsl
n ufc* Mm a itnmko - Jot« K a nilto ki uSmoK GeMa nra 9e*i4t Stawk» aMn* a cehro nnK iteKVkttitoNvMoA^dokDolin^ltiMCMMvl^HsAlUličilSamiMtoUee^mi
opozoriti, da v varnem zavetju doma in v njegovi neposredni okolici obstaja veliko nevarnosti, ki lahko povzročijo požar. Na tem mestu lahko koristno uporabite spletno hišo, posvečeno letošnjem mesecu požarne varnosti in dodatne informacije na spletnih straneh www.sos112.si, www. szpv.si in www.gasilec.net.
Oktobra je tudi priložnost, da gasilci na-
redijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, med svoje vrste. Še posebej se želi animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Če pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč osveščanje za varno življenje, kajti včasih je tako malo potrebno, pa smo ob vse.
Gasilski domovi v mesecu oktobru dobijo posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme in vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom in še posebej mladim. Tokrat gasilci pokažejo prav vse, in to opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč rabijo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se pojavi, da povpraševanje preseže ponudbo.
Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v šolah, saj imamo skupne interese. Šole so dolžne zagotavljati ustrezni požarni red, evakuacijo in požarni načrt, pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv celo leto.
Društva tudi pregledujejo hidrante in prav bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje.
Nekateri pričakujejo, da so samo gasilci odgovorni za požarno, kot tudi za vsako drugo varnost pred nesrečami, pa to ni prav. Vsak je odgovoren za svojo varnost in zato mora vedno skrbeti, gasilci pa nastopijo takrat, ko so lastni ukrepi izčrpani. To mislimo in počnimo že danes, da jutri ne bo prepozno. Ne kriviti drugih za našo varnost, če sami premalo ali nič ne naredimo.
Gasilsko občinsko poveljstvo Hajdina je tudi v minulih letih v mesecu oktobru pripravilo posebno gasilsko vajo v OŠ Hajdina.
Foto: TM
Kljub temu, da govorimo o mesecu požarne varnosti, pa naj ne bo odveč ugotovitev, dajeta mesec le pika na »i« in dajeta mesec vsak dan, kajti tveganje za neopravljeno delo nas lahko pokliče že danes, da ne čakamo z izzivi na jutri. Na ustrezno varnost je treba misliti že takrat, ko jo
imamo in ne šele takrat, ko smo ogroženi. Naj ne bo odveč, da na mnogo dejavnikov naše varnosti odgovarjamo sami in da neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo.
Mag. Janez Merc, podpredsednik GZS
Nesreča nikoli ne počiva!
Tudi v občinskem gasilskem poveljstvu Hajdina se vsako leto znova dobro pripravijo na mesec požarne varnosti in tako je bilo tudi letos. Prostovoljna gasilska društva so določene aktivnosti pripravila v svojih društvih, občinsko poveljstvo pa je poleg obveščanja in opozarjanja občanov za 28. oktober napovedalo skupno gasilsko vajo v okviru poveljstva.
Ivo Glažar, občinski poveljnik je za Haj-dinčana povedal: »V občinskem poveljstvu Hajdina nekih splošnih akcij kot poveljstvo nismo organizirali. Vsako gasilsko društvo je organiziralo svojo akcijo, edina skupna vaja v mesecu varstva pred požari pa bo v petek, 28. oktobra na OŠ Hajdina, v okviru katere bomo prikazali evakuacijo.«
Koliko vam je gasilcem blizu letošnja osrednja tema in geslo meseca varstva pred požari?
Ivo Glažar: Letošnje geslo Ste storili vse za varen dom nam je kar blizu, kajti gasilci smo vedno poskušali na ta jesenski del opozarjati vaščane in tudi gasilce. Večkrat smo že organizirali pregled dimnih naprav, vaščane smo informirali o tem, kako naj ravnajo ob dimniškem požaru, kako naj kurijo v naravi. Prepričan sem, da smo gasilci to temo kar redno obravnavali ob
mesecih požarne varnosti.«
Brez posebne analize je težko govoriti o tem, kako takšne teme - dejanja vzamejo za resna občani in občanke?
Ivo Glažar: »Občani in občanke običajno te teme poslušajo, a tudi marsikaj preslišijo. Kajti šele takrat, ko je vsak sam udeležen v taki nesreči, vidi, da si nekaterih stvari ni zapomnil ali ravna ravno v nasprotju s tem, kar se učimo. Zato so te teme namenjene obravnavi in predstavitvi občanom večkrat, čim bolj podrobno, da bi od tega čim več tudi odnesli.«
V Sloveniji je tovrstna oblika poudarjanja skrbi za požarno varnost že del dolgoletne tradicije. Ko razmišljate o tem, verjetno pomislite tudi na velik pomen vsakega dne v oktobru, ko je požarna varnost zelo v ospredju?
Ivo Glažar: »Za gasilce so ti oktobrski dnevi pomembni v smislu, da prav v oktobru stremimo k temu, da naredimo neko pro-
mocijo gasilstva v vasi, občini in tudi širše. Občani pa imajo v oktobru priložnost, da se udeležijo katere od ponujenih delavnic, predavanj na temo gasilstva in tudi požarov ter na tak način pridobiti izkušnje, oziroma si kaj bistvenega zapomniti, da bi lahko v primeru nesreče ravnali pravilno.«
Menite, da bi bilo dobro, da bi Slovenci ohranjali to tradicijo meseca varstva pred požari?
Ivo Glažar: »Tradicijo je gotovo prav, da ohranjamo, pa ne samo ohranjamo, ampak še poudarjati bi morali ta mesec bolj kompleksno. Kar pa se tiče varstva pred požari, pa želim poudariti, da moramo biti budni celo leto tako gasilci kot tudi vaščani, kajti nesreča nikoli ne počiva. Nesreča je lahko vsak dan prisotna in posledice v teh časih so lahko zelo hude.«
Tatjana Mohorko
Požar uničil vse, dobri ljudje so pomagali
Petek, drugi septembrski večer bi bil nekaj povsem običajnega in morda bi si ga zapomnili po močnem nalivu, hudi nevihti in strelah, ki so švigale sem in tja. A je ena od teh v večernih urah zadela gospodarsko poslopje pri Peskovih v Hajdošah in povzročila hud požar, ki je uničil vse, kar so z leti zgradili s pridnimi rokami. Ta poletni večer se je spremenil v nekaj najhujšega, kar ne bo mogoče nikoli pozabiti.
Od urejenega gospodarskega poslopja Pesko-vim v Hajdošah po hudem požaru ni ostalo ničesar, le nekaj sten in spomin z žalostnim priokusom.
Foto: TM
društev, iz Slovenje vasi, Gerečje vasi, Hajdine in Dražencev. Požar jim je povzročal kar veliko težav, reševanje je bilo zelo oteženo in zelo nevarno, zato so bili Peskovi ves čas zaskrbljeni za vse, da se komu ne bi kaj zgodilo, da se kdo od reševalcev ne
bi poškodoval. A na srečo seje vse dobro izteklo.
Na pomoč so prihiteli tudi sosednje, prijatelji iz bližnje okolice, prav vsi pa so želeli pomagati in Peskove tolažiti v nesreči, ki nikoli ne počiva. Delo so si razdelili, nekateri tudi ponoči, saj je bilo potrebno budno bdeti nad iskrami, ki so pojenjale šele proti sobotnemu jutru. Vse do jutra je vztrajal tudi Aleš Kiselak z delovnim strojem-bagerjem, ki je teren saniral in odstranjeval vse, kar je uničil požar. Gospodar Stanko, ki se je po požaru še sam hudo poškodoval in ima že lep čas nogo v mavcu, se v solzah spominja nesrečnega dogodka, ko je moral poiskati najboljšo rešitev za svoje prašiče. V hlevu jih je imel 68, pa še šest mater s pujski, in vse so uspeli rešiti in spraviti na varno. Takoj sta mu na pomoč priskočila Stanko Vogrinec in Franc Tekmec iz Hajdoš, ki sta imela za pujse dovolj prostora v hle-
vu in pri njima so potem ostali nekaj dni, dokler Peskovi zanje niso našli novih lastnikov. Razen prašičev v gospodarskem poslopju ni ostalo ničesar, kar bi še bilo uporabno. Požarje uničil prav vse, kar je imelo vrednost in za kar so Peskovi morali trdo delati. Po požaru so ostale le stene in pogorišče. Peskovi se še niso odločili, ali bodo ostanek objekta sanirali, ali zgradili novega, manjšega. Gospodar Stanko pravi, da z ženo volje za delo še nista izgubila, a bo čas že pokazal svoje, je prepričan. Vendarle pa ima zgodba pri Peskovih že drugo plat, tisto lepšo, humanitarno, ki si jo je vredno zapomniti. Peskovi namreč ne bodo pozabili, da so se v nesreči oglasili mnogi dobri ljudje, sosedje in prijatelji, da so jim na pomoč priskočili prizadevni gasilci, da jim je pomagal Aleš Kiselak, da sta pomoč ponudila sovaščana Stanko Vogrinec in Franc Tekmec, da so pomagale sovaščanke in gasilke, ki so s seboj prinesle najnujnejše, in ves večer, nekatere tudi do jutra, postregle vse ljudi na pogorišču. Vsem se družina Pesek zahvaljuje iz vsega srca. Dobrih ljudi in humanitarnih dejanj pač človek ne more pozabiti, v to so prepričani tudi Peskovi.
Želimo jim, da najdejo najboljšo pot v prihodnosti, da uresničijo načrte na svoji domačiji.
Tatjana Mohorko
Hajdoški gasilci na stadionu Bonifika
V soboto, 7. oktobra, je na stadionu Bonifika v Kopru potekalo mednarodno gasilsko tekmovanje v sklopu letošnjih Dnevov zaščite in reševanja. Na tekmovanju je sodelovalo skupaj 92 tekmovalnih enot, med njimi 6 enot gostov iz Avstrije in Italije, ki so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in štafeti z ovirami na 400 metrov.
Članice B iz Hajdoš osvojile I. mesto in si prislužile dva dihalna aparata.	MePZ PGD Hajdoše na srečanju gasilskih pevskih zborov in skupin v
Foto: Tanja Furek	Dornberku. Foto: Tanja Furek
Vse tri tekmovalne ekipe PGD Hajdoše pred stadionom v Kopru. Foto: Tanja Furek
Tekmovanja so se udeležili tudi gasilci iz Hajdoš s kar tremi tekmovalnimi enotami. Člani B in članice A in B so se skupaj s pevci Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše in nekaj navijači, na pot odpravili z avtobusom. Tekmovanje je bilo še toliko bolj zanimivo, ker so se ekipe potegovale tudi
za lepe praktične nagrade. Najboljše so se odrezale članice B, ki so v svoji konkurenci zmagale in osvojile dva dihalna aparata. Člani B so dosegli 3. mesto in si prislužili komplet gasilskih čelad. Članice A pa so izmed šestnajstih ekip zasedle nehvaležno 4. mesto.
Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali predstavitev opreme in zmogljivosti Slovenske vojske in Policije, zanimiva pa je bila tudi razstava starodobnih gasilskih vozil. Na sklepni prireditvi, pred razglasitvijo rezultatov, sta zbrane nagovorila predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
V DORNBERKU SREČANJE GASILSKIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN
Po zaključenem tekmovanju pa so se pevci in gasilci iz Hajdoš odpravili v Dornberk, kjer je v organizaciji Gasilske zveze Slovenije in PGD Dornberk potekalo že 27. srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin. Nastopilo je 16. pevskih skupin. Pevci MoPZ PGD Hajdoše se teh srečanj udeležujejo redno. Vrhunec izjemno prijetnega večera je bil nastop združenih moških pevskih zborov, ki so zapeli tri pesmi: Gasilsko, Slovenec sem in Bazovica.
Tako se je avtobus, poln gasilcev iz Hajdoš, vračal domov v poznih večernih urah. Vzdušje je bilo veselo, saj je bil za njimi čudovit sončen in uspešen dan.
Tanja Furek
Naš gasilci in gasilke znova odlični v ligi GZS
Gasilska zveza Slovenije je v letu 2011 ponovno organizirala pokalno tekmovanje za pokal gasilske zveze Slovenije in sicer v kategorijah članov A in B, članic A in B ter veteranov in veterank. V sklopu lige GZS je bilo organiziranih šest tekmovanj po vsej Sloveniji. Zmaga ekipa z najboljšim skupnim seštevkom.
Veterani iz Gerečje vasi tudi letos dosegli odlično tretje mesto. Foto:M P
Člani B iz Fiajdoš so letošnji zmagovalci lige GZS v kategoriji članov B. Foto: Tanja Furek
Od šestih tekmovanj se k skupnemu rezultatu odbije tekmovanje, na katerem je ekipa dosegla najmanj točk oziroma se tekmovanja ni udeležila. Tako za zmago šteje samo pet tekmovanj z najboljšimi rezultati.
Pokalnega tekmovanja so se iz naše občine udeležili gasilci iz Hajdoš s kar4 ekipami: člani B, članice A in B in veterani ter gasil-
ci iz Gerečje vasi v kategoriji veteranov.
Vseh pet ekip je bilo v skupnem seštevku pokalnih tekmovanj med prvimi petimi, kar je več kot odličen uspeh. Članic A in člani B iz Hajdoš so dosegli zavidljivo prvo mesto, članice B iz Hajdoš pa so za las zgrešile stopničke in pristale na četrtem mestu.
Veterani iz Gerečje vasi so dosegli odlično tretje mesto, veterani iz Hajdoš pa so v skupnem seštevku bili peti.
ODLIČNI MED 92 TEKMOVALNIMI ENOTAMI
Zadnje tekmovanje v sklopu lige je za člane in članice potekalo v Škofji vasi, za veterane pa v Prevaljah, kjer so si ekipe še zadnjič prizadevale osvojiti točke za čim boljšo skupno uvrstitev. Nekaterim je uspelo bolj, drugim manj. Podelitev pokalov in medalj je bila polna veselja in navdušenja, saj so ekipe žele rezultate, za katere so borile na šestih tekmovanjih. Tako kot pri vseh ostalih
Članice A iz Hajdoš so lani osvojile srebro, letos pa jih krasijo zlate medalje. Foto: Tanja Furek
športih pa je tudi na gasilskih tekmovanjih veliko odvisno od sreče. Najbolj so se uspeha zasluženo veselili člani B in članice A iz Hajdoš, saj so oboji stali na najvišji stopnički. Pokale in medalje sta podeljevala predsednik GZS Anton Koren in poveljnik Matjaž Klarič.
Skupni rezultati ekip iz naše občine so bili zares odlični, konkurenca pa precej velika in močna. Prijavljenih je bilo namreč kar 92 tekmovalnih enot.
Tanja Furek
Članici iz Hajdoš s poveljnikom GZS Matjažem Klaričem pri podelitvi pokalov. Foto: Tanja Furek
Ob 65-letnici sodoben športno-poslovni objekt
8.	oktobra je bil v športnem parku na Sp. Hajdini velik športno-družabni dogodek, ko so v uporabo predali nove - dodatne in dograjene pridobitve v športno-poslovnem objektu in njegovi okolici. Dogodek je bil za družbo, za investitorja - družbo Prokaval d.o.o., za občino Hajdina in nasploh za področje športa ter rekreacije zelo pomemben in težko pričakovan. Za ŠD Hajdina pa je to velik korak v napredku, še posebej, ker društvo prav v letošnjem letu slavi 65-letnico delovanja.
Slovesen dogodek je pred športno-poslovnim objektom na Sp. Hajdini spremljalo veliko ljudi, športnih navdušencev in vabljenih gostov.
Slovesnost seje začela pred športno-poslovnim objektom, kjer se je zbrala množica obiskovalcev, za glasbeni uvod pa so poskrbeli Štajerski frajtonarji, v drugem delu slovesnosti v šotoru pa so zbranim zapele tudi ljudske pevke s Hajdine. Uvodni pozdravni nagovor je imel Primož Brodnjak, predsednik ŠD Hajdina, ki je poudaril, da bodo člani in igralci ŠD Hajdina, igralci ONŠ Golgeter Hajdina, ki pod okriljem Športne zveze Hajdina trenirajo in uporabljajo prostore našega društva ter vsi ostali gostje od tega dne naprej uživali v bistveno prijetnejšem okolju in dodal: »Še z večjim veseljem bodo prihajali na igrišče, saj bo zgradba, ki je bila v fazi gradnje kar nekaj let, končno zaživela v vsem svojem poslanstvu. Člani ŠD Hajdina in družina Zupanič, s katero bomo skupaj upravljali nove prostore, se bomo trudili, da bodo z urejeno okolico v ponos vaški skupnosti Sp. Hajdina in seveda tudi Občini Hajdina.
Osrednji nagovor na slovesnosti je imel Primož Brodnjak, predsednik ŠD Hajdina.
Brez slednje si ne znamo predstavljat razvoja športa in podeželja, v katerem živimo, saj nam v veliki meri stoji ob strani pri uresničevanju naših razvojnih in tekmovalnih ciljev. S skupnimi močmi bomo v prihodnosti lahko doživljali še svetlejše trenutke, saj je v današnjem tempu življenja posameznik žal preobremenjen in potrebuje nekaj za svojo sprostitev. Naša glavna panoga je trenutno nogomet, to je igra, v kateri zmagujejo ekipe, ki so dober kolektiv, ekipe, ki se kot naša, zavedajo slogana: »Vsi za enega, eden za vse.« Glede na rezultate iz preteklosti, pa tudi sedaj vidim v Športnem društvu Hajdina velik potencial, ob katerem verjamem, da se nam za prihodnost ni potrebno bati. Trudili se bomo za podmladek in poskrbeli, da se nam bodo na naših igriščih pridružile tudi žene in dekleta, ki se zavedajo, da je zdrav duh le v zdravem telesu.«
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je ob odprtju bara Kavalo in novih poslovnih prostorov čestital zakoncema Heleni in Davorinu Zupaniču.
TONI POSLEDNJI PROJEKT VTEM ŠPORTNEM OKOLJU Tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar je bil navdušen ob novi pridobitvi v občini Hajdina in na področju športa, kjer se občina zelo trudi ugoditi in pomagati pri še tako velikih željah športnih navdušencev. Za občino je to velika pridobitev, športniki so pridobili sodobno urejene prostore, občani in vsi ostali pa prijeten gostinski lokal, za kar seveda velja iskrena čestitka, je še dodal župan Glažar.
Davorin Zupanič, lastnik podjetja Pro-kaval, pa je v svojem nagovoru strnil dogodke, ki so bili povezani z naložbo v športno-poslovni objekt in hkrati predstavil tudi pridobitev, ki ima velik pomen za njegovo družino in podjetje. Pred še-
Vrvico pred vhodom v sodobno urejen športno-poslovni objekt in v bar Kavalo so prerezali predsednik ŠD Hajdina Primož Brodnjak, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar ter Jelka in Vlado Zupanič, mama in oče Davorina Zupaniča. Pridružila sta se jim tudi lastnika podjetja Pro-kaval Helena in Davorin Zupanič s hčerko in sinom.
stimi leti se je porodila ideja takratnega predsednika Športnega društva Hajdina Branka Kokola o razširitvi in posodobitvi infrastrukture na nogometnem igrišču na Hajdini. Kar hitro so našli skupni jezik in že se je začelo sodelovanje med Športnim društvom Hajdina in investitorjem - podjetjem Zootrans, za katerega je bil to velik izziv v poslovnem smislu.
Davorin Zupanič je med drugim povedal: »Vlaganje v športno infrastrukturo v domači vasi za nas pomeni nekaj novega, vendar ne nemogočega. Prišel je trenutek, ko smo na koncu začetka nove poti. Zadovoljni smo, ker bo športni objekt z gostinskim lokalom služil Športnemu društvu Hajdina, Športni zvezi, Nogometni šoli Golgeter in vsem, ki vidijo prihodnost v športu, ki naj naše otroke privabi v Športni park, na igrišče, na zelenico, namesto v brezdelnost in neskončnost sivih cest. V športnem delu objekta smo pridobili naslednje prostore: pisarno, pet velikih modernih garderob s tuši, sobo za delegata, sobo za sodnike, pralnico, sanitarije, skladišče za športne rekvizite, klubsko čajnico, klubsko sobo, ki ta hip še ni povsem dokončana, v kateri bomo lahko v bodoče videli vso zgodovino kluba in vse njene uspehe v 65 letih obstoja. V objektu imamo kot novost tudi gostinski lokal s picerijo (Kavalo), kjer se bodo lahko obiskovalci športnega parka odžejali in okrepčali, pogovorili o športnih dogodkih in pokramljali ob kavici o novicah tistega dne.
Želim se zahvaliti vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri realizaciji tega projekta, vsem, ki ste z nami sodelovali s svojimi idejami ali ste prispevali svoj delež v drugačni obliki pomoči, vsem, ki ste bili podobnega mišljenja kot naša družina. Vsem skupaj velja naša iskrena in prisrčna zahvala. S sedanjim predsednikom kluba Primožem Brodnjakom in vodstvom ŠD Hajdina želimo, da to ne bi bili poslednji projekti v tem športnem okolju. Želiva, da bi tukaj nastal zelo lep športni center, ki bi na Sp. Hajdino privabljal rekreativne, profesionalne in neprofesionalne športnike različnih panog in iz vseh koncev domovine, pa tudi tujine. Predvsem pa si želiva tukaj čim več živžava, otrok, ki bodo svojo odvečno energijo trošili v različnih športnih aktivnostih, pa tudi njihovih staršev, ki bodo našli kako drugo možnost rekreacije, medtem ko bodo čakali na svoje nadebudneže.«
Nove pridobitve je prišel blagoslovit pojoči pater Janez Ferlež iz župnije sv. Vida, saj je bil domači župnik Marijan Fesel zadržan in se je opravičil.
UPRAVNI ODBOR ŠD HAJDINA DANES
UO sestavljajo: Stane Jurenec - podpredsednik, Ivan Ambrož - blagajnik, Matija Brodnjak - tajnik, člani Janko Merc, Viktor Hotko, Jože Kosar, Davorin Zupanič, Sandi Mertelj in Primož Brodnjak- predsednik
Nadzorni odbor: Franc Krajnc, Miroslav Sarkičevič in Anton Lipavšek Društvu in članom so v veliko pomoč še Leon Mesarič, Dejan Pacher, Edi Markež, Dušan in Sonja Nikolič ter še mnogi drugi, ki dajejo velik doprinos ŠD.
Primož Brodnjak pa je imel osrednji nagovor v prireditvenem šotoru, kjer je poudaril, da
se tudi v sedanjem vodstvu društva vsak po svojih najboljših močeh trudijo, da zagotavljajo nadstandardne pogoje za tekmovalni nivo. »Za ŠD Hajdina je špor-tno-poslovni objekt velika pridobitev, ki se je vsi odgovorni dobro zavedamo. Z njim ustvarjamo zelo kvalitetne pogoje za vadbo in tekmovanja na ligaškem nivoju vsem našim članom. Zato utemeljeno pričakujem, da bomo vsi skupaj vzorno skrbeli, da bosta ta »naš drugi dom« pa tudi njegova okolica za vzgled ostalim društvom oz. klubom od blizu in daleč. Vedeti moramo, da marsikateri višjeliga-ški klub nima niti približno takih možnosti, kot so v zadnjih letih nastale v našem športnem parku.
Naši cilji v prihodnosti bodo usmerjeni predvsem na širitev športnih možnosti znotraj društva, kjer je trenutna primarna dejavnost nogomet. Sčasoma bomo začeli tudi z gradnjo igrišč za odbojko na mivki in košarko. Namesto dotrajane tribune ter asfaltnega igrišča za mali nogomet bi lahko postavili brunarico za shranjevanje orodja in ostalih potrebščin za vzdrževanje igrišč. Igrišče za mali nogomet z umetno travo bi spet povečalo dodano vrednost celotnega Športnega
Slovesnost je obogatila še priložnostna razstava v zgornjih prostorih športno-poslovnega objekta, ki sta jo uredila Silvestra in Franci Brodnjak. Na razstavi je bila razvidna kronika ohranjenih koledarjev od leta 1978 in vse do danes, v kateri manjkajo samo trije. Predstavljen je bil tudi Bilten ŠD Flajdina, ki je bil izdan ob 50-letnici delovanja.
Flajdinčane je prišla pozdravit tudi ptujska vinska kraljica Tanja Flauptman in skupaj z njo so zbrani nazdravili jubileju društva ter vsem novim pridobitvam.
Živahno je bilo tudi v prireditvenem šotoru, kjer je zbrano množico zabavala Natalija Ver-boten z bendom, športnike na Fiajdino pa je prišel pozdravit tudi Markuš Antonius Primus s spremstvom...
Še pogled v novi gostinski lokal Kovalo na Sp. Flajdini, kjer se športniki in ostali obiskovalci še zbirajo. Bar je dodatno popestril dogajanje in ponudbo v športnem parku Flajdina.
parka na Sp. Hajdini. Ob glavnem nogometnem igrišču je naša želja še vedno pokrita tribuna s 500 sedeži in namakalni sistem, ki bi omogočil bistveno boljšo travnato igralno površino. To je v času gospodarske krize, ki še kar traja, verjetno v tem trenutku malo preoptimistična vizija, a brez nje ni prihodnosti. Vabimo vas, da nam pomagate pri njeni uresničitvi! Do naslednjega velikega slavja nas loči 5 let - takrat bomo praznovali 70-letnico dru-
štva.
Posebna zahvala je ob tem svečanem dogodku namenjena vsem nekdanjim in trenutnim igralcem, ki so, in tistim, ki še vedno na igrišču puščajo svoje srce. Hvala pa tudi vsem ostalim, ki so nas v teh letih finančno in moralno podprli, tistim, ki z razumevanjem podpirajo naša prizadevanja.«
TM
Fotografije: Matija Brodnjak
Četrti dan ONŠ Golgeter
V nedeljo, 76. oktobra je na igrišču na Hajdini potekal tradicionalni dan občinske nogometne šole (ONŠ) Golgeter. Prireditev spada v okvir praznovanja občine Hajdina in je letos potekala četrtič zapored. Organizatorji so za otroke in njihove starše pripravili piknik s pečenimi kostanji in okusnim golažem, najpomembnejše pa je bilo seveda sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje vseh, ki so kakorkoli povezani s šolo.
Člani ONŠ Golgeter Hajdina s trenerji in starši na 4. dnevu šole Foto: Matija Brodnjak
Sandi Mertelj, vodja ONŠ	tno organizacijo, s katero se spoprijema-
jta 2007 smo začeli s skromnimi cilji in mo po najboljših močeh. Zaenkrat odlič-približno 30 otroki, sedaj jih je vključenih no sodelujemo s starši, ki svoje otroke že več kot 100. To s sabo potegne doda- vestno vozijo na treninge, na visokem ni-
voju pa je tudi sodelovanje z občino Hajdina, ki je velik sponzor ONŠ. Le-ta združuje otroke petih klubov (Hajdina, Skorba, Gerečja vas, Hajdoše in Slovenja vas, op. a.), tako da sedaj ti praktično nimajo nobenih težav z zagotavljanjem ekip mlajših selekcij.«
Ob tem se je dotaknil tudi sodelovanja z okoliškimi šolami, predvsem z NŠ Poli in Aluminij: »Omenjeni šoli delujeta predvsem na principu kvalitete, mi smo bolj usmerjeni v množičnost. Tako je logično, da bodo slej ali prej naši najboljši nogometaši zapolnili vrzeli v njihovih selekcijah. Prav iz tega vidika bi si želel, da bi bilo sodelovanje boljše, da bi se končno začeli pogovarjati: sedaj namreč ta odnos ni na najboljši ravni. Moti me predvsem novačenje mladih, mimo vodstva naše nogometne šole: smo za pošten dogovor z vsakim, kateri nam predstavi svoje želje.« Tone Lipavšek, trener U-16 v ONŠ Golgeter
»Takšna druženja so koristna predvsem zaradi stikov s starši, ki nam lahko pri delu zelo pomagajo. Trenutno imamo v ekipi U-16 nekaj manj igralcev, vendar težave uspešno rešujemo. Pohvalil bi tudi sodelovanje z vodstvom šole in drugimi trenerji. S slednjimi hodimo na redna izobraževanja, tako da se dopolnjujemo pri delu in tudi v strokovnemu znanju.«
Jože Mohorič, Štajerski tednik
S kolesi po naših krajih
Športno društvo Slovenja vas, sekcija kolesarji je tudi ob letošnjem prazniku občine Hajdina v soboto, 15. oktobra organiziralo dan rekreativnega kolesarjenja. Za že tradicionalni rekreativni kolesarski dogodek je bilo znova veliko zanimanja, kar je pohvalil tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, ki je kolesarje tistega dne spremljal sicer brez kolesa, na poti pa jim je zaželel veliko sreče in lepih doživetij.
Še pred startom so kolesarje nagovorili in jim zaželeli srečno pot župan mag. Stanislav Glažar, predsednik VO Slovenja vas, sicer pa pobudnik in glavni organizator rekreativnega dogodka Franc Škrinjar in njegov kolesarski kolega Franci Rozman.
Kolesarji so se za jesensko potepanje na kolesu primerno, dokaj dobro opremili.
Kljub malo hladnejšemu dopoldnevu pa je vesela družba dokaj dobro opremljenih kolesarjev na pot krenila izpred prostora ŠD Slovenja vas. Pred njimi je bila kratka, 23 kilometrov dolga pot, ki jih je vodila iz Slovenje vasi skozi Gerečjo vas, Kungoto, Kidričevo, Njiverce do Dražencev, kjer je bil pri ribniku Žejne ribice postanek za okrepčilo, nato pa do Zg Hajdine. Krajši postanek so kolesarji tudi letos naredili na pokopališču ob grobu Antona Gasenburgerja. Potem pa so se s kolesi podali na Breg, v MO Ptuj in ob kanalski cesti so se vsi kolesarji srečno vrnili na štartno mesto. Vmes so malo preverili svoje znanje prometnih predpisov in pravilne vožnje s kolesom. V Slovenji vasi je čakala manjša pogostitev, na koncu pa še povabilo, da se kolesarskemu dogodku v občini Hajdina pridružijo tudi prihodnje leto.
Tekst in foto: TM
In potem so pognali pedali in se podali na kolesarsko pot.
Pri veteranih Gerečja vas v finalu boljša od gostiteljev
Vtorek, 18. 10., je na nogometnem igrišču v Skorbi potekal tradicionalni veteranski turnir ob prazniku občine Hajdina, na katerem so sodelovale vse ekipe iz občine. Letos je turnir prvič potekal na travnatem igrišču (istočasno sta se igrali dve tekmi, vsaka na svoji polovici igrišča), doslej je bil vedno v dvorani.
To pa ni zmedlo ekipe Gerečje vasi, ki je ponovila lanskoletno zmago in se še tretjič zavihtela na 1. mesto (Hajdoše so doslej zmagale 6-krat, Skorba pa 4-krat). V finalu so z rezultatom 1:0 ugnali domačine,
3.	mesto je po zmagi v malem finalu proti Hajdini osvojila ekipa iz Slovenje vasi (to je bila njihova prva uvrstitev med najboljše). Najboljša strelca sta bila Jože Šmigoc	Prejemniki priznanj za najboljše ekipe in najboljši strelec v družbi župana Stanka Clažarja (levo)
in Roman Kaisersberger (oba Gerečja vas). in predsednika SŽ občine Hajdina Sandija Mertlja (desno).
Po končanem turnirju je sledila pogostitev v kulturni dvorani Skorba, ob koncu pa tudi podelitev pokalov in nagrad najboljšim (tri prvouvrščene ekipe so prejele majice). Priznanja sta podelila predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj in župan Stanko Glažar.
Končni vrstni red:
1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Slovenja vas, 4. Hajdina, 5. Draženci, 6. Hajdoše.
Jože Mohorič, Štajerski tednik Foto: Matija Brodnjak
Levo: Veteranska ekipa Gerečje vasi
Planinci znova ponočnjaki na Donačko goro
Občinskemu prazniku v čast in planincem v zadovoljstvo se je skupina okrog 50 planincev iz Planinskega društva Hajdina v petek, 21. oktobra, podala na že tradicionalni nočni pohod na Donačko goro.
Hajdinski planinci pred letošnjim odhodom na nočni pohod na Donačko goro v družbi župana mag. Stanislava Glažarja, ki jim je pred odhodom zaželel srečno pot in čestital za ohranjanje tradicije.
Zbrali so se na osrednjem občinskem trgu na Zg. Hajdini, kjer jim je srečno pot zaželel tudi župan mag. Stanislav Glažar, nato pa so se z avtobusom zapeljali do Stare g rabe nad Stopercami, od koder se je začel vzpon do Rudijevega doma in do vrha Donačke gore. Do tja pa je bilo dobro uro in pol zmerne hoje, nekateri so potrebovali tudi dve uri. Planinski zaključek je bil v gostilni Olga na Hajdini.
Jože Majerhofer, predsednik PD Hajdina, je sicer potrdil, da so v društvu tudi že razmišljali o spremembi trase, vendar ostajajo pri tej, ki ni preveč naporna in jo zmorejo prehoditi tudi malo starejši pohodniki. Veseli so, da se jim na tem nočnem pohodu pridružijo vse generacije, tudi nekaj mlajših planincev. Po pohodu na Donačko goro pa nekatere bolj zavzete hajdinske planince čaka še tretji del trase Martinove poti. Na pot iz Šmartnega na Pohorju do Hajdine se bodo podali 6. novembra, skupaj pa bodo po treh etapah na Martinovi poti zbrali okrog 300 kilometrov, je še povedal Majerhofer.
Besedilo in foto:TM
Tekmovali so tudi kegljači
Športno društvo Gerečja vas je 21. oktobra že tradicionalno organiziralo tekmovanje v kegljanju v počastitev praznika občine Hajdina. Tekmovanje je potekalo na kegljišču Deta centra na Ptuju. Ob zaključku tekmovanja in prijetnega druženja so bili najbolj zanimivi rezultati.
Branko Lešnik
tfceitter-KtftUISCS
Najboljši na letošnjem tekmovanju v kegljanju Foto: Lešnik
Mesto	Tekmovalec	Igra				Skupaj podrtih kegljev
		1.	2.	3.	4.	
1	Panikvar Jože	134	128	123	114	499
2	Lešnik Branko	119	108	122	114	463
3	Beranič Jože	111	130	124	97	462
4	Drevenšek Franc	122	92	109	123	446
5	Rozman Stanko	106	110	110	107	433
6	Lukas Štefan	102	114	100	114	430
7	Intihar Branko	104	74	96	100	374
8	Papež Anton	107	78	91	95	371
9	Drevenšek Štefan *	100	-	-	-	100
* - odstopil zaradi poškodbe
4
Med slovenskimi traktoristkami tudi Hajdinčanki
Na njivskih površinah na Turnišču pri Ptuju je 9. in 10. septembra potekalo 55. državno tekmovanje oračev Slovenije v oranju. Med tekmovalkami sta bili tudi Dragica Meglič iz Skorbe in Kristina Kirbiš z Zg. Hajdine, ki sicer nista osvojili prvega mesta, bili pa sta precej enakovredni sotekmovalki ostalim udeleženkam tega tekmovanja.
Dragica posluša ocene sodnika, medtem se Kristina že pripravlja na start
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je tokratno tekmovanje in njegov namen opisala z naslednjimi besedami:« Tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico je za nas gotovo izziv, predvsem pa s tem pokažemo, kako enakovredno se lahko primerjamo tudi na tej strani. Naše ženske prav nič ne zaostajajo tu, kar gotovo kaže, da pogosto skočijo
In še skupinska udeleženk tekmovanja v oranju z ocenjevalci
na traktor in delo enostavno opravijo. Nekatere so res od sile, kar kažejo tudi rezultati. Predvsem pa je pomembno to, da si vse tekmovalke upajo sesti na traktor tudi, ko jih opazuje toliko ljudi. Če znajo, znajo!
SB
Foto: Marija Pulko
Osteoporoza tudi nam ne prizanaša
Aprila sem se kot članica Društva žena in deklet občine Hajdina odzvala povabilu Društva za osteoporozo iz Ormoža, da sva jim s Tonetom Golom, (od 28.9. letos soambasadorjem programa SVIT), predstavila hajdinski način osveščanja javnosti o pomembnosti zgodnjega odkrivanja morebitnih krvavitev v blatu.
Znašla sem se v izjemno aktivni sredini, ki meje pritegnila s svojimi pogledi na osteoporozo, o kateri je potrebno pravi čas razmišljati, da se ne bi pridružili več kot 140.000 Slovencem (80% od tega je žensk), ki trpijo zaradi diagnoze, ki povzroči približno 400.000 zlomov kosti letno. Seveda sta me neumorni Marta Peršak, predsednica in Cilka Špindler, njena desna roka, s svojo zagnanostjo pripravili do tega, da sem iz denarnice brez kakršnegakoli prepričevanja potegnila 10 evrov in postala njihova članica.
Del udeleženk iz ormoškega kluba, ki smo se mu pridružile tudi tri članice iz Društva žena in deklet občine Hajdina.
nadaljevanje na naslednji strani...
nadaljevanje s prejšnje strani...
IMEJMO RADI SVOJE KOSTI
16. oktobra sem prvič skupaj z Ormožan-kami potovala proti Gorenjski (kjer se po zaslugi SVITa počutim že zelo domače). V Kranjski Gori je bila v nabito polni dvorani Vitranc slovesnost ob svetovnem dnevu osteoporoze, ki sojo organizirali člani Društva bolnikov z osteoporozo z Jesenic. Letošnja vodilna misel je posnemanja vredna: Imejmo radi svoje kosti.
Ker bi želela, da bi še kdo drugi razmišljal o tem, kako spremeniti življenjski slog (od
ponedeljka dalje ga bom tudi jaz), kako uživati s kalcijem bogato prehrano in kako pridobiti čim več vitamina D, Vas vabim, da se mi pridružite in skupaj z Ormožan-kami (v Sloveniji je 17 društev, v naši bližini je prav Ormož med najbolj aktivnimi) organiziramo predavanje v zimskem času. O ustanovitvi lastnega društva zaenkrat ne razmišljamo, pomembneje je, da vemo za ekipo nam podobnih žena (tudi nekaj gospodov je med njimi), s katerimi lahko izmenjujemo izkušnje, pa tudi kuharske recepte. Na nedavnem natečaju društev za osteoporozo je ormoška predsednica
Spominski dan v Zg. Pristavi
Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je skupaj z borci in njihovimi prijatelji iz Do-lene, Podlehnika, Vidma in Majšperka znova obeležila spominski dan 27. september 1944, ko so bili težki boj partizanski kurirji postaje TV-8 S v boju z premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami na Rodnem vrhu v Halozah. Enota je v dolini pri Dravinji naletela na močno sovražnikovo zasedo, kajti bili so izdani.
Pri spomeniku padlih v Zg. Pristavi v občini Videm že nekaj zadnjih let 27. septembra pripravijo dan spomina na padle v NOB.
Med bitko so bili trije borci ranjeni, štirje so padli, ostali so se prebili čez Dravinjo. Med padlimi je bil komandir, 23. letni študent Stane Petrovič - Ivan iz Hajdine. Pozdravni nagovor je imel župan občine Videm Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril pomen ohranjanja vrednot NOB in se zahvali vsem, ki so omogočili, da danes živimo v svobodi in da bomo svobodo kot največjo vrednoto varovali kot svoje življenje. Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, pa je poudaril, da se moramo soočati z dogodki.
Po nastopu pevcev domačega Folklornega društva Rožmarin iz Dolene so nastopili ljudski pevci in ljudske pevke s Hajdine. OŠ Hajdina je pripravila nastop pod vodstvom Silve Hajšek, nastopili pa so Gašper Mlakar in Nuša Steiner z recitacijo, ter Lucija Tement na citrah. Uroš Sagadin je za konec proslave zapel domoljubno pesem: Domovini, B. Ipavca in nam s pesmijo napolnil srca, tako da nam je bilo še dolgo toplo in prijetno pri srcu.
Spomini se budijo iz preteklosti, ker le tako lahko gradiš na prihodnosti in prav je, da se takšni spominski dnevi obujajo
Marta Peršak v Ljubljani 20.10. osvojila prvo nagrado za recept za polnjeno svinjsko ribico. Sigurna sem, da imamo tudi mi koga, ki bi prihodnje leto lahko sodeloval z dobrotami iz domače kuhinje.
Kdor bi želel kaj več zvedeti o delu »protiosteoporoznih« Ormožank, me lahko pokliče na 040 258 964. Ko nas bo dovolj za eno predavanje, se bomo srečale v hajdinskem gasilskem domu.
Besedilo in fotografija: Silvestra Brodnjak
V spomin padlim so tudi letos položili cvetje in prižgali sveče	Foto: TM
in da ne pozabimo, da so mnogi darovali svoja življenja, da mi lahko danes živimo v svobodi.Videmski župan Friderik Bračič je v družbi Milana Čučka, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in našega borca Ferdinanda Potrča k spomeniku padlih položil venec in prižgal sveče. Sveče so prižgali tudi predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer. Marija Gjerkeš, podpredsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer, je pozdravila vse navzoče in pojasnila, kako se vsako leto srečajo z ZB s člani ZB Hajdina ob spomeniku v Cezanjevcih ob obletnici streljanja talcev, 25. aprila, saj so na tej plošči vklesana tudi imena Hajdin-čanov, ki so dali življenja za svobodo.
Med gosti spominske slovesnosti je bil tudi podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, prisotni pa so bili še mnogi drugi Hajdinčani in okoličani.
Terezija Mirkovič, predsednica ZB za vrednote NOB občine Hajdina
Eni odhajajo, novi prihajajo
Pogled na dvorano doma krajanov v Skorbi s prelepima Lugaričevima motivoma na steni me vedno prevzame, pa naj se v njem dogaja karkoli. Tudi ob petkovem srečanju generacij sem imela čast biti med udeleženci prijetnega druženja, ki ga za starejše občane organizira Občina Hajdina. Spominjam se podobnega dogodka iz leta 2000. Pred dnevi sem listala po albumu iz tistih časov. Marsikoga več ni med nami, vsako leto pa prihajajo novi, tisti, ki so prestopili prag v osmo desetletje.
»KoTko kapljic, toTko let,« je na odru zapel Uroš Sagadin in dvignil na noge vse prisotne, ki so z veseljem pritegnili njegovi napitnici.
~X~	'i'	....
Dedek in vnuk, preteklost in prihodnost skupaj na odru
Katica Petrovič, Maks Kampi, Terezija Golob, Zinka Simonič in Karel Spolenak so malo pred tem nazdravili Zinki Simonič, ki je pred dnevi zaokrožila osem desetletij. Najstarejša Haj-dinčanka Helena Brodnjak pa je bila z njimi v mislih.
Na letošnjem srečanju smo po uvodnih besedah predsednice Kulturnega društva Skorba Renate Gabrovec prisluhnili županu Občine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju. Potem pa so oder z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami prevzeli učenci Osnovne šole Hajdina, ki so poželi velik aplavz. Tudi Ljudske pevke Društva upokojencev Hajdina so kot vedno z domiselno vsebino prevzele marsikoga v dvorani. Ko sta prišla na oder dedek in vnuk, ki sta ju upodobila donedavni predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc in njegov
sosed Matic Šlamberger, sta »natočila čistega vina« vsem, tudi tistim, ki prisegajo le na »tri srca«.
Dvorana je zaploskala, ko se je vsem prisotnim pridružil g. Ivan Pucko, ki duhovniško jesen življenja preživlja v domu v Lenartu. Še vedno se rad spominja ljudi in dogodkov, ki ga vežejo na nekajletno sobivanje in maševanje z bratom g. Pavlom Puckom v podružnični cerkvi v Slovenji vas.
Tekst in foto: Silvestra Brodnjak
SVETUJEMO
Homeopatija
Homeopatijo je na začetku 19. stoletja razvil nemški zdravnik Samuel Hahne-mann (1755-1843). Njegov cilj je bila hitra, blaga in trajna povrnitev zdravja oziroma odprava in uničenje bolezni na najkrajši, najzanesljivejši in najbolj neškodljiv način, na jasno razumevajočih načelih. Čeprav so osnovna načela homeopatije preprosta, je to kompleksen sistem zdravljenja, ki ga začnemo razumevati postopoma skozi študij in praktično delo z bolniki. Temeljno načelo homeopatije izraža latinski stavek »similia similibus curen-
tur« ali podobno se s podobnim zdravi,
iz katerega sledi celoten sistem homeopatskega zdravljenja. Zdravi se s posebej pripravljenimi zdravili iz narave, ki nimajo stranskih učinkov. Homeopatska zdravila spodbudijo obrambne mehanizme in imunski sistem, tako da se pozdravimo na naraven način. Homeopatska zdravila se pripravljajo po posebnem postopku s tako imenovanim potenciranjem. Potenciranje pomeni zaporedno redčenje substanc ob hkratnem stresanju. Potenciranje poteka v zaporednih stopnjah z učinkovino, ki je rastlinskega, živalskega, mineralnega ali kemičnega izvora in z
redčilom (na primer http://sl.wikipedia. org/vviki/Alkoholalkohol, mlečni sladkor, http://sl.wikipedia.org/wiki/Destilirana_ vodadestilirana voda).
Primer stopnje redčenja, ki je pogosta in ima oznako 30C: C, ki je rimska številka 100 pove, da homeopatsko zdravilo pridobijo tako, da v 100 kapljicah redčila zmešajo 1 kapljico učinkovine, nato eno kapljico iz tako pridobljene razredčine zmešajo v 100 kapljicah svežega redčila. Ta postopek v primeru 30C ponovijo 30-krat. Končen izdelek je tako razredčen v razmerju 1:10030 oziroma 1:1060.
Izhodne substance
Hahnemann je za pripravo zdravila stiskal sveže rastline, iztisnjeni sok pa je nato stabiliziral z razredčenim etanolom in dobil tako imenovano PRATINKTURO. Ta služi kot osnova za izdelavo homeopatskega zdravila, sama zase pa še ni zdravilo.
Kako deluje homeopatsko zdravilo?
Za homeopatijo niso pomembni mehanizmi delovanja zdravilnih substanc in patofoziološki mehanizmi v organizmu, ki so osnova za zdravljenje v medicini. Njen pristop k zdravljenju je fenomenološki. Vemo, kakšni so učinki bolezni (bolezenski simptomi in znaki) in kakšni so učinki homeopatskih zdravil (simptomi in znaki homeopatskih zdravila). Tisto, kar v homeopatiji deluje, niso substance oziroma snovi v do sedaj znanem kemijskem smislu. Pri homeopatskih zdravilih nimamo farmakokinetike in farmakodinamike, kot ju poznamo pri klasičnih zdravilih. V krvi ne moremo meriti njihove koncentracije, ne moremo spremljati njihove »presnove« in »izločanja«, prav tako pa je neznan mehanizem njihovega delovanja. Edino, kar je znano, so njihovi učinki ali fenomeni, kijih ta zdravila povzročajo na zdravem organizmu. Zato se homeopatska zdravila tudi ne morejo preizkušati po pravilih, ki veljajo za klasična zdravila. Homeopatija je razvila svoj sistem preizkušanja zdravil, ki se tudi imenuje »preizkus zdravila«. Ta ji je ustrezno prilagojen in se je v praksi izkazal za uporabnega in učinkovitega (ta postopek je v homeopatiji natančno določen). V homeopatiji enostavno ni materialnega substrata, ki ga za vsako ceno želi imeti moderna znanost, da lahko naredi svoje poizkuse in analize.
Homeopatsko zdravljenje
Homeopatsko zdravljenje se prične s pogovorom, v katerem usposobljen home-
opat poišče in svetuje uporabo določenega homeopatskega zdravila. V kolikor je zdravilo ustrezno izbrano pomeni, da so lastnosti zdravila podobne simptomom bolnika, homeopati pričakujejo dobre rezultate. Homeopatsko zdravljenje se izvaja predvsem z osebnim pristopom do bolnika, kjer se homeopat ukvarja z osebnostjo človeka, in manj z njegovo telesno boleznijo.
Homeopatska zdravila lahko na začetku zdravljenja povzročijo poslabšanje, še posebej, če gre za kožne težave, vendar pa to poslabšanje praviloma hitro mine in pomeni dober odziv na zdravilo. Daljša poslabšanja so redka. V takšnih primerih je treba učinke homeopatskega zdravila izničiti z drugim homeopatskim zdravilom. Zastrupitve s homeopatskimi zdravili praktično niso možne.
Homeopatska zdravila se jemljejo najbolje na prazen želodec.
Nekatere snovi lahko delovanje homeopatskih zdravil zmanjšajo ali popolnoma izničijo. Med homeopatskim zdravljenjem se je zato treba izogibati:
praženi kavi (tudi tisti brez kofeina) in sladicam, ki jo vsebujejo, pijačam s kolo, energijskim napitkom in metinem čaju
-	žvečilnim gumijem, ki vsebujejo naštete snovi
kamilici (npr. kamiličnem čaju, kamiličnim inhalacijam, kozmetičnim preparatom, ki vsebujejo kamilico) poprovi meti in vsemu, kar jo vsebuje (mentolovim bombonom, zobnim pastam z mentolom, ustnim vodam, masažam z meto)
-	eteričnim oljem (kafra, evkaliptus, smrekovo olje, tigrovo mazilo, kitajsko mazilo, aromaterapija), močnim parfumom, osvežilcem zraka in
ostalim močnim vonjavam, palčkam za nevtralizacijo cigaretnega dima, ipd.
Tudi popravljanje zob ali kakršenkoli drug poseg v ustni votlini, kot je na primer čiščenje zobnega kamna v času homeopatskega zdravljenja, lahko izniči delovanje homeopatskega zdravila, zato je potrebno o takšnih posegih ob kontroli povedati, saj bi lahko zdravnik homeopat zaradi manjkajočih učinkov zmotno mislil, da je izbral napačno zdravilo.
Homeopatskih zdravil ne smemo izpostavljati neposredni sončni svetlobi, visoki temperaturi, električnim virom (bližina električnih naprav, mobiteli, računalniki, TV aparati, računalniški monitorji, mikrovalovne pečice) in napravam za pregled prtljage (na letališčih), ker jim lahko škodujejo.
Na začetku leta so v slovenske lekarne, tako tudi v Lekarni pri Sv. Martinu, končno prišla homeopatska zdravila z nizko potenco, ki so primerna za samozdravljenje in so na voljo brez recepta. Homeopatska zdravila, ki so na voljo v lekarnah, so tako primerna za prebavne težave, prehlad, težave na potovanju, kašelj in podobno. Pripravljena so v obliki kroglic, ki se dajo pod jezik.
Metoda Meško Žitnik, mag.farm.
Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina Tel. 02 6207887 info@lekarna-martin.si
V HVALEŽEN SPOMIN
7. Marija Drevenšek, Gerečja vas 39, roj. 5. 7. 7920, umrla 7 7. 10.2011
2.	Friderik Petrovič, Hajdoše 5, roj. 14.7.1934, umrl 14. 10.2011
3.	Anton Verzel, Hajdoše 75, roj. 3.2. 1936, umrl 14.3.2011 na Švedskem
4.	Ana Sever, Zg. Hajdina 14, roj. 11.7. 1920, umrla 23. 10.2011
BISERNA POROKA NA KRAJNČEVI DOMAČIJI
V soboto, 17. septembra sta si ponovno podala prstana in zaprisegla zvestobo bisernoporočenca Ana in Lovrenc Krajnc. Čudoviti obred v krogu najbližjih je bil opravljen na Krajnčevi domačiji, s čimer smo bili prvič priča obredu biserne poroke zunaj cerkvenih prostorov. Civilni del obreda sta opravila župan Občine Hajdina, mag. Stanislav Glažar in podžupan Franc Mlakar, ki sta ob priliki bisernoporčencema iskreno čestitala tudi s podarjeno upodobitvijo Hajdine. Ker je obred potekal na prostem, je bil nekaj posebnega tudi cerkveni del biserne poroke, ki ga je ob pomoči pripravnika opravil hajdinski župnik, naddekan Marijan Fese!.
	ItM
	H
Pri obredu so sodelovali župan Občine Hajdina, mag. Stanislav Glažar, podžupan Občine Hajdina, Franc Mlakar, naddekan Marijan Fesel s pomočnikom in poročne priče. V vlogi slednjih sta nastopila vnuka Lovro Bisernoporočenca Ana in Lovrenc Krajnc sta zakonsko zvezo sklenila in Aleksandra.	25. avgusta 1951 na Hajdini.

Bisernoporočencema, Krajnc Ani, rojeni Kac 2. aprila 1921 v Spodnji Hajdini in Lovrencu, rojenemu 3. julija 1926 v Pobrežju sta se v zakonu rodila hčerka Marijana in sin Franc. Imata tudi vnuka Lovra in Marcela ter vnukinjo Aleksando. Dneve jima krajša pravnukinja Anemari. Ob tej posebni priložnosti so se jim pridružili tudi ostali sorodniki in prijatelji, praznovanje pa je s pesmijo polepšal Uroš Sagadin.
Ob 18.00	Sobota, 29. oktober 2011 Praznujmo s pesmijo Organizator: ZKD občine Hajdina Kraj: Gasilski dom Gerečja vas
Ob 9.00	Ponedeljek, 31. oktober 2011 Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice Organizator: Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše
Ob 16.30	Četrtek, 3. november 2011 Občinsko prvenstvo v malem nogometu za člane Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Ob 17.00	Petek 4. november 2011 Turnir v vrtnem kegljanju - ekipno Organizator: ŠD Nova Hajdina Kraj: paviljon v Športnem parku Nova Hajdina
Ob 9.00	Sobota, 5. november 2011 Mednarodni karate turnir v katah in borbah EURO EAST Hajdina 2011 Organizator: Karate klub VVKSA Hajdina Kraj: telovadnica OŠHajdina^
Ob 18.00	Sobota, 5. november 2011 Mednarodni karate turnir v katah in borbah EURO EAST Hajdina 2011 Organizator: Karate klub VVKSA Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Ob 17.30	Petek, 11. november 2011 12. nagradna revija »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA« Organizator: KD »Valentin Žumer« Hajdoše Kraj: šotor na trgu pred občino Hajdina
Sobota, 12. november 2011
OSREDNJA PRIREDITEV
Ob 13.00
Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 13.00 do 15.00 ure) ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2011 v šotoru.
Ob 15.00
Prihod kletarja letnika 2011 iz naselja Gerečja vas s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 15-ih letnikov in pričetek 16. tradicionalne prireditve »IZMOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina
skulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2011.
Ob 16.30
Osrednja prireditev ob 13. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev:
1. priznanj za naj lepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte,
2. občinskih priznanj.
Pogostitev občanov in gostov (v šotoru na trgu pred občino Hajdina)
Ob 17.30
Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom »Novi spomini«
Ob 10.00
Nedelja, 13. november 2011 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu pred občino Hajdina.
Ob 18.00
Petek, 25. november 2011 Predstavitev pesniške zbirke Marije Markovič Organizator: Društvo žena in deklet občine Hajdina Kraj: dvorana Društva upokojencev Hajdina
VABLJENI!
Foto: Langerholc