informatica 1 YU ISSN 0350-5596 FACOM kompjutere proizvodi Fujitsu, tvrtka koja najveću pažnju posvećuje sistemima. LSI s rebrima za hlađenje Prije svega kompjuter je sistem, tj. sredstvo za obradu podatai i" --{> SVNC ose I CLK časovni diagram izvodi v-' VSS C t 40 3 03 D2 C 2 39 2 04 01 C 3 38 D □S DO C a 37 3 D6 ROMS C S 36 3 07 EXT C 6 35 3 SYNC (MSBI AI2 C 7 34 3 RUN A11 C S 33 3 K8 AIO C 9 32 3 K4 A9 C 10 31 3 K2 AS C II 30 3 KI VOO C 12 20 3 VGG (+ 9V) A7 C 13 ' 28 3 18. In rltmovnllt AB C 14 27 3 14 AS C IS 26 3 12 A4 C IS 25 3 11 A3 C 17 24 3 KREF (referenca) A2 C 18 23 3 CLK Al C 19 22 3 POR (USB) AO C 20 21 3 STATUS Slika 1 POMNILNIK RAM 256 bitov pomnilnika RAM je namenjenih za hranjenje vmesnih rezultatov programma. Pomnilnik je razdeljen na 't strani, od katerih ima vsaka 16 lokacij« Besede v posameznih lokacijah bo dolge 4 hite. Pomnilnik RAM naslavljamo z registroma BL ( 4 biti ) in BU ( 2 bita ). Register BL naslavlja 16 besed v okviru ene strani. Ta register lahko uporabljamo tudi kot splošni register in ga spreminjamo z aritmetičnimi ukazi. Na voljo so ukazi za polnenje registra BL, izmenjavo z akumulatorjem, povečanje za 1 in zmanjšanje za 1. Prek dekoderja se register BL uporablja tudi za formiranje izhodov na linijah vodila A. Preostala dva bita naslova v pomnilniku RAM sta določena v registru BU. Operacije v registru BU se izvršijo hkrati z nekaterimi operacijami v drugih registrih. Tako imamo npr. nekaj ukazov, ki poleg osnovne operacije spremenijo tudi register BU. ~BÜ~1 I tiL I STRAN = (BU) O 1 2 "1 mmf <1 \ Indeksirano področje / na strani 2 <----- ZID Slika 2. Organizacija pomnilnika RAM V pomnilniku RAM poleg besednih operacij a biti izvajamo tudi operacije nad vsakim posameznim bitom. Pri naslavljanju pomnilnika RAM ima določeno vlogo tudi register E. SlužI lahko kot splošni register ( tako kot register BL ), poleg tega pa Je z njim možno nastaviti in nadzorovati vsebino registra BL in s tem indeksiranje v pomnilniku RAM. Kadar v pomnilniku R/\M ne želimo uporabljati posameznih bitov, lahko uporabimo direktno naslovijivi kretnici Pl in P2, ki sta neodvisni od vseh ostalih registrov. POMNILNIK ROM Naslovni prostor programskega pomnilnika je razdeljen na 8 bank, od katerih vsaka vsebuje IK besed. Banka O- je tisti del pomnilnika ki se nahaja že na sami ploščici, ostale banke, pa po želji dodajamo od zunaj. Vsaka banka v pomnilniku ROM je razdeljena na 15 strani in vsaka stran vsebuje 64 besed. Programski števec je dolg 13 bitov: spodnjih 6 bitov naslavlja lokacije v okviru ene strani, naslednji 4 biti določajo stran, zadnji trije biti z največjo težo pa določajo banko. Ob priključitvi napajanja programski števec kaže banko O, stran O in lokacijo prav tako O. Po izvršitvi vsakega ukaza se programski števec poveča za 1 in tako adresira naslednji ukaz v programu. Izjemo predstavljajo edino skočni ukazi ( JMP x, JriS x, HT in RTS ). Ukaz JMP skoči na naslov x na tisti strani, kjer je ta ukaz zapisan; ukaz JMS x skoči na naslov x na zadnji strani ( stran 15 ) banke, v kateri je zapisan. Naslove na drugih straneh dosežemo tako, da neposredno pred ukazom JMP oz. JMS zapišemo ukaz za pripravo strani ( ukaz PP x ). Ukaz za klicanje subrutin ( JMS x ) shrani v odlagalnlku naslov uksza, ki sledi ukazu JMS X. Ko se izvrši ukaz za vračanje ( RT ali RTS ), se ta naslov prenese iz odlagal-nika nazaj v programski števec. Odlagalnik ima globino za 5 nivoje subrutin, tj. hrani lahko tri različne povratne naslove hkrati. VODILO A Izhodi na vodilu A so namenjeni splošnemu nadzoru nad zunanjimi priključenimi elementi, strobiranju izpisa in strobiranju tipk. Izvor podatkov za vodilo A je dekodirani register BL, Tega registra ne uporabljamo le za naslavljanje v pomnilnilcu RAM, temveč tudi za generiranje stanj na vodilu A. Ukaza PSH in FSL nastavita posamezne bite v izhodnem držalu na vrednosti "O" ali "1". Dekodirana vrednost registra BL pove, kateri bit se bo nastavil. Ha vodilo A ne moremo neposredno pošiljati binarne vsebine delovnih registrov, pač pa moramo posebej nastaviti vsak bit v izhodnem držalu. Prenos iz registra tipa "master-slave" no vodilo A izvršimo z ukazom l'';VS za vseh 13 bitov istočasno. Spremembe, ki smo jih individualno nastavljali za vsak bit posebej, se torej prenesejo na izhod vzporedno z enim samim ukazom. Ukaz MVS povzroči tudi prehod vodila D v nevtralno stanje. Če ne potrebujemo večjega števila mest v izpisu številk, lahko krmilimo segmente in katode kazalnika LED neposredno iz vodil A in D. V tem primeru vodilo D predstavlja tokovni izvor za tiste segmente, ki so osvetljeni, vodilo A pa uporabimo kot ponor toka na katodah vsake posamezne Številke. Za to funkcijo so zlasti primerni izvodi 40,,,A3, ki lahko požirajo tudi do 25 mA. Ce uporabljamo izpis s skupno anodo ali obračalne o,1ačevalnike, lahko polariteto linij A in D programsko spremenimo. VODILO D Vodilo D ima tri možna stanja: logični stanji "1" in "O", ter nevtralno stanje velike upornosti ( "floating" ). Običajno za prenos vhodnih podatkov postavimo vodilo D v nevtralno stanje, teko da prek njega zunanje enote lahko posredujejo svoja logična stanja. Zunanjo enoto izberemo s posebnim ukazom ( MVS ), ki avtomatično postavi vodilo D v nevtralni položaj. Vodilo 3 je v nevtralnem položaju tudi vedno po vklopu napajanja, kadar je izvod RUN vezan na maso in v času TI5 multipleksnega delovanja. Nevtralni položaj vodila D je moč regulirati tudi pod vijlivom programa. Vodilo IJ je s svojimi osmimi biti namenjeno . pred vsem za prenose i/O med standardnimi vezji z 8 biti ter za krmiljenje segmentov pri izpisu števil. Izhodi na vodilu D so vedno vzporedni za vseh 8 bitov. Vhod podatkov programiramo z ukazom INP. Ta ukaz prenese bite D0...D5 v akumulator, bite D4..,D7 pa v pomnilnik RAM na tisto lokacijo, ;8 ki Je trenutno določena z registroma BU, BL. Iste bite z ukazom OUT prenesemo iz akumulatorja in pomnilnika RAM na vodilo D. V času izvajanja ukaza OUT se na izvodu 1ÌXT pojavi strobirni Impulz, b katerim zagotovimo sprejem podatkov v pravem trenutlni. Po izvršenem ukazu OUT se vodilo D vrne v prejšnje stanje. Za krmiljenje segmentov izpisa se poslužujemo ukazov DISN ( display number ) ali DISB ( display binary ). V obeh primerih se iz- hodni podatki shranijo v držalu D in so od takrat naprej stalno prisotni na vodilu D, dokler s kakim ukazom ne povzročimo prehoda vodila v nevtralno stanje. Ukaz DISN pretvori vsebino akumulatorja v 7-bltno segmentno kodo. Osmi bit se prenese iz refjiatra C in ga običajno uporabimo za krmiljenje decimalne pike. Ukaz DISB prenese vsebino akumulatorja in vsebino pomnilnika RAM skupaj, brez segraentnega kodiranja. Primeren je za izpis poljubnih binarnih vzorcev. Vhod podathov pri ukazu INP Izhod podalbo« pri utiazu OUT Izhod podatkov pri ukazu OISB 07 06 05 04 03 02 D< Ofl un X XX J, I RAM (BU. BU I I akumulator | RAM (8U. BL) akumulator D7 DG 05 04 D3 D2 Dt DO •O" tXÌ RAM (BU. BU <7 v akumulator j rV 7 \7 V. \ izhodno držalo ^ -V? ■v' 'V' sl? V" 07 D6 D5 04 03 D2 Dt DO Kodiranja pri ukazu DISN (normalna polarizacija) Izhod podatkov pri ukazu DISN Vsebina akumulatorja a 1 2 3 4 5 8 7 8 g 10 11 12 13 14 06 1 0 1 ( 0 1 1 1 1 0 1 0 1 1 b D5 C D4 d D3 D2 1 0 1 O 0 0 1 0 1 0 1 1 I 1 1 1 f D1 g DO 1 o o o p o Izpis 2 3 M 5 -I I 8 s R b r d E F kodiranja segmentov b C il o I ^ V -'7 ^ I iJhodno držalo | ^ ^ ^ ^^ ^ 07 06 05 04 03 02 01 DO DVd Slika 3. Operacije na vodilu D VHODI- I IH K Štirje biti vhoda K in štirje biti vhoda I prenašajo v notranjost mikroračunalnika logična stanja posameznih diskretnih apremen-ijivkrFrelcò njiju ne moremo vstopati s paralelnimi podatki v notranje registre, pač pa preko skočnih ukazov SZI in SZK krmilimo programski tek. Posamezen vhod izberemo programsko. Vhodi I in K se med seboj hardversko razlikujejo. Vhodi K imajo veliko notranjo upornost, poleg tega pa se ojačujejo še v posebni diferencialni stopnji z zunanjim izvodom KREF. Tako je mogoče nastaviti prag med logično O in 1, kar je zlasti ugodno, če priključujemo kapacitivne tipke ("Touchmos" ). Diferencialna vhodna stopnja omogoča tudi gradnjo nezahtevnih pretvornikov A/D z minimalnim številom dodatnih elementov. Vhod 18 je vezan še na poaeben„element, na generator sekundnih impulzov. Ce vhod 18 krmilimo s signalom 50 ali 60 Hz, to vezje generira sekundne impulze, katere lahko programsko testiramo z ukazom SOS. S tem smo omogočili enostavno programiranje časovnih funkcij na osnovi omrežne frekvence. V(iO VI,11 EMZ lOOt -1 J -vj—1 ,/o (C MOS) Slika Dva načina napajanja EMZ 1001 NADZORNI IZVODI Mikroračunalnik EMZ 1001 je opremljen z dodatnimi izvodi, preko katerih določamo, na kak način naj vezja deluje, - Izvod ROMS določa izbiro pomnilnika . ROM in prehode med statičnim, multi-pleksnim ter testnim delovenjem. Več o tem bomo pojasnili v naslednjem rezdelku. - Izvod RUN v logični "1" omogoča normalno obratovanje, v logični "O" pa zaustavi programski tek. Ta izvod je zlasti koristen pri testiranju, ker preko njega dosežemo koračno delovanje ( t.im. "single - step" ). - Izvod POR služi za resetiranje sistema, največkrat v trenutku vklopa napajalne napetosti. - Izvod TOD določa visoke napetostne nivoja za vse izhodne signale. Povežemo ga lahko z glavno napajalno napetostjo VGG ( +9 V ), ali pa 8 kako nižjo napetostjo, npr. +5 V. Ka tak način mikroračunalnik EMZ 1001 povežemo z vezji, ki so TTL kompatibilna, RAZVOJNA OPREMA. TESTIRAl^JE IM RAZŠIRITVE Mikroračunalnik EMZ 1001 lahko deluje v treh različnih načinih delovanja, prikazanih na sliki 5. Razlike nastopajo predvsem v povezavi pomnilnika ROM s procesno enoto in v načinu prenašanja podatkov po vodilih A in D, KOM =rt CPU —Y— - —Ù PC RAM n. O -"i _ _ NADZOn IN NAPAJAWE ROM "IC PC — CPU S Q O RAM t/) a. r NADZOR IN NAPAJANJE J STATIČNI NAČIN tiULTIPLEKSNI NAČIN TESTNI NAČIN Slika 5. Poenostavljen prikaz mifcroračunalnika EMZ 1001 v treh osnovnih načinih delovanja. Statični način predstavlja normalni način uporabe vezja. Procesor Izvršuje program Iz notranjega pomnilnika ROM, Izvodi pa prenašajo podatke I/O. Ker sta vodili A in D opremljeni z držali, lahko držimo podatke dalj časa v stabilni obliki. Multlpleksni način se odlikuje po tem, da osnovni cikel vsakega ukaza razpade na dve polovici: na čas TI3 in na čas T57. V času T15 Imamo na vodilu A programsko adreso, na vodilu D pa ukaz Iz priključenega zunanjega pomnilnika. V času T57 izvodi preklopijo nazaj na podatke I/p in vezje deluje popolnoma enako kot v statičnem načinu. Posredovanje programskih podatkov preko vodil A in D omogoča, da EMZ 1001 lahko dela z notranjim, z zunanjim ( notranji izključen ) ali z obema pomnilnikoma IÌOM ( notranji je v tem primeru razširjen z zunanjim ). Posamezne možnosti izberemo z ustreznimi prevezavami izvoda ROMS. Multlpleksni način je namenjen predvsem testiranju in eksperimentiranju, uporabiti pe ga moramo tudi pri razširitvah pomnilnika ROM , 1'estnl način. V tem načinu delovanja mikroračunalnik ne izvršuje ukazov. Programski števec avtomatično šteje in adresira notranji pomnilnik ROM. Adrese zasledujemo na vodilu A, vsebino pomnilnika pa na vodilu D. Vezje so kaže kot eamonaslovljivi pomnilnik ROM in v 1024 ukaznih ciklih posreduje celo vsebino notranjega pomnilnika. Tudi testni način delovanja določimo s posebno prevezavo izvoda ROMS. Z uporabo navedenih načinov delovanja lahko problem testiranja zelo učinkovito rešimo. Pomembno je predvsem to, da je možno uporabiti isto strateg;!jo za vsa vezja, neodvisno od vpisanega programa. Poslužimo se naslednjih postopkov: 1. Z uporabo multipleksnega načina izključimo notranji pomnilnik ROM in vezje povežemo z zunanjim pomnilnikom^ ki vsebuje standardni testni program. Ta testira posamezne logične module, kot so pomnilnik RAM, registri I/O, aritmetična enote in procesna enota. Kb iati način preverimo tudi povezave med omenjenimi moduli. 2. V testnem načinu preverimo vsebino notranjega pomnilnika ROM. Tu gre za enostavno primerjavo dveh tabel, ki zahteva borih 4,6 ms preizkusnega časa. Ć0 se poslužimo multipleksnega načina delovanja, nas razmeroma lahko delo čaka tudi pri razvoju in preizkušanju prototipov. Notranji pomnilnik nas v tem primeru sploh ne zanima, zato ga bomo izključili in nadomestili z zunanjimi pomnilniki ( verjetno tipa fiPROM ). Multipleksiranje podatkov I/O na izvodih -odpravimo z dodatnimi zunanjimi držali, s katerimi signali postanejo zopet enakovredni signalom, kakršni nastopajo v statičnem načinu delovanja. Tako dobimo popolnoma enako sliko, kot če bi uporabili vezje z notranjim pomnilnikom. Poleg tep;a, da prototipni program sedaj lahko menjavamo, imamo tudi možnosti za uporabo standardnih pomagal, kot so lovci adres { breakpoints ), logični analizatorji, koračno delovanje itd. Slika 6. Priključitev zunanjega pomnilnika ROM Na sliki 7 Je prikazan koncept hierarhično zasnovanega razvojnega sistema, ki izhaja iz multipleksnega načina delovanja mikroračunalnika BMZ 1001. Na najnižjem nivoju, ki smo ga imenovali " statični emulator ", poskrbimo za razmejitev med multipleksnim načinom in med signali statičnega načina delovanja, katere vodimo v prototip. Nadgradnjo predstavljata adresna in ukazna enota, ki posredujeta stanja na vodilih A in D in hkrati dovoljujeta aktivne posege v izvajanje programa. Nadalje smo predvideli Se statusno enoto, ki omogoča izpis in menjavo stanja notranjih registrov procesne enote v točkah, kjer smo program ustavili. Spominska enota je namenjena hitremu nalaganju programov, ki pridejo iz•podpornega softverskoga sistema pri sprotnem popravljanju in spreminjanju delov aplikativnega programa. KOŽHOSTI UPORABE Uporaba mikroračunalnika EMZ 1001 bo prinesla ekonomske in tehnične prednosti zlasti na področju izdelkov, ki se proizvajajo v večjem številu. To 80 npr. - gospodinjski avtomati, - elektronske tehtnice. - merilni instrumenti, - elektronske igre in igralni avtomati, - blagajne, - registratorji dogodkov, - enote za zbiranje vzorčnih podatkov, - programatorji, itd. Elektronska oprema takih sistemov naj bi bila v največji možni meri združena v enem samem vezjuj v integriranem mikroračunalniku. V ilustracijo navajamo dva primera, iia sliki 8 vidimo enostaven sistem, podoben žepnemu kalkulatorju, ób izbiranje operacij je predvidenih 28 tipk, ki so povezane v matrični organizaciji 4x7. Podatki se izpisujejo s pomočjo devetih kazalnikov I^SD, katere naslavljamo z istimi biti vodila A kot naslavljamo tudi posamezne stolpce tipk. Mikroračunalnik uporablja samo notranje pomnilnike in deluje zato v statičnem načinu. Oblike signalov na vodilu A in D so pod polnim nadzorom notranjega programa. Linije A0...A8 programiramo tako, da se na njih pojavijo zaporedni strobirni impulzi, ki serijsko vključujejo posamezne kazalnike aa prikaz številk, V nekem danom času je vedno vključen en sam kazalnik. Segmentno kodo za izpis posredujemo preko vodila D. Hkrati s tem na vodilih K testiramo pripadajoče vhode iz stolpca tipk, ki se vzbuja z istim strobir-nlm signalom. SOFTWARSKI SlüFEM SPOMINSKA ENOTA STATUSNA tNOlA UXAZNA ENOTA ADRESNA ENOTA STATICMI EMULATOR \ dZ I—1 r ACIA I oor.o A 0000 E 0000 SL t 00 BU 0000 M 0 C 0 Fl 1 1 0 F 2 l_l-1 1 I esäü essa a Daoo 0000 0000 0000 0000 0000 UKAZ FLOAT UKAZ I/O OUT [ OOOOOOOOOO'OOO PASTI I 0000000000000 PAST2 I GOOCOOOOOOOOO ADIitSA ■ SOjCOOOOOOODO STHOil rr »1 I-1 POONOŽJE ZA Eca-Acijo Slika 7. Hierarhično zasnovani razvojni sistem. 20 ♦ 3V V66 l/ii) KR ff l'SS OLK COR S SYNC ROUS HUN EXT s < I Ii h h h (=1 I K, Ki «i K» £M^ lOOf Prikai 3 iteuilk 1 —+31/ a /Matriko. <-»7 iifk Slika 8. Primer enostavnega sistema z tnllcroračunalnlkom. USMEMK At-AK Al-Ai Ah-AIZ izbBAue KOMSTAUrs PRIHAl M E*r 0-D/ 00 m. m C" C-M03 RAM »r: čč? SMO C/RA SIUMROUIZACUA JABJFA (Lalil) Slika 9. Primer uporabe mikroračunalnika EMZ 1001 v merilniku elektroenergetskih konic. Čas trajanja posameznih stroblrnih impulzov T programu omejimo na 1...2 ms, tako da zaradi hitrega zaporedja dobimo vizualni občutek istočasne prisotnosti vseh izpisanih številk. Poleg tipk in števil5nega izpisa imamo še 4 vhode in ^ izhode za diskretno spremenljivke. Slika 9 prikazuje blokovno shemo merilnika elektroenergetskih konic, kakršen se uporablja za nadzor pri večjih porabnikih. Priključena ura nam daje časovne impulze na vhod II, merilnik moči pa na vhod 12. Računalnik zasleduje porabo moči v času s štetjem Impulzov v notranjem pomnilniku RAM, Pri tem uporablja določene konstante, ki so mu dostopne preko vodila D in selektorskih impulzov na linijah Al...A3. Prikaz trenutnih in maksimalnih vrednosti poteka na segmentiranih kazalnikih LED, ki jih napajamo preko vodila D in A. Posebno kritični podatki se hranijo še v zunanjem pomnilniku CMOS RAM, ki ima rezervno baterijsko napajanje. 1-ia osnovi vseh prikazanih" lastnosti mikroračunalnika EMZ 1001 ne bo težko narediti osnutka električne sheme za kakšno podobno novo aplikacijo. Najbolj smiselne so rešitve, v katerih zadošča število razpoložljivih vodil, s katerimi neposredno krmilimo naš sistem. Nekaj več dela zahteva od nas anallv za algoritmov in podatkov, na oanovl katere ugotovimo, če sta razpoložljiva pomnilnika ROM in RAN dovolj velika za dano nalogo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da imamo precej primerov, ko pomnilnika zadoščata in ko sta njuni velikosti medsebojno dovolj dobro uravnoteženi. To potrjujejo tudi uspešne realizacije sistemov v različnih področjih, kot so komunikacije, regulacija In merilna tehnika. DODATEK - NABOR UKAZOV EMZ 1001 MedregIsterskI ukazi Mnemonika Operand Opis Predstavitev LAB Napolni ACC z vsebino BL BL-.ACC LAE Napolni ACC z vsebino E E-^ACC LAI X Napolni ACC s konstanto' Izberi vhode K 'in vhode 1 X-.ACC 0SXS15 X -» vhodna maska LBE Y Napolni BL z vsebino E. BU pa s konstanto Y E-.BL Y^BU 0 S Y S 3 LBEP V Napolni BL z vsebino E, povečano za 1, BU pa s tonstanto Y' E + 1-^BL y-.BU 0SYS3 LBF Y Napolni BL z 1111, BU pa s konstanto Y' 15-.BL Y-.BU 0SYS3 LBZ Y Napolni BL z 0000, BU pa s konstanto Y* 0 -» BL Y-.BU 0SYŠ3 XAB Zamenjamo vsebini ACC In BL BL^-. ACC XABU Zamenjamo vsebini ACC (bitl 0, 1) In BU. ACC (2, 3) se ne spremeni BU<—.ACC (0, 1) XAE Zamenjaj vsebini ACC in E E^-.ACC STC Napolni C z -I. 1 -.0 RSC Napolrrl C z "O- O^C SFI Napolni krétnieo Fl z .1. 1 Fl RFI Napolni'kretnico Fl 2 »O- 0-.F1 SF2 Napolni kretnica F2 z >1. 1 F2 RF2 Napolni kretnico F2 z >0> 0-.F2 Prvi ukaz po vklopu napajanja ne sme biti tipa LB ali LAI. Kadar program vsebuje zaporedje ukazov LAI all (LB-), se v tem zaporedju vrSI samo prvi ukaz. UliazI za delo s pomnilnikom RAM V vsah navedenih ulBU _ XC V Zamenjaj vsebini ACC in M in nato spremeni BU M^^ACC BU ffi Y BU XCI Y Zamenjaj vsebini ACC in M, nato povečaj BL za 1 In spremani BU. Preskoči, če po povečanju velja BL = 0- M ^-»ACC BL + 1 -i BL Buffi Y-BU IF BL = 0 SKIP- t XCD Y Zamenjaj vsebini ACC in M, nato zmanjšaj BL za 1 in spremeni BU. Preskoči, če po zmanjšanju velja BL = 15' ■ M«--. ACC BL—1-»BL BU J; Y BU IF BL= 15 SKIP- STM B Napolni izbrani bit v celici M z -I- I -»M (bit B) OS B ^ 3 RSM B Napolni izbrani bit v celici M z 0-.M (bit B) Oš B š 3 Posamezni biti v čelioi M so Izbrani takole: MSB LSB B = 3 8 = 2 B = 1 B = 0 novi BU _1 i O 3 " 2 stari BU _2 _ 3 _ " 2 ' 3' 3 2 0 1 Y 1 0 Aritmetični In logični uhazi Mnemonika Operand Opis Predstavitev ADD SešteJ ACC in M. C se ne spremani. M + ACC ACC ADOS X Seštej ACC, M in C. Preskoči, če je vsota manjša od 16.' M + ACC + C ACC C IF SIJM S 15 SKIP ADIS X Seštej ACC In konstanto X. C se ne spremeni. Preskoči, če Je vsota manjša od 16.' X + ACC ACC IF SUM S 15 SKIP AND Logični IN med ACC in M. M S ACC -< ACC XOR Logični eksiuzivni ALI med ACC in M. M Ü) ACC -. ACC CMA Logični eniški komplement ACC. 15—ACC-»ACC Ukazi za preskoke* Mnemonika Operand Opis Predstavitev SAM Preskoči, ča ACC = M IF ACC = M SKIP S2M B Preskoči, če M (bit B) = 0 IF M (bit B) = 0 SKIP 0 g B S 3 SBE Preskoči, če BL --E IF BL = E SKIP SZC Preskoči če C = 0 IF C = 0 SKIP SOS Preskoči, če Je sekundni Izhod časovnika enak 1. Po preskoku vrni Izhod časovnika na 0. IF SF = 1 SKIP 0-.SF SZK Preskoči, če je vhod K enak 0. Vhodi K so Izbrani z argumentom zadnjega izvršenega ukaza LAI. Neizbrani vhodi so zvezani proti masi. Za preskok je potrebno, da so Izbrani vhodi K S KREF. IFK,,„5,„ S KREF SKIP SZi Preskoči, če je vhod i enak 0. Vhodi 1 so Izbrani z argunwnta zadnjega Izvršenega ukaza LAI. IF 1». <■ 2.1 = 0 SKIP TF1 Preskoči, če je kretnica Fl = t IF Fl = 1 SKIP TF2 Preskoči, če js kretnica F2 = 1 IF F2 = 1 SKIP ' Kadar pride do preskoka, se preskoči prvi naslednji ukaz. Ca preskočimo ukaz PP, se preskoči Se naslednji ukaz. Ukazi za usmerjanja programa Mnemonika Operand Opis Predstavitev PP Y Pripravi naslednjo stran če predhodni ukaz ni bil PP. Pripravi naslednjo banko, če Je predhodni ukaz bil PP. _ Y (PPR/PBR) JMP X Skoči na lokacijo X na Isti strani, kjer je napisan ukaz. Ce Je predhodni ukaz bil PP, spremeni registra za stran In banko z vsebino pripravljenih registrov. Uporabljajo se naslednje 3 sekvence: 1. Skok na Isti strani JMPLL 2. Skok na neko stran v Isti banki PP LP/64 JMP LP 3. Skok v drugo banko PP LB/64 PP LB/1024 JMP LB X-LR 0 S X š 63 X -.LR PPR PR PBR BR JMS X Skoči na lokacijo X na strani 15. Shrani PR -i- 1 In LR -h 1 v odlagalnik. Ce Je predhodni ukaz bil PP, spremeni registra za stran In banko z vsebino pripravljenih registrov. Uporabljata se dve sekvenci: 1. Kile subrutine na strani 15 JMS LS 2. Klic subrutine na poljubni strani v isti banki PP LP/64 JMS LP LR -(- 1 L STACK PR P STACK X LR 15- PR PBR BR HI Vračanje Iz subrutine L STACK LR P STACK PR RTS Vračanje Iz subrutine In preskok prvega ukaza v glavnem programu.' L STACK LR P STACK PR SKIP NOP Neoperativna koda. Ukazi la vhoda in izhoda Mnemonika Opis INP OUT DISB DISN MVS PSH PSL EUH Prenos podatkov iz vodila D v ACC In pomnilnik RAM. D3_O -, ACC, M Izhod podatkov Iz ACC In pomnilnika na vodilo D. V čaau prisotnosti podatkov se generira Impulz EXT. Podatkovni register D ostane nespremenjen. ACC-Dj,^, M D,_< Binarni prenos podatkov Iz ACC In M v register D. PovežI register D z vodilom D in ukini nevtralno stanje. ACC rag. D (3—0) -. vodilo M reg. D (7—4) - vpdllo izhod registra lahko Invertiramo z ukazom EUH. Prenos vsebine ACC, kodirane v segmente za prikaz numerlčne vrednosti. Kodo zapläl v register D. Poveži register D z vodilom D in ukini nevtralno stanje. ACC-> koda reg. D (6—0)-» vodilo De_o C ->reg. D (7) -»vodilo D, Prenos iz registra A-masler v register A-slave. Prehod vodila D v nevtralno stanje.. A(,_,r (master) -» A„_|2 (slave) Zapläl -I. v Izbrani biti registra A (master). Izbiro bita določa dekodirana vrednost registra 6L. iF O S BL S 12 : iF BL = 13 IF BL = 14 IF BL =.- 15 1 -> bit (BL) registrira A (master) nastavi multlpleksnl način delovanja ukini nevtralno stanje v vodilu D 1 -* vse bite registrira A (master) Zaplul -O« v Izbrani bit registra A (master). Izbiro bita določa dekodirana vrednost registra BL. IF O S BL š 12 : O IF BL = 13 IF BL = 14 iF BL=15 > bit (BL) registrira A (master) i nastavi statični način delovanja ; nastavi nevtralno stenje v vodilu D : O vse bite registrira A (master) Pomožni ukaz za programski nadzor nad polarizacijo registra D In nad modulom Štetja v časovniku. Operacije so določene s pomočjo vsebine akumulatorja. ACC bit O = 1 normalna polarizacija za register D (Isto kot po vklopu napajanja) = O Invertirani registar D ACC bit 3 = 1 50 Hz = 0 60 Hz (Isto kot po vklopu napajanja) IWFORRflATlCA 11/1979 [Vi 1 K R O e A C y W A L W D S K A KRIPTOGRAFIJA 1 A. P. 2ELEZWJKÄR UDK: 681.3.0S : 003.6 INŠTITUT JOŽEF STEFAN, LJUBLJANA ČLANEK OPISUJE OSNOVNE POJME KRIPTOGRAFUE, TERMINOLOGIJO TER KRIPCIJSKE POSTOPKE. OPISANA JE OSNOVNA SHEMA INKRIPCIJE IN DEKRIPCIJE IN V PREGLEDNI OBLIKI 30 PRIKAZANE T.l. ROČNA, PREMESTITVENA, SU^TITUCI J3KA, PLAYFAIRJEVA (WHEAT3TCN0V A ), VERNAMOVA KRIPCIJA TER KRIPCIJA Z UPORABO PASTI. NADALJE JE OPISAN T.l. STANDARDNI KRIPCIJ3KI ALGORITEM, KI JE OSVETLJEN Z VEČ VIDIKOV, SE POSEBEJ Z VIDIKA NJEGOVEGA PROGRAMIRANJA NA. MIKRO RAČUNALNIKIH. V SKLEPNEM DELU 30 NAVEDENE BISTVENE UGOTOVITVE GLEDE NA MOŽNOSTI MlKRORACUNALNIŠKE IMPLEMENTACIJE STANDARDNEGA KRIPCIJSKEGA ALGORITMA. ČLANEK PREDSTAVLJA LE PRVI DEL ALI UVOÜ V MIKRORAČUNALNISKO KRIPCIJO. KONKRETNO PROGRAMIRANJE IN UPORABA POSEBNIH INTEGRIRANIH VEZIJ BO OPISANA V NADALJEVANJIH TEGA ČLANKA. CRYPTOGRAPHY USING MICROCOMPUTERS I. THIS ARTICLE DEALS WITH FUNDAMENTALS OF CRYPTOGRPHY, TERMINOLOGY AND WITH ENCRYPTION PROCESSES. BASIC SCHEME OF ENCRYPTION AND DECRYPTION 13 DESCRIBED AND SOME METHODS LIKE FIELD, TRANSPOSITION, SUBSTITUTION, PLAYFAIR, VEKNAM, AND TRAP DOOR ARE PRESENTED. THE OATA ENCRYPTION STANDARD (DES) ALGORITHM IS DESCRIBED FROM SEVERAL POINTS OF VIEW AND HIS PROGRAMMING POSSIBILITIES ARE DISCUSSED. IN THE CONCLUSION OF THE ARTICLE FEASIBILITIES OF OES ALGORITHM IMPLEMENTATION IN VARIOUS WAYS (HARDWARE AND SOFTWARE) ARE POINTED OUT. THIS ARTICLE REPRESENTS INTRODUCTION TO THE MICROCOMPUTER CRYPTION. PROGRAMMING AND ENCRYPTION INTEGRATED CIRCUITS APPLICATION WILL BE PRESENTED IN THE ARTICLES FOLLOWING THIS ONE. 1 . uvod V ČASOPISU INFORMATICA SMO ŽE PISALI O SPLOŠNI PROBLEMATIKI, MOŽNOSTIH IN UPORABI KRIPTOGRAFIJE (1). DANES ŽE IMAMO NA TRŽIŠČU VRSTO NAPRAV ZA T.l. KOMERCIALNO INKRIPCIJO IN DEKRIPCIÜO PODATKOV, KI TEMELJIJO NA UPORABI T.l. STANDARDNEGA PODATKOVNEGA KRIPCIJSKEGA ALGORITMA (DES JE KRATICA ZA DATA ENCRIPTION STANDARD). NA VOLJO SO TUDI ŽE POSEBNA INTEGRIRANA VEZJA (NPR, DRUŽINA VEZIJ 9114 IN VEZJE 8294), S KATERIMI JE MOGOČE OB DOLOČENI PROGRAMSKI PODPORI REALIZIRATI ZAPLETENE TER VARNE IN ZANESLJIVE KRIPCIJSKE ALGORITME. STANDARDNI {KOMERCIALNI) ALGORITEM JE BIL SPREJET IN ZAŠČITEN V ZDA TER OBJAVLJEN V F1P3 PUBLIKACIJI 46 (US DEPARTMENT OF COMMERCE). TA ALGORITEM .JE POSTAL V ZDA OSNOVA OZIROMA STANDARO PRI RAZVOJU KRIPCIJSKE TEHNOLOGIJE, TO JE INTEGRIRANIH VEZJIH IN NAPRAV ZA SHRANJEVANJE, PRENOS IN OBDELAVO TEKSTA Z NAMENOM INKRIPQIJE IN DEKRIPCIJE. BESEDA KRIPTOGRAFIJA JE PRIVZETA IZ GRSČINE IN POMENI TAJNO PISAVO PA TUDI UMETNOST PRESLIKAVE ODKRITE INFORMACIJE V ZAKRITO OBLIKO. KRIPTO AN AL I ZA PA JE TEHNIKA RAZKRIVANJA PRVOTNE, ODKRITE INFORMACIJE IZ KRIPTOGRAMA Z UPORABO RAZLIČNIH PRIPOMOČKOV; TO RAZKRIVANJE IMENUJEMO VČASIH TUDI LOMLJENJE KODA. KRIPTOGRAFIJA VELJA ZA UMETNOST TAJNE PISAVE, KI BI JO NAJ OBVLADALI LE POSVEĆENI, IZBRANI. KRIPTOGRAFSKI ELEMENT ALI ZNAK IMENUJEMO SiFRA; TA BESEDA JE IZPELJANA IZ FRANCOSKE BESEDE ZA ŠTEVILKO (CIFRA). ŠIFRA JE TAJNI ZNAK (ŠTEVILKA) ALI TUDI ZAPOREDJE TAJNIH ZNAKOV . UMETNOST KODIRANJA (ŠIFRIRANJA) JE BILA ZNANA ŽE V STARI GRČIJI. SPARTANSKI ŠIFRANT JE NAVIL SVOJ PAS SPIRALNO NA OKROGLO PALICO, SPOROČILO PA JE NAPISAL NA PAS PONAVLJAJOČE OD VRHA NAVZDOL NAVITEGA PASU. RAZVITI PAS JE VSEBOVAL SPOROČILO BREZ POMENA, ČE 30 GA CITALI OD LEVE PROTI DESNI. TU JE BIL ŠIFRIRNI KLJUČ SLIKA 1. OSNOVNA SHEMA KRIPTIVNE NAPRAVE ODVISEN 00 PREMERA PALICE. SPREJEMNIK JE PAS ZOPET NAVIL NA PALICO IN SPOROČILO PRECITAL. TUDI JULIJ CEZAR JE UPORABLJAL ŠIFRIRANJE IN JE VSAKO ČRKO SPOROClLA ZAMENJAL S ČRKO, KI JE BILA V ABECEDI ZA TRI MESTA POMAKNJENA V DESNO; NPR. ZA JULIJ JE DOBIL BESEDO MYOLM METODA S PASOM JE CRKE PREMESTILA (PERMUTIRALA), CEZARJEVA METODA PA JIH JE ZAMENJALA (S ÜBST I TU I RALA). IZ BESEDE KRIPCIJA JE MOČ IZPELJATI BESEDI INKRIPCIJA IN DEKRIPCIJA. INKRIPCIJA POMENI TRANSFORMACIJO RAZUMLJIVEGA, ODPRTEGA TEKSTA ALI ZAPOREDJA ZNAKOV V ZAPOREDJE SI FER, KI JE NERAZUMLJIVO OZIROMA PREDSTAVLJA ZAKRITJE PRVOTNO . ODKRITEGA TEKSTA. DEKRIPC IJA^JE INVERZNI POSTOPEK K DANI INKRIPCIJI IN OMOGOČA, DA DOBIMO IZ ZAKRITEGA TEKSTA PRVOTNI, POMENSKO ODKRITI TEKST. UPORABLJAMO LAHKO TUDI GLAGOLSKO OBLIKO KRIPTIRATI, KAR LAHKO POMENI INKRIPTIRATI (JlFRIRATi) IN DEKRIPTIRATI (DEŠIFRIRATI). NADALJE JE. MOČ IZPELJATI §E PRIDEVNIŠKE OBLIKE KRIPTEN, KRIPTIVEN, KRIPTIČEN IN KRIPCIJSKI. V ČLANKIH O UPORABI KRIPTOGRAFI JE BOMO OPISALI TUDI OSNOVNE Ml KRORAČUNALNIŠKE KONFIGURACIJE IN PROGRAMSKO OPREMO, KI ZAGOTAVLJA OBDELAVO, PRENOS IN SHRANJEVANJE Šifriranih podatkov. Šifrirane podatke lahko požiljamo npr. med dvema teleprinterjema, če ima oddajni teleprinter inkrfpcijsko, sprejemni teleprinter pa dekripcijsko napravo. šifrirane podatke lahko shranjujmo v pomnilnike, na diske in trakove in tako varujemo njihovo tajnost oziroma jih zaščitimo pred uporabo v nepravem Času in na nepravem mestu. KOT SMO 2E NAPISALI, SE KRIPTOGRAFI JA UKVARJA S TRANSFORMACIJO ODKRITEGA V ZAKRITI TEKST S CILJEM, DA KASNEJE Z INVERZNO TRANSFORMACIJO TEKST ZOPET ODKRIJE. TAKO DOBIMO OSNOVNO SHEMO KRIPTIRANJA NA SLIKI 1. PRI REALIZACIJI INKRIPC IJSKEGA IN DEKRIPCIJSKEGA POSTOPKA SE UPORABLJA T.I. KLJUČ, KI OMOGOČA ZAKRIVANJE IN ODKRIVANJE TEKSTA V DANEM TRENUTKU. ŠTEVILO MOGOČIH KLJUČEV MORA BITI ČIM VEČJE, TAKO DA VSEH NI MOGOČE UPORABITI TUDI V DOVOLJ DOLGEM RAZDOBJU. STANDARDNI KRIPTIVNI ALGORITEM UPORABLJA KODNO KNJIGO, KO SE 64-BITNI BLOK ZAKRIJE ALI ODKRIJE BLOK. KRIPCIJA SE PRI TEM KRMILI S KLJUČI, TAKO DA JE §T£VILO MOŽNIH KLJUČEV ENAKO 2 NA POTENCO 56 TER PRIPADAJOČO KRIPTIVNO TABELO ODKRITA ABECEDA v 64-bitni 56-8/tnim( kombinacij oziroma 16 7,2.10 ZA ODKRITJE TAKO KRIPTIRANEGA TEKSTA BI NPR. Z RAČUNALNIKOM CDC 7600 POTREBOVALI VSAJ 2500 LET. 2. NEKATERE KRIPCIJSKE METODE VEČ KRIPCIJSKIH METOD JE BILO OPISANIH V DELU (1). NAS ZANIMAJO PREDVSEM POS Tf KI KRIPTHRANJA, KI SO DOVOLJ . ENOSTAVNI ZA PROGRAMIRANJE. OGLEJMO SI BEŽNO T.I. ROČNO, TRANSPOZICI JSKO, WHEATSTONOVO IN VERNAMOVO METODO. ROČNA KRIPTIVNA METODA UPORABLJA ENOSTAVEN POSTOPEK IN ZADOSTUJETA 2E SVINČNIK IN PAPIR, PRIMEREN JE PA TUDI ŽEPNI KALKULATOR. OSNOVA TE METODE JE UPORABA KLJUČA V KRIPCIJSKEM POSTOPKU. IMEJMO LAHKO POKiNLJIV KLJUČ, NPR. V ANGLEŠČINI THE QUICK BROWN FOX JUMPS OVER THE LAZY DOC'S BACK abcdefghijklmnoporstuvwxyz thequickbrownfxjmpsvlazydg zakrita abeceda imejmo sporočilo (brez 5 umni kov) pridi jutri 06 dveh v maribor st SPOROČILO Z UPORABO JPBQB RLVPB XHOAU KANTP HXPSV KI SE PRETVORI V TAJNO GORNJE TABELE, IN SICER KO IMAMO SKUPINE PO PET ZNAKOV. ČE BI POSLALI SAMO KRATKO SPOROČILO "TAKOJ", KI IMA KRIPTOGRAM 'VTOXR", BI TE SAME BESEDE NE IvOGLI ANALIZIRATI, DALJŠE TEKSTE PA BI SČASOMA LAHKO ODKRILI. VEČJA ZANESLJIVOST GLEDE NA ODKRIVANJE SE DOSEŽE S T.l. POL/KRIPTICNIMI METODAMI, KI TEMELJIJO NPR. NA TABELAH VlGENERJA. TAKSNO TABELO IMAMD NA SLIKI 2, PRIMER ODKRITEGA TEKSTA, KLJUČA IN ZAKRITEGA TEKSTA PA NAJDEMO NA SLIKI 3. DEKRIPCIJA ZAKRITEGA TEKSTA^POTEKA TAKO, DA \^ZAMEMO VRSTICO ZNAKA KLJUČA, KI PRIPADA ZNAKU ZAKRITEGA TEKSTA IN TA ZNAK DOLOČA STOLPEC V TABELI NA SLIKI 2, KI JE OZNAČEN S PRIPADAJOČIM ZNAKOM ODKRITEGA TEKSTA. TOREJ NAPIŠEMO NAD ZAKRITIM TEKSTOM KLJUČ TOLIKOKRAT, DA CELOTNI ZAKRITI TEKST POKRIJEMO, NATO PA UPORABIkilO TABELO NA SLIKI 2. ODKRITA ABECESA ABCDEFGHIJKLMNOPORSTUVWXYZ D A E B S C 1 D G E N F A G T H 0 1 R J K Z L A M K N R 0 1 P T 0 E R S A T B U E v C w E X D Y E Z ABCDEFGHIJKLMNOPOfÖTUvWXYZ BCOEFGHIJKLMNOPCRSTUVWX YZA CDEFGHI JKLMNOPQRSTUVWXYZAB OEFGHIJKLMNOPORSTUVWXYZABC EFGHIJKLMN0PQR3TUVWXYZABCD FGHIJKLMNOPORSTUVWXYZABCDE GHIJKLMNOPQRSTUVWXYZABCDEF H I JKLMNOPQRSTUVWX YZABCDEFG IJKLMNOPORSTUVWXYZABCDEFGH JKLMNOPQRSTUVWXYZABCDEFGHI KLWNOPQRSTUVWXYZABCDEFGhlJ LMNOPORSTUVWXYZABCDEFGHUK MNOPQRSTUVWXYZABCOEFGHIJKL NOPORSTUVWXYZABCDEFGHIJKLM OPQRSTUVWXYZABCDEFGHIJKLMN PORSTUVWXYZABCDEFGHIJKLMNO QföTUVWXYZABCDEFGHIJKLWNOP RSTUVWX YZABCDEFGH I JKLMNOPO 3TUVWXYZABCDEFGHIJKLMMOPQR TUVWX YZABCDEFGH I JKLMNOPO RS UVWX YZABCDEFGH IJKLVNOPORST VWX YZABCDEFGH I JKLk/NOPORSTU WX YZABCDEFGH IJKLIVNOPO RS TUV XYZABCDEFGHIJKLMNOPORSTUVW YZABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWX ZABCDEFGHIJKLMNOPORSTUVWXY SLIKA 2. VIGENERJEVA TABELA RABI ZA GENERIRANJE VEČABECEDNIH ŠIFER. PRI INKRIPCIJI SE NAJPREJ NAPISE ODKRITI TEKST IN POTEM KLJUČ nao njim. Šifrirani tekst se dobi s presekom stolpca odkrite ABECEDE in vrstice znakov ključa, kot KA2E slika 3. ključ: thequ ickbr 0w nfox j umpsove rt odkrito: pridi jutri ob dveh v maribor st zakrito: ivmtc rwd3z cx qase e gmgapjv jm vrst stol seči SLIKA 3. ZAKRITI TEKST JE DOBLJEN IZ ODKRITEGA TEKSTA, KLJUČA IN TABELE NA SLIKI 2. V TEM, PRAVKAR OBRAVNAVANEM PRIMERU JE LAHKO KLJUČ TUDI TEKST IZ KAKE KNJIGE IN LAHKO SE UPORABLJA TUDI T.l. LASTNI TEKSTOVNI KLJUČ 26 (avtokljuC). v sistemu z avtokljuCem se odkriti tekst sam uporabi kot kuuc. preme3titvena kripcija uporablja način premeščanja znakov (črk) v tekstu. znaki ključa se najprej oštevilčijo, in sicer 00 1 naprej v smeri vrstnega reda v abecedi, s tem da se dva enaka znaka v ključu štejeta od leve proti desni. npr. za ključ ljubljana bi imeli oštevilčenje in primer na sliki KLJUČ: STOLPCI i ODKRITO: ZAKRITO: l j 6 4 P R I O A R u h O R U B L 9 3 7 I O I B D V a n 1 8 u a 2 t r H V M s T . 0 b r 1 a i v o t v t i b i . slika zakriti tekst je sestavljen iz premeščenih znakov odkritega teksta; zaporedje zakritega teksta ustreza zaporedn i m stev ilkam stolpcev ključa. seveda je moč uporabiti tudi metode večkratnega premeščanja. dekriptor pozna dolžino teksta in oolzino ključa in odtod določi dolžino vsakega stolpca. npr. dolžina teksta je 26, dolžina ključa 9, imamo 26 : 9 je enako 2 in ostane 8j torej imamo 8 stolpcev s tremi znaki in en stolpec z ovema znakoma, oštevilčenje ključa pa poznamo. s substitucijsko kripcijo imesča nadomeščamo TEGA JE LAHKO DEKRIPTIVNA ANALIZA LAŽJA IN BOLJ USPESNA. PREMEŠČANJE IZNIČI OZIROMA PREDRUGACI VRSTNI RED ZNAKOV, TODA NE ZAKRIJE NJIHOVE PRAVE VREDNOSTI. KOMBINACIJA SUBSTITUCIJSKE IN PREMESTITVENE KRIPCIJE LAHKO POVZROČI SIFRE, KI JIH JE TEŽJE ODKRITI. PLAYFA1RJEVA KRIPCIJA UPORABLJA KLJUČ, KI JE ZAPISAN V OBLIKI KVADRATA S 5 KRAT 5 MESTI IN KJER ČRKI "I" IN "J" ZASEDATA ISTO MESTO TER SE UPORABLJATA IZMENOMA. ZA NAS PRIMER (THE QUICK BROWN FOX .,.) IMAMO KLJUČ T H E Q U l/J C K B R O W N F X M P S V L A Z Y D G ZA INKRIPCIJO IMAMO TALE PRAVILA: (1) ODPRTI IN ZAPRTI TEKST PREVAJAMO TAKO, DA VZAMEMO VSELEJ ZAPOREDNI PAR ČRK V TEKSTU (DVA SOSEDNJA ZNAKA); (2) ČE SE PAR ZNAKOV NAHAJA V DIAGONALNIH OGLJIŠČIH PRAVOKOTNIKA V KLJUČU (GLEJ GORNJI KVADRAT), VZEMI ZNAKA V OSTALIH DVEH OGLJlSČIH V VRSTNEM REDU PARA (V KVADRATU OD LEVE PROTI DESNI ); (3) ČE JE PAR ZNAKOV V ISTI VRSTICI, VZEMI DESNA ZNAKA OD . ZNAKOV PARA; PO POTREBI ZAKLJUČI VRSTICO CIKLIČNO; (4) ČE JE PAR ZNfKOV V ISTEM STOLPCU, VZEMI SPODNJA ZNAKA OD ZNAKOV PARA; PO POTREBI ZAKLJUČI STOLPEC CIKLIČNO; (5) DVA ENAKA ZNAKA TEKSTA LOČI Z ZNAKOM "X" (TUDI I IN J STA ENAKA ZNAKA). naše sporočilo tedaj obliko (pridi jutri ...) dobi dekripcija poteka enolično z uporabo gornjih pravil. taksna substitucija je lahko zelo Učinkovita, saj je dokaj enostavna, čeprav imamo za 26 črk v ključu le 676 različnih parov. pri uporabi te metode postane pojavna distribucija znakov bolj enakomerna od naravne in velja npr. za angleščino pojavnost za "e" 12 procentov, za "t" 9 procentov, za para "th" in "he" pa le 3,25 in 2,5 procentov. vernamova kripcija (1918) velja za absolutno zanesljivo, saj uporablja sistem t.l. enkratnega ključa. vernamova metoda se uporablja tudi na vroči liniji med wash ingtonom in moskvo. .vernam je vpeljal v svojo metodo operacijo seštevanja po modulu 2 z naključnimi binarnimi ključi. uporabimo kot primer operacijo po drugem modulu, ki ga prikazuje slika 5 (modul 26). ključ IN ODPRTO - je zaprto e- manj ključ e odprto T 19 p 15 ^ 1 8 ^ T 19 ^ P 15 H 7 R 17 Y 24 H 7 R 17 E 4 1 8 M 12 E 4 1 8 0 16 0 3 T 19 0 16 D 3 U 20 1 8 C 2 U 20 1 8 1 8 J 9 R 17 1 8 J 9 C 2 U 20 22 C 2 U 20 K 10 T 19 0 3 K 10 T 19 B 1 R 17 s 18 B 1 R 17 R 17 1 8 z 25 R 17 1 8 0 14 0 14 C 2 0 14 0 14 22 B 1 X 23 W 22 B 1 N 13 D 3 0 16 N 13 D 3 F 5 V 21 A 0 F 5 V 21 K 23 E 4 B 1 X 23 E 4 J 9 H 7 0 16 J 9 H 7 M 12 V 21 H 7 M 12 V 21 P 15 M 12 B 1 P 15 m 12 s 18 A 0 s 18 s 18 A' 0 V 21 R 17 M 12 V 21 R 17 l 11 1 8 T 19 l 11 1 8 A 0 B 1 B 1 A 0 B 1 z 25 0 14 N 13 z 25 0 14 Y 24 R 17 P 15 Y 24 R 17 D 3 s 18 V 21 D 3 s 18 g 6 T 19 z 25 g 6 T 19 0 IB(DU(T)) -----J> B B IB(DU(T)) —» DB(IB{DU(T)) —» B- B U iu(dr(ib(du(t)))) b PUŠČICI —»IN OZNAČUJETA TRANSFORMACIJI UPORABNIKA U IN BANKE B. NA PODOBEN NAČIN LAHKO P05LJE SPOROČILO T1 TUDI BANKA B UPORABNIKU U, IN SICER; B B PRENOS K UPOR. T1 —> DB(T1) —IU(DB(T1)) -► U U IU(DB(T1)) —0U{IU(DB(T1))) —!> U U —^ IB(DU(IU(DB(T1)))) = T1 ZA OBA OPISANA POSTOPKA JE TEDAJ ZNAČILNO, DA IMAMO JAVNA INKRIPCIJSKA POSTOPKA lU IN IB, DOČIM STA TAJNA DEKRIPCIJSKA POSTOPKA DU IN OB ZNANA LE KONKRETNEMU, UPORABNIKU (DU) IN BANKI (DB, LAHKO.PA TUDI DU). 3. STANDARDNI PODATKOVNI KRIPCIJSKI ALGORITEM VZEMIMO TOLE OSNOVNO SHEIVO: ODKRITI TEKST RAZBIJEMO V SKUPINE PO OSEM ZNAKOV (CRK, ŠTEVILK, INTÈRPUNKCIJ, PRESLEDKOV, KRMILNIH ZNAKOV V AS.tll). NASE VHODNO ZAPOREDJE BO TEDAJ VSELEJ SESTAVLJENO IZ 8 KARAKTERJEV, OD KATERIH BO VSAK PREDSTAVLJEN Z OSMIMI BITI. TOREJ BOMO IMELI VHODNO ZAPOREDJE 64 BITOV ZA INKRIPCIJSKI ALGORITEM, KATEREGA IZHOD BO ZOPET 64 BITOV ZAKRITEGA TEKSTA (ŠIFRA). IMEJMO TALE OSNOVNI PS EV DO KOD; RUTINA INKRIPCIJA VZEMI 64 BITOV ODKRITEGA TEKSTA; PERMUTIRAJ BITE TEGA TEKSTA; OPRAVI PODATKOVNO TRANSFORMACIJO TEKSTA; OPRAVI BLOČNO TRANSFORMACIJO TEKSTA; OBRATNO PERMUTIRAJ BITE TEKSTA; IZDAJ 64 BITOV ZAKRITEGA TEKSTA; konecrutine TA RUTINA OPRAVI NAJPREJ ZAČETNO PERMUTACI JO OZIROMA PREMESTITEV BITOV. NAJVEČJI DEL INKRIFCIJSKEGA POSTOPKA SE OPRAVI S PRODUKTNO TRANSFORMACIJO, KI BO OPISANA KASNEJE. BLOČNA TRANSFORMACIJA POMENI IZMENJAVO LEVIH IN DESNIH 32 BITOV. ZADNJI KORAK JE OBRATNA PERMUTACI JA K ZAČETNI PREMESTITvEN 1 OPERACIJI. OB IZSTOPU IZ ALGORITMA "INKRIPCIJA" DOBIMO ZAKRITI TEKST. INKRIPCIJSKI KLJUČ JE SESTAVNI DEL KRMILNIH FAKTORJEV V PRODUKTNI TRANSFORMACIJI. BISTVENA JE TUDI RELACIJA MED ZAČETNO IN OBRATNO PERMUTACI JO, KI IMA POMEN DOLOČENE FUNKCIJE IN K NJEJ INVERZNE FUNKCIJE. OGLEJMO SI PRIMER ZAČETNE IN K NJEJ INVERZNE PERMUTACIJE NA SLIKI 6. OPREDELIMO OPERACIJO PERMUTACIJE TAKOLE: -1-. VHODNI NIZ 64 BITOV OPAZUJEMO OZIROMA ŠTEJEMO VEDNO OD LEVE PROTI DESNI; -2-. SKLADNO Z RAZPREDELNICO (1) NA SLIKI 6 BO PRVI BIT PERMUTIRANE BESEDE (64 BITOV) BIT STEVILKA 58 VHODNE BESEDE, DRUGI BIT IZHODNE BESEDE BO PETDESETI BIT VHODNE BESEDE ITN. -3". KORESPONDENCA MED 64-BITNO VHODNO OZIROMA IZHODNO BESEDO IN RAČUNALNIŠKIMI ZLOGI (8 ZLOGOV Z 8 BITI) PA JE TALE: ZLOGI 58 50 42 34 26 18 10 02 60 52 44 36 28 20 12 04 62 54 46 38 30 22 14 06 64 56 48 40 32 24 16 08 57 49 41 33 25 17 09 01 59 51 43 35 27 19 11 03 61 53 45 37 29 21 13 05 63 55 47 39 31 23 15 07 40 08 48 . 16 56 24 64 32 39 07 47 15 55 23 63 31 38 06 46 14 54 22 62 30 37 05 45 13 53 21 61 29 36 04 44 12 52 20 60 28 35 03 43 11 51 19 59 27 34 02 42 10 50 16 58 26 33 01 41 09 49 17 57 25 (1 (2) SLIKA 6. PERMUTACIJ3KI RAZPREDELNICI ZA ZAČETNO (1) IN INVERZNO ZAČETNO PERMUTACIJO (2), KI PREDPISUJETA PREMEŠČANJE BITOV NA ZAČETKU IN NA KONCU KRIPCIJSKEGA POSTOPKA. PRI INVERZNI PERMUTACIJI JE POSTOPEK TALE: BIT 1 JE 40. BIT, BIT 2 JE 8. BIT, BIT 3 JE 48. BIT ITN. VHODNEGA NIZA. TO JE TEDAJ NAVADNO .PREMEŠČANJE BITOV. 28 KOT SMO ŽE OMENILI, JE NB3 (NATIONAL BUREAU OF STANDARDS) LETA 1977 IZDAL T.I. PODATKOVNI KRI PC US KI STANDARO (DES). TA STANDARO TEMELJI NA IBM-OVEM ALGORITMU TRANSFORMACIJE 64-BITNE BESEDE Z UPORABO 56-BITNEGA KLJUCA. DES ALGORITEM ZAGOTAVLJA ZADOSTNO ZAŠČITO PRED LOMLJENJEN KODA. PRI TEM SE LAHKO UPORABLJA METODA S POVRATNO ZANKO ZA TRANSFORMACIJO ASCII ZNAKOV, KOT JE PRIKAZANO NA SLIKI 7. V TEM SISTEMU SE SIGNAL IZ PSEVDONAKLJUČNEGA "GENERATORJA, KI JE FUNKCIJA PREJŠNJEGA BLOKA ODKRITEGA TEKSTA, PRiäTEJE BITNO PO MODULU 2 K TRENUTNEMU BLOKU ODPRTEGA TEKSTA TO. REZULTAT TEGA PRISTETJA JE INKRIPCIJA, KI JO POŠLJEMO SPREJEMNIKU ALI SHRANIMO NA TRAK ALI DISK. TA INKRIPCIJA JE ZAKRITI TEKST TZ. ZAKRITI TEK3T SE DEKRIPTIRA Z UPORABO PSEVDONAKLJUCNEGA GENERATORJA, KI JE ENAK IZVIRNEMU PSEVDONAKLJUCNEMU GENERATORJU. PO DOLOČENI INICIALIZACIJSKI PERIODI EMULIRA SPREJEMNI GENERATOR ODDAJNEGA IN KO 3 TEM POSTANE X = Y, SE DEKRIPCIJA LAHKO ZAČNE. th/KRlPCI3SHI COùùAONì) DEL BITI ODKMTE^A TBH^TA TO BITI ZAKUireGA TEKSTA TZ KLOVČ X Biti ObkRITEQA TEfCSTA TO psevùo- NAKLJUČNI ITERATOR = ro © -V PneNos, shranjevaivoe KLOUČ y P5BVÙ0-NAKL:JUČNI (GENERATOR j^To^ TZ® y ^ 7-0 © X © Y„ te x.~Y hEKRIPClO^kl (SPRPJEMNO Det SLIKA 7. ENOSTAVEN KRIPCIJ3KI SISTEM. KI UPORABLJA POVRATNO ZVEZO NA ODDAJNI IN SPREJEMNI STRANI. TO ObbADm J)EL SLIKA 8. UPORABLJA T. I . \poyE2AVA I SPREJEMW »BL A.i. KRIPCIJSKA POVRATNA VEZAVA, KI DES ALGORITEM. SEVEDA PA JE MOČ UPORABITI TUDI SAM DES ALGORITEM KOT PSEVDONAKLJ.UCN I GENERATOR, KO (MAMO ZOPET SISTEM S KRIPTIvNO POVRATNO VEZAVO. TAK SISTEM JE PRIKAZAN NA SLIKI 8. PO ODDAJI 64 BITOV IMATA SPREJEMNA IN ODDAJNA STRAN ENAKO BESEDO (IZHOD JE ENAK VHODU). ČE SE UPORABLJATA ENAKA TRANSFORMA IN KLJUCA NA oBiliRiri Ts^sr vhosnih Bitov X I ZAÒBTNA PERMUTACIJA Ì...3Z US R I Ris^mofCm^k^s), I 3L0ČNA TRANS formama j I IMVBRZMA ZAČ. PERMUTACI A I 6V izhodnih BITOV ZAKRITI TSKGT SLIKA. 9. PODROBNI DIAGRAM OPERACIJ STANDARDNEGA KRIPCIJSKEGA ALGORITMA. TA ALGORITEM JE OBRNLJIV TER RABI TAKO ZA INKRIPCIJO IN DEKRIPCIJO PODATKOV. ČE SE OBRNE VRSTNI RED UPORABE KLJUČEV KI , K2, ... , K1 6 NA SLIKI. FUNKCIJA F(R,K) JE PODROBNO OPISANA V TEKSTU; TO VELJA TUDI ZA GENERIRANJE KLJUČEV. 6^-ßirNI KLOUČ I I PE-fiMUTIfi^fJA IZBIJA 1 I 29 òtrov I Ž8 arrov , --Ä-, I I I PERMUTIRANA IZBIRA 2. ^ I C'is B45 ICIRKULARMI LBV! POMIK ZA "I BIT ] [ I ] ClRh^ULARNI LSVI POMIK ZA i ßIT C'le DU j PeRMUTlRAhA IZBIRA Z |-^^ SLIKA 10. DIAGRAM NA TEJ SLIKI KAZE GENERIRANJE 48-81 TN IH PODKLJUCEV K1 , K2, ... , K16 IZ 64-BITNEGA (OZIROMA 56-BITNEGA) KLJUCA. ODDAJNI IN SPREJEMNI STRANI, SE VHOD Z DVEMA SEŠTEVANJ I MA PO MODULU 2 IZENACI Z IZHODOM. SEVEDA PA ENA SAMA NAPAKA PRI PRENOSU (POVEZAVA) POVZROCi VEC NAPAK V ODKRITEM TEKSTU NA SPREJEMNI STRANI V TRENUTNEM BLOKU (8 ZLOGOV) IN V NASLEDNJIH BLOKIH, DOKLER SE ODDANE IN SPREJETE BESEDE ZOPET NE UJAMEJO. KER SO VHODNI IN IZHODNI BLOKI (8 ZLOGOV) V DES ALGORITMU ENAKIH DOLZIN, JE REALIZACIJA OBSTOJEČIH PRENOSNIH PROTOKOLOV ENOSTAVNA, SAJ NIMAMO MODIFIKACIJE DOLZINE BESEDE. DOLOČENE NAPAKE, KI SE LAHKO POJAVIJO V TEKSTU, JE MOC OBVLAPATI Z NAVADNIMI PRIPOMOČKI ZAZNAVANJA NAPAK TAKO V ODKRITEM KOT ZAKRITEk/1 TEKSTU. TO POMENI, . DA JE NBS-OV KRIPCIJ3KI STANDARD MOC UPORABITI TUDI ZA KOMUNICIRANJE V REALNEM CASU TER PRI SHRANJEVANJU ŠIFRIRANIH PODATKOV NA TRAK ALI DISK. OGLEJMO SI NADROBNO DIAGRAM KRIPCUSKEGA ALGORITMA NA SLIKI 9, KJER JE PREDVSEM POJASNJENA PRODUKTNA TRANSFORMACIJA (GLEJ PSEVDO KOD NA ZAČETKU TEGA POGLAVJA). SLIKA 9 KAZE NAJPREJ ZAČETNO PERMUTACIJO IN RAZDELITEV 64 BITOV V LEVI BLOK (L) IN DESNI BLOK (R). INDEKSI PRI L IN R KAŽEJO ITERACIJSKI KORAK V ALGORITMU. NAJPREJ SE GENERIRA PODKLJUČ KI I Z.KRI PC IJSKEGA KLJUČA K. TUDI VSI NAOALJNI PODKLJUCl K2, ... , K16 3E GENERIRAJO IZ KLJUCA K. POTEM SE GENERIRA FUNKCIJA F(R0,K1), KI UPORABLJA VHODA RO IN K1. NASLEDNJA OPERACIJA JE SEŠTEVANJE PO MODULU 2 BITNIH NIZOV LO INF(R0,K1). TAKO PRVOTNI LO; NADOMESTIMO Z L0®F(R0,K1). POTEM IZMENJAMO SE 32 LEVIH IN 32 DESNIH BITOV. PRODUKTNA TRANSFORMACIJA PONOVI PRAVKAR OPISANO SESTAVLJENO OPERACIJO 5E 15-KRAT, KOT KAZE SLIKA 9. ALGORITEM SE KONČA Z BLOCNO IN INVERZNO ZACETNO PERMUTACIJO. VSOTA PO MODULU 2 Jt OBRNLJIVA OPERACIJA. ALGORITEM NA SLIKI 9 JE UPORABLJIV TAKO ZA INKRIPCIJO KOT ZA DEKRIPCIJO (VZAJEMNA OBRNLJIVOST). PRI INKRIPCIJI SMO IMELI ZAPOREDJE LEVIH, DESNIH DELOV IN KLJUČEV LO, LI.....LI 5, LI 6 RO, R1.....R15, R16 K1, .... , K15» K16 PRI DEKRIPCIJI PA SO TA ZAPOREDJA OBRATNA. TAKO IMAMO PRI DEKRIPCIJI NAJPREJ R16 ® F(L16,K16 = (L15 ® F(R15,K16) ® F(R15,K16) » » L15 PRI DEKRIPCIJI SE TOREJ KORAKI OBRNEJO REZULTAT TEGA JE PRVOTNI ODKRITI TEKST. IN OGLEJMO SI NA KRATKO GENERIRANJE PODKLJUČEV KI, K2, ... , KI 6 NA SLIKI 10. VZEMIMO 64-BITNI KLJUC, CEPRAV BOMO POTREBOVALI SAMO 56 BITOV. PREOSTALIH OSEM BITOV LAHKO UPORABIMO KOT BITE PARNOSTI . PRVO TRANSFORMACIJO KLJUČA IMENUJEMO PERMUTIRANA 64-BITNI I KLJUČ 57 49 41 33 25 17 9 1 58 50 42 3^ 26 18 10 2 59 51 43 35 27 19 11 3 60 52 44 36 63 55 47 39 31 23 15 7 62 54 46 38 30 22 14 6 61 53 45 37 29 21 13 5 28 20 12 4 CO DO 28 BITOV (A) 28 BITOV CI DI 28 BITOV 28 BITOV 14 17 11 24 1 5 3 28 15 6 21 10 23 19 12 4 26 8 16 7 27 20 13 2 41 52 31 47 55 30 40 51 45 33 48 44 49 39 56 34 -53 46 42 50 36 29 32 PODKLJUČ KI 48 BITOV (B) SLIKA 11. PERMUTIRANA IZBIRA 1 (SLIKA A) IN PERMUTIRANA IZBIRA 2 (SLIKA B). PERMUTIRANA IZBIRA 1 (A) SE UPORABLJA ZA PRIDOBIVANJE BESED CO IN DO IZ KLJUČA. BITI S ŠTEVILKAMI 8, 16, 24, 32, 40, 48. 56 IN 64 V KLJUČU SENE UPORABIJO. PERMUTIRANA IZBIRA 2 (B) SE UPORABLJA ZA PRIDOBIVANJE PODKLJUČEV "KI" IZ BESED CI IN DI (I » 1, 2, ... , 16). IZBIRA 1 (KRATKO PI 1). PI 1 PERMUTIRA 56-BITNI KLJUff TER GA PREUREDI V DVE 2a-BITNI BESEDI, Kl JU OZNACIMO S CO IN 00. GENERIRANJE POOKLJUCA SE OPRAVI S CIRKULARNIM LEVIM POMIKOM BB5E0 CO IN DO, KO DOBIMO BESEDI C1 IN D1 ; IZ NJIJU IZVEDEMO 3 PERMUTIRANO IZBIRO 2 PODKLJUC Z 43 BITI. TRANSFORMACIJI, KI JU IMENUJEIÄ) PERMUTIRANA IZBIRA 1 IN PERMUTIRANA IZBIRA 2 STA PRIKAZANI NA SLIKI 11. VSAKNADALJNI PODKLJUC SE GENERIRA NA PODOBEN NACIN: BESEDI CI IN DI SE CIRKULARNO POMAKNETA V LEvO ZA EN ALI DVA BITA, POTEM PA SE UPORABI PERMUTIRANA IZBIRA 2. SLIKA 12 KAŽE ŠTEVILO LEVIH POMIKOV ZA BESEDE CI IN DI PRI VSAKI ITERACIJI (KORAKU) GENERIRANJA PODKLJUCEV. ITERACIJSKI KORAK I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 število levih pomikov 1 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 SLIKA 12. PREGLED LEVIH CIRKULARNIH POMIKOV ZA BESEDE CI IN Di (I = 1, 2, 16) KO SO BILI PODKLJUC I KI , K2, ... , KI 6 GENERIRANI, JIH LAHKO SHRANIMO IN UPORABLJAlvlO DO TRENUTKA, KO SE POJAVI NOV KLJUC. ISTA MNOŽICA PODKLJUČEV SE UPORABLJA ZA INKRIPCIJO IN DEKRIPCIJO, LE NJIHOV VRSTNI RED JE OBRATEN SKLADNO S SLIKO 9. j 3i BITOV j \ t j IZBIRA ^ 1 i Uv-Bim RezuLTAfl l^s-ßirw pooki^ruč j KJ m-Birw REZULTAT SLIKA 13. SHEMA REALIZACIJE FUNKCIJE F(R,KI). PRESLIKAVE SI, S2, F PRESLIKAJO 6-BITNI VHOD V PRESLIKAVE 31, 32, ... , 38 30 SLIKI 15, PERMUTACIJI IZBIRA SLIKAH 14 IN 'fi. Sö FUNKCIJE 4-BITNI IZHOD. DEFINIRANE NA E IN P PA NA VHOD K IZBIRI E 32 BITOV- 1 32 1 2 3 4 5 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 12 13 14 15 16 17 16 17 18 19 20 21 20 21 22 23 24 25 24 25 26 27 28 29 28 29 30 31 32 1 IZHOD IZ IZBIRE E 48 BITOV_ SLIKA 14. RAZPREDELNICA PRESLIKAVE IZBIRA E. IZHOD IMA VEC BITOV KOT VHOD (32„PROTI 48), DA BI BIL PRILAGOJEN DOLŽINI PODKLJUCA, 14 4 13 1 2 15 0 15 7 4 14 2 4 1 14 8 13 6 15 12 8 2 4 9 15 1 8 14 6 11 3 13 4 7 15 2 0 14 7 11 10 4 13 8 10 1 3 15 10 0 9 14 6 3 13 7 0 9 3 4 13 6 4 9 8 15 1 10 13 0 6 9 7 13 14 3 0 6 13 8 11 5 6 15 10 6 9 0 12 11 3 15 0 6 10 1 2 12 4 1 7 10 14 11 2 12 4 7 4 2 1 11 10 13 11 8 12 7 1 14 12 1 10 15 9 2 10 15 4 2 7 12 9 14 15 5 2 8 4 3 2 12 9 5 4 11 2 14 15 0 13 0 11 7 4 9 1 4 11 13 12 3 6 11 13 8 1 4 13 2 8 4 6 15 1 15 13 8 10 3 7 11 4 1 9 12 13 2 1 13 7 2 SI 8 1 11 7 3 10 10 6 12 5 9 0 7 6 12 11 9 5 3 8 12 9 7 3 10 5 0 11 3 14 10 0. 6 13 32 3 4 9 8 14 12 3 1 5 4 2 11 7 2 13 12 0 5 10 0 1 10 6 9 11 5 8 12 6 9 3 2 15 6 7 12 0 5 14 9 15 6 3 8 33 5 1 10 2 O 11 7 4 34 13 12 7 11 4 • 2 8 8 5 14 12 11 15 1 1 2 12 5 10 14 7 15 14 3 11 5 2 12 9 10 1 0 3 4 7 13 15 13 8 9 2 8 5 11 12 4 15 7 2 12 1 10 14 9 1 3 14 5 2 8 4 4 5 11 12 7 2 14 S5 6 8 1 5 8 15 13 6 36 5 O 9 15 3 15 13 15 10 3 5 9 12 O 6 10 14 8 O 5 9 6 14 3 6 9 8 O 5 6 3 7 15 10 11 37 8 13 3 1 10 14 7 14 10 10 7 9 38 13 3 4 14 7 5 11 1 13 14 O 11 3 8 O 4 10 1 13 11 6 14 1 7 6 O 8 13 12 9 7 5 10 6 1 3 5 12 2 15 8 6 15 6 8 0 5 9 2 5 0 15 14 2 3 12 10 12 O 2 114 7 4 10 8 13 15 12 3 14, 5 6 11 O 10 13 15 9 0 3 O 14 3 5 12 9 5 6 7 2 8 11 SLIKA 15. MATRIKE IZBIRALNIH FUNKCIJ SI, 32, ... , 38. VSAKA FUNKCIJA "31" PRESLIKA 6-BITNI VHOD V 4-BITNI IZHOD. 1 0 111 1 VHOD V 35 0 1 2 3 4 5 6 (l) 8 9 10 11 12 13 14 15 2 12 4 1 7 10 11 6 b 5 3 15 13 0 14 9 14 11 2 12 4 7 13 1 5 0 15 10 3 9 8 6 4 2 1 11 10 13 7 9 12 5 6 3 0 14 11 8 12 7 1 14 2 & 6 15 0 9 10 4 5 3 h J.-^ 1 0 1 1 IZHOD IZ 35 SLIKA 16. PRIKAZ PRESLIKAVE 35 IN NJENE UPORABE PRI DANEM VHODU, KO VÖRAMO DOLOCiTI IZHOD. SREDNJI ŠTIRJE BITI 6-OITNEGA VHODA PREDSTAVLJAJO STOLPNI INDEKS; PWI IN ZADNJI BIT VHODA SESTAVLJATA VRSTICNI INDEKS. BINARNA VREDNOST IZBRANEGA VSTOPA V TABELI 35 JE IZHODNA VREDNOST, SHEMA FUNKCIJE F(R,K) JE PRIKAZANA NA SLIKI 13. NJENA PRVA OPERACIJA JE IZBIRA E, KI JE PODOBNA PREJ OPISANI ZACETNI PERMUTACI JI, LE DA IMA IZHOD VEC BITOV KOT VHOD. SLIKA 14 PRIKAZUJE PRESLIKAVO IZBIRA E. 4Ö-BITNI REZULTAT TE OPERACIJE SE SESTEJE PO MODULU 2 S PODKLJUCEM. DOBLJENI REZULTAT SE REDUCIRA NA 32 BITOV Z UPORABO POSEBNIH FUNKCIJ 31, 32, ... , 38. NJIHOVA UPORABA JE NAKAZANA NA SLIKI 13. SKUPINE PO 6 BITOV SE PRESLIKAJO S TEMI FUNKCIJAMI V 4-BITNE BESEDE. PRES L I KAV E S1 , S2, ... , S8 30 DEFINIRANE NA SLIKI 15, PRIMER NJIHOVE UPORABE PA JE PRIKAZAN NA SLIKI 16. ŠESTBITNI VHOD 3E UPORABI PRI VSAKI PRESLIKAVI 3 1 (I =1,2,... , 8), IN SICER TAKO, DA SE DOBI NASLOVNI PAR (TO STA INDEKSA) MATRIKE SI. VHODNI FORMAT JE TALE: NASLOV vrstice (S^ äI rA) 1 L J NASLOV SrOLPCAi^Biri) Ai. S TEM FORMATOM JE DOLOCEN KAZALEC, KI KA2E NA VREDNOST V MATRIKO SI. VREDNOST V MATRIKI 31 SE IZ DECIMALNE VREDNOSTI PRETVORI V BINARNO IN TAKO SE DOBIJO IZHODNI STIRJE'BITI, SKLADNO 3 SLIKO 13 SE NAD TEMI IZHODNIMI BITI OPRAVI 5E PERMUTACIJA P (PRESLIKAVA JE DEFINIRANA NA SLIKI 17) IN SE TAKO DOBI 32-BITNI REZULTAT ZA FUNKCIJO F(R,KI). IZHODI I Z SI DO 3 8 32 BITOV I 1 6 7 20 21 29 12 28 17 1 15 23 26 5 18 31 10 2 8 24 14 32 27 3 9 19 13. 30 6 22 11 4 25 I F(RI, KI ) 32 BITOV SLIKA 17. RAZPREDELNICA PERMUTACIJE P, KI JE SESTAVNI DEL REALIZACIJE FUNKCIJE F(R,Kl) NA SLIKI 13. OPISANI POSTOPKI V TEM POGLAVJU SESTAVLJAJO STANDARDNI PODATKOVNI KRIPCIJSKI ALGORITEM IN OMOGOCAJO, DA LAHKO PRISTOPIMO K PROGRAMSKI ALI MATERIALNI REALIZACIJI ALGORITMA. 4. MOŽNOSTI MIKRORAČUNALNISKE INKRIPCIJE IN DEKRIPCIJE ALGORITEM, KI JE BIL OPISAN V PREJoNJEM POGLAVJU, OMOGOCA, DA PRISTOPIMO K REALIZACIJI DES ALGORITMA. TA ALGORITEM LAHKO PROGRAMIRAMO, UPORABINiD PA LAHKO TUDI POSEBNA INTEGRIRANA VEZJA ZA KRIPCIjO, KI 30 SESTAVNI DELI MAJHNEGA M IKRO RAČUNALNIKA. V DVEH NADALJEVANJIH TEGA ČLANKA BOMO OPISALI PROGRAM ZA KRIPCIJO S PROCESORJEM Z-80. TA PROCESOR IMA ZELO BOGATO ZALOGO UKAZOV 2A MANIPULACIJO Z BITI (TESTIRANJE, NASTAVLJANJE IN BRISANJE BITOV) IN JE UPORABNIŠKO DOBRO PRILAGOJEN NALOGAM KRI PCI JE. SEVEDA LAHKO ŽE SfDAJ PRIČAKUJEMO, DA BO HITROST KRIPTIRANJA (PREDELAVA ZNAKOV V ŠIFRE IN OBRATNO) DOVOLJ VELIKA ZA OBIČAJNO RABO, KOT STA PRENOS IN SHRANJEVANJE PODATKOV. V MlKRORAČUNALNi § KI H KONFIGURACIJAH S KRIPTIVNIMI PERIFERNIMI VEZJI BO HITROST PROIZVODNJE SiFRIRANEGA ALI • DECIFRI RANEGA TEKSTA DOSEGLA ALI CELO PRESEGLA VREDNOST 13 MEGABITÜV NA SEKUNDO s takšno hitrostjo pa je mogoce zadostiti zahteve velikega kroga uporabnikov. POZOREN BRALEC JE LAHKO OPAZIL, DA SMO IMELI V OKVIRU PODATKOVNEGA KRIPCIJ3KEGA ALGORITMA VRSTO RAZPREDELNIC, VNAPREJ DOLOČENIH PRESLIKAV OZIROMA FUNKCIJ, TO SEVEDA NE POMENI, DA NE SMEMO Z UPOŠTEVANJEM DODATNIH POGOJEV, KI Jih NISMO NAVEDLI, KONSTRUIRATI SVOJE PERMUTACIJSKE IN DRUGE PRESLIKAVE. MIKRORAČUNALNISKA UPORABA V KRI PCI J I OMOGOČA UPORABO TAKŠNIH IN TAKO SVOJSKIH KRIPTIČNIH POSTOPKOV, DA SE VERJETNOST ZLOMITVE KODA V DANEM PRIMERU LAHKO POMAKNE IZVEN REALNIH PLANETARNIH KOMBINATORIČNI H MOŽNOSTI. V. RAZDOBJU, KI PRIHAJA IN V KATEREM BO POTREBNO INFORMACIJO ZAŠČITITI ZARADI VRSTE ZiVLjENSKIH IN EKSISTENCIALNIH OKOLIŠČIN, BO POSTALO KRIPTI RANJE NUJEN IN POMEMBEN PRIPOMOČEK V JAVNEM IN ZASEBNEM ŽIVLJENJU. NA KONCU TEGA KOMPILAC IJ3KEGA ČLANKA BI 3E BRALCU RAD OPRAVIČIL ZARADI NENAVADNEGA GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA ČLANKA. SESTAVLJAL SEM GA S SVOJIM PROCESORJEM TEKSTA (Z-80) IN IZPISAL 3 STARIM POŠTNIM TELEPRINTERJEM. NADALJE. LITERATURA ZA INKRIFCIJO JE BILA zbrana ze v Članku (i), izčrpnejSi spisek pa bo NAVEDEN NA KONCU ZAPOREDJA ČLANKOV 0 MIKRORAČUNALNISKI KRIFTOGRAFIJI. LITERATURA (1) J. ZUPAN, KRIPTOGRAFIJA INFORMATICA 1 (1977), šTEV. 28, na prelomu, 4, str. 22 - OWFORMATICA l/ia.ä KRfVJ 1 L WO ZA G B B K 1 EZ JE UDK: 681.327.63 IMŠTITUT J0ŽEF STEFÄW, UUBUÄMÄ članek «opisuje krmilno vezje za ^ibki disk, ki povezuje mikroračunalnik s jirocctjoi'jfiii 11 bouu (Iskradata ICaO) in gibki diek MFL: 701. 1'odan jc- ludi prcßled zanimive j ftili krmilnikov z.i disk, podrobnejši opis krmilnika INS 1771 ter Qsnovna pro[',i'aiiiüka oprema za proc.iviniirano pi'eiiji.injo podatkov med mikroračunalnikom in krinxliiikotii za pibki cliuk. FLOPPY DISK INITRFACE. In the paper tlie interface between processor M 6800 (Ti;kraddtQ 11.BU) and floppy disk drive MFE 701 is deskribed. The paper includes detailed description ol the INS 1771 controller, the brief deakription of some other controllerà and the basic Goftvjare for pi'ociaiiieil data transfer. 1. UVOD Univerzalni računalniški siatemi nujno potrebujejo periferne enote za shranjevanje podatkov p predvsem programov. Med danes obstoječimi spominskimi sredstvi se največ uporabljajo digitalne kasete, luknjani trak in gibki diski. Naj uporabnejši je vsekakor pibki disk, saj ob dobri progi'amski opremi predstavlja najudobnejSo in najzanesljivejšo pomnilno periferno enoto. Gibki disk priključimo na inikroračujialni žki sistem preko posebnega vmesnega vezja. To vmesno vezje imenujemo krmilno vezje, mikroračunalniško komponento, ki je osrednji del tega vezja, pa krmilnik. Prenos podatkov med gibkim diskom in računalnikom poteka s pomočjo procesorja. To je programirani prenos podatkov. Obstaja pa še druga možnost, to je tako imenovani DMA prenos podatkov, kjer se prenašajo podatki med gibkim diskom in računalniškim spominom s pomočjo DMA krmilnika. Mikroprocesor lahko mod tem časom opravlja druge operacije. Članek obsega materialno opremo krmilnega vezja za gibki disk prilagojeno za mikroračunalnik Iskradata 1680, pregled zanimivejših krmilnikov za gibki disk in najnujnejšo programsko opremo za programirano prenašanje podatkov med gibkim diskom in mikroračunalniškim spominom. 2, GIBKI DISK (FLOPPY DISK) Običajna pogonska enota vsebuje; čitalno/pisalno glavo, pogonski mehanizem za nastavljanje glave, čitalno, pisalno in krmilno elektrpniko ter sistem za vstavitev diskete v enoto. Vsi ti elementi omogočajo: brinanje in zapisovanje podatkov na disketo, čitanje podatkov, nastavitev čitalv>o/pisalnc f.lavo na željeno stfezo ter generiranje in interpretiranje krmilnih signalov. Gibki diski imajo sedem standardnih vhodnih in štiri standardne izhodne linije. Polog teh imajo običajno še dodatne vhodne in izhodne linije. Za premikanje čitalno/pisalno j',lave uo uporabljene linije korak, amor in vklju":itov glave. Vsak impulz na liniji koiMk (Step) povzi'oii premik (jlave na naslednjo s.tei-.o v smeri, ki jo določa linija smer (Direction). Aktivni nivo na liniji vključitev glave (lle.id Load) prijuakne čitalno/pisalno fluivo v neposredni stik z disketo. Podatki, ki se bodo zapisovali na din)e to, prihajajo po liniji zapis podatkov (Write ■Data). Pisalna logika se aktivira s poiiiuòjo linije zapis možen (Write Gate). Linija najiaka zapisa (Write Fault) fle aktivira, kaii.u- nii;o izpolnjeni vsi pogoji, ki omogočajo zanosil jiv zapis na disketo. Linijo nižji tok (Low Current) aktivira krmilnik, kadar se naliaja čitalno/pisalna glava med stezama MS ih 77. Po liniji zažčita zapisanega (Write Protect) sé prenaša informacija, če je v pogon vstavljena zaščitena disketa. Pročitani podatkovni in urini biti prihajajo po liniji čitani podatki (Read Data), ločeni podatkovni biti po liniji ločeni porlaiki (Separated Data) in urini biti po liniji ločena ura (Separated Clock). Med važnejše linije spadajo So steza nič (Track 00), ki ae aktivira, kadar je čitalno/pisalna glava nad stezo nič, linija indeks (Index), po kateri prihajajo indeksni impulzi, linija pripravljet» (Ready), ki je aktivna, kadar je gibki disk sposoben opravljati svoje funkcije, S pomočjo Štirih linij izbira pogona (Drive Select) izbiramo enega izmed štirih diskov, 2a napajanje gibkega diska (MFH 701) so potrebne naslednje napetosti! 220VAC, 50Hz, 0,3A ♦5VDC, 1,3A -5VDC, 0,2A ♦24VDC, 2,OA Podatki se shranjujejo na diskete, ki r.o izdelane iz lahkega f.ibkega meteriala. Sliranjeni so na površini, ki je prevlečena z magnetnim materialom. Poleg eno.itranskih obstajajo še dvostranske diskete, kjer so nj-LTi_n__rLrirL.ap I s na UPU disketi n 1 - urini I biti JI \ podatl(ovn ! bi ti SLIKA 1; Podatki so zapisani na disketo s pomočjo frekvenčne modulacije, tako da so podatkovni biti vrinjeni med urine bite. podatki shranjeni na obeh straneh. Premer diskete je 19,8cm, v sredini pa ima osno odprtino premera 3,81cm. Vstavljena je v kvadratni ovitek velikosti 20,3 X 20,3cm iz papirja ali plastike. Notranja stran ovitka je obdana s snovjo, ki omogoča ' pri vrtenju majhno trenje in dobro Ščiti površino diskete. Podatki so shranjeni na 77 koncentričnih stezah. Vsaka je razdeljena na enako sektorje. Poznamo dva načina sektoriranja: mehko ali programsko in trdo ali stalno sektoriranje. Pri stalnem sektoriranju (Hard Sectorinp) ima disketa poleg luknjice za indeks še največkrat 32 enakomerno porazdeljenih luknjic za identifikacijo posameznih sektorjev. Pri programskem sektoriranju (Soft Sectoring) si na stezi izmenično sledita polje za identifikacijo sektorja in podatkovno polje. Najbolj razširjeni način programskega sektoriranja predstavlja standardni IBM 37U0 format. S pomočjo formata zapisanega na disketi, dosežemo zanesljiv zapis in sinhronizacijo prenosa podatkov. Format sestavljajo identifikacijska in podatkovna polja med katerimi so vrzeli. Vrzeli razmejujejo posamezna polja zaradi varnosti in tako preprečujejo, da ne bi variacije v hitrosti pogonskega motorja in v sinhronizaciji vplivale na zanesljivost delovanja. Zlogi vrzeli so običajno kodirani tako, da vsebujejo le urine bite, medtem ko so vsi podatkovni biti ničle. Adresne oznake se razlikujejo od ostalih zlogov po manjkajočih urinih bitih. zaäeita zapisanega steza 76 Indeks- dlsketa. SLIKA 2: Oljketa Je spravljena v ovitku, ki Ima običajno Stiri odprtine: osno odprtino za pogon diskete, odprtino za č1 ta 1 no/p I s a 1 no glavo ter dve manjši luknjici za Indeks In zaščito zapisanih podatkov. 3. KRMILNIKI ZA GIBKI DISK Razlika med krmilniki za gibki disk, ki- jih je mogoče kupiti na svetovnem trgu, je predvsem v manjših, manj pomembnih funkcijah in v načinu komuniciranja z mikroračunalnikom. Pri izbiri ustreznega krmilnika je vsekakor odločilnega pomena tip mikroprocesorja, na katerega vodilo bomo priključili krmilnik. V tem pregledu so zajeti naslednji krmilniki za gibki disk! MC6 8U3 UPD372D 8271 FD1771 FD17 91 Motorola NEC INTEL Western Digital Western Digital Krmilniku FD1771 je popolnoma ekvivalenten INS 1771, ki ga proizvaja National Semiconductor Corp. . Vsi omenjeni krmilniki za gibki disk Uporabljajo ža identifikacijo_ sektorjev programsko sektoriranje. Uporabljajo lahko standardni IBM 3740 ali pa kakšen drugi format. Formati se razlikujejo med seboj po dolžini podatkovnih polj v sektorju. Dolžina sektorja se lahko programira, vendar pa vsi krmilniki nimajo enakih možnosti. Največji .INDEKSNI IHPULZ -f- 0,1667 sek VRZEL 1ND.ADR. VRZEL 1 . 2. 3. k. / 1(6 ZLOGOV OZNAKA 33 ZLOGOV SEKTOR SEKTOR SEKTOR SEKTOR ) 5200 ZLOGOV C 26. VRZEL ? SEKTOR 211 1-320 SLIKA 3: Standardni IBM 37'tO format steze 1O.ADR. OZNAKA ŠTEVILKA j, STEZE 1 NICLE 5TEVILKA SEKTORJA NICLE CRC 1 DENT. VRZEL PODAT. ADR.OZN. PODATKI CRC PODAT. VRZEL 5 ZLOGOV 2 17 1 128 2 33 SLIKA It: Standi 1 rdn 1 IBM 37'tO format sek to rj a razpon dolžine sektorja ima krmilnik uPD372D in |icer od enega zloga do ene^a cektorga na štezo. Vsi krmilniki so tudi sposobni zapisati ustrezni format na disketo, jo inicializirati. Nadalje lahko programiramo razdaljo med impulzi na liniji korak, kot to zahteva priključeni gibki disk. Vsi krmilniki razen uPD372D sami generirajo CRC zloge in imajo možnost programiranega ali DMA prenosa podatkov. DMA prenos podatkov poteka brez sodelovanja procesorja. Podatki se direktno prenažajo med diskom in računalniškim spominom. Za krmilnik «06843 je značilno, da se lahko direktno priključi na vodila mikroprocesorja M6B00. Programira se lahko dolžina stabilizacijskega časa čitalno/pisalne glave, kar omogoča operac ije z različnimi gibkimi diski. S pomočjo enostavnega dodatnega vezja lahko krmili več diskov. Za napajanje potrebuje samo napetost +5V. Ima dvanajst direktno dostopnih registrov, preko katerih je vzpostavljena komunikacija s procesorjem. Krmilnik izvaja naslednje ukaze: iskanje steze nič, iskanje poljubne steze, zapis sektorja, čitanje sektorja, zapis več sektorjev, čitanje več sektorjev, zapis enega sektorja z brisalno podatkovno oznako, čitanje CRC zlogov, pisanje v prostem formatu in čitanje v prostem formatu. Krmilnik uPD372D lahko krmili Stiri gibke diske, saj ima žtiri izhodne linije za izbiro ustreznega pogona. Sposoben je čitati ali pisati na en gibki disk in istočasno premikati čitalno/pisalno glavo na drugem. Poleg koračnega časa se lahko programira tudi dolžina koračnega impulza. Za napajanje potrebuje napetosti +12V, +SV in -SV. Ima devet registrov, tri za čitanje in äest za zapisovanje. V te registre nalagamo krmilne besede za vsako najmanjšo operacijo. Krmilnik nudi res največ možnosti, toda sam, izvede bis veno manj operacij kot ostali. Tak način delovanja zahteva mnogo obsežnejšo programsko opremo. Krmilnik ne moremo uporabiti za DMA prenos podatkov. Krmilnik 8271 je popolnoma prilagojen na vodila procesorja 8080 in za DMA prenos podatkov s pomočjo DMA krmilnika 8257. Krmili lahko dva gibka diska, z razvojem minimalne programske opremo pa štiri. Programira se lahko stabilizacijski čas, čas vključitve in čas izključitve čitalno/pisalne glave. Avtomatično poišče stezo in izvede verifikacijo, če se je čitalno/pisalna glava stabilizirala nad pravo stezo. Krmilnik vsebuje štiri registre in sprejema petnajst ukazov, ki se nanašajo na premikanje čitalno/pisalne glave, čitanje in pisanje podatkov, formatiranje in na Se nekaj manj pomembnih operacij. Krmilnik INS 1771 avtomatično premakne čitalno/pisalno glavo na poljubno stezo in preveri, če se je operacija pravilno izvedla. Sposoben je čitati enega ali več sektorjev tako, da sam najde ustrezni sektor. Nastavimo lahko stabilizacijski čas glave in izbiramo med korak-smer in tri fazno kontrolno logiko za krmiljenje koračnega motorja. Ta krmilnik je podrobneje opisan v naslednjem poglavju. Zelo podoben pravkar opisanemu je krmilnik FD1791, ki ima 2e možnost zapisa podatkov na gibki disk s tako. imenovano dvojno gostoto (MFM), Za tak zapis obstaja standardni format IBM sistem 34, ki ima na eni stezi prav tako 26 sektorjev, toda z dolžino 256 zlogov. Omenjeni krmilnik nima notranjega ločevalca podatkov, za napajanje pa potrebuje napetosti +12V in +6V. Al AO RE WE 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 !■ 1 0 1 0 0 1 1 0 1 0 1 1 0 1 1 1 1 0 3.1. KRMILNIK IHS 1771 Krmilnik IMS 1771 vsebuje pet registrov, ki so direktno dostopni preko adresnega • in podatkovnega vodila. Za izbiro posameznih registrov uporablja računalnik vhoda AO in Al (Register Select Linies), ki v konjunkciji z aktivnim vhodom RE ali WE omogočita preko podatkovnega vodila dostop do ustreznega registra. Delni naslovi posameznih registrov: IZBRANI REGISTER statusni register ukazni register stezni register stezni register sektorski register sektorski register podatkovni register podatkovni register Pri izbiranju posameznih registrov sta pomembni tudi liniji RE in WE. Vhod RE (Read Enable) dovoljuje računalniku čitanje podatkov ali statusne informacije iz naslovljenega registra. Vhod WE (Write Enable) dovoljuje vpisovanje podatkov ali kontrolnih besed v naslovljeni register. Oba vhoda ne smeta biti istočasno aktivna (logična ničla), medtem ko mora biti vedno, kadar je aktiven eden izmed RE ali WE vhodov, aktiven tudi CS (Chip Select) vhod, ki omogoča komunikacijo med računalnikom in krmiInikom. Logična ničla na vhodu MR (Master Reset) izbriše ukazni register, resetira sedmi bit (ni pripravljen) v statusnem registru in naredi PHl/STEP izhod aktiven. Ko se KR vrne na logično enico, se nastavi čitalno/pisalna glava nad stezo nič. Vhod CLK (Clock) dovaja krmilniku pravokotne urine impulze frekvence 2KHz. Krmilnik INS 1771 ima tudi ločevalec podatkov, ki ga aktiviramo s pomočjo vhoda XTDS. Kadar je ta vhod na logični enici, prihajajo po liniji FDDATA v krmilnik še ne ločeni podatki. Ti se ločujejo na urine in podatkovne bite v samem krmiliku. Vendar ima ta ločevalec podatkov premajlmo zanesljivost. če pa je vhod XTDS nizek, prihajajo po liniji FDDATA zunaj ločeni podatkovni biti in po liniji FDCLK zunaj ločeni urini biti. Za pravilno zapisovanje podatkov na disketo sta pomembna dva vhoda: zaščita zapisanega V/PRT (Write Protect) in napaka zapisa WF (Write Fault). Ce je vhod V/PRT nizek se takoj prekine ukaz za pisanje in se nastavi šesti bit (zaščita zapisanega) v statusnem registru. Prav tako se pr'ekxne ukaz za pisanje, kadar je nizek vhod WF in se nastavi peti bit (napaka zapisa) v statusnem registru. Preko vhoda IP (Index Pulse) prihajajo v krmilnik vsaj lOms dolgi impulzi, kadar je zaznana indeksna oznaka na disketi. Vhod TROO (Track 00) je nizek, kadar je čitalno/pisalna glava nad stezo nič. Vhod pripravljen (Ready) sporoči krmilniku, da je gibki disk pripravljen za čitalno ali pisalno operacijo (logična enica). Kadar je nizek, se čitalna ali pisalna operacija no izvrši. Za inicializacijo diskete je pomemben vhod DINT (Disk Initialization). Inicializacija je dovoljena, kadar je ta vhod na logični enici. Ce je nizek se ukaz zapis steze (Write Track) prekine in nastavi ae Sesti bit (zaščita zapisanega) v statusnem registru. J (Ml , (Ml M "" 0 Či m KI . iSt Ill u »1 . Al 1« I COMPUTER INIERfACt CONTROL IMI 1 ^ liti . . IBI «ftr Pf 0 if a JI "" IRH 1 "" REAOT USI nrilXTEP lili 1 ffii/OIBC nil 1 1 , "11 UM JS ' Uli M mi , , HLD «.liti Hit SLIKA 5: Blokovni diagram krmilnika INS 1771 Vhod TEST se uporablja za določitev časovnega presledka med koračnimi impulzi. S pomočjo HLT (Head Load Timing) vhoda lahko nastavimo zakasnitev pri vključevanju čitalno/pisalne glave, če je to potrebno. Ce ni potrebno, ga vežemo na +5V, Izhodna signala, ki povezujeta krmilnik in računalnik sta le dva. Zahteva podatka (Data Request - DRQ) je izhod, ki se postavi na logično enico, kadar je krmilnik pripravljen na prenos zloga podatkov med čitalno ali pisalno operacijo. Prekinitvena zahteva (Interrupt Request - INTRQ) je izhod, ki se postavi na visok nivo, ko je končana ali prekinjena katerakoli operacija. INTRQ se postavi na nizek nivo, kadar je naložen v ukazni register nov ukaz. Zapis podatkov na disketo poteka preko linije zapis podatkov (Write Data - WD) in zapis možen (Write Gate - WG). Izhod WD poSlja gibkemu disku podatke (združene podatkovne in urine bite), ki se zapisujejo na disketo. Izhod WG je visok, kadar se zapisujejo podatki na disketo. Pomembna pri zapisovanju je že linija TG4 3 (Track Greater Than 4 3), ki sporoči gibkemu disku, da se čitalno/pisalna glava nahaja med stezama in 76. Krmiljenje koračnega motorja je možno na dva načina, odvisno od vhoda 3PM (Three - Phase Motor Select). Kadar je 3PM nizek, prihajajo preko vhodov PHl/STEP, PH2/DIRC in PH3 zaporedni tri faznj. impulzi za krmiljenje tri faznega koračnega motorja. Ce je 3PM visok, prihaja, preko izhoda PH2/DIRC nivo, ki določa smer premikanja čitalno/pisalne glave. Preko izhoda _ PHl/STEP pa 4ms dolgi impulzi, ki premikajo glavo s steze na stezo. Izhod HLD (Head, Load) pritisne z logično ničlo čitalno/pisalno glavo k disketi. Krmilnik INS 1771 ima äe osem vhodno/izJvodnih signalov (Data Access Linies - DAL), ki so vezani na podatkovno vodilo, Te' linije omogočajo . direktno komunikacijo med računalnikom in krmilnikom, saj ee podatki, kontrolne besede in statusne informacije prenažajo preko podatkovnega vodila. 3.2, DELOVANJE KRMILNIKA INS 17 71 Krmilnik INS 1771 pozna enajst ukazov, ki jih računalnik nalaga v ukazni registers - Nastavitev čitalno/pisalne glave na stezo 00 (Restore) - Iskanje steze s poljubno Številko (Seek) - Premik glave na sosednjo stezo (Step) - Premik glave na sosednjo stezo proti centru diska (Step In) Premik glave na sosednjo stezo proti robu diska (Step Out) Čitanje identifikacijskega polja (Read Adress) - Čitanje enega ali več sektorjev (Read Command) Zapis enega ali več sektorjev (Write Command) - Čitanje celotne steze (Read Track) - Zapis celotne steze (Write Track) - Prekinitev operacije (Force Interrupt) Posamezni ukazi imajo lahko več variant. Tako lahko določimo pri prvih petih ukazih, to je pri ukazih, kjer gre za premikanja čitalno/pisalne glave, časovno razliko med posameznimi impulzi na liniji korak, položaj glave med izvaianjem operacije (ali je v stiku z disketo ali ni) in izvršitev ukaza brez ali z verifikacijo steze, nad katero se je čitalno/pisalna glava stabilizirala. Pri čitanju ali zapisu sektorja lahko z enim ukazom prečitamo ali zapišemo en sam sektor ali pa več sektorjev naenkrat, dokler ni zahtevana prekinitev ali dokler ni prečitan zadnji sektor na stezi. Pri teh dveh operacijah moramo Se določiti dolžino sektorja in pa zakasnitev, ki je potrebna, stabilizira. da se čitalno/pisalna glava najde želenega ZAPIS SEKTORJA! Glava je že nastavljena na ustrezno stezo in v sektorskem registru je zapisana številka sektorja, v katerega hočemo shraniti podatke. Ko sprejme krmilnik ukaz za pisanje, primakne čitalno/pisalno glavo k disketi in čita identifikacijska polja, dokler ne najde ID polje s pravilno številko steze, pravilno številko sektorja in pravilnima CRC zlogoma. Preko linije zahteva podatka (DRQ) sporoči računalniku, da naj naloži prvi zlog podatkov v podatkovni register. Krmilnik sproži operacijo pisanja enajst zlogov za ID poljem. Najprej zapiše Sest zlogov ničel, nato podatkovno adresno oznako in podatke. Na koncu podatkovnega polja zapiše še dva ustrezna CRC zloga. S tem je sektor zapisan. ČITANJE SEKTORJA: Iskanje sektorja poteka enako kot pri pisanju. Ko sprejme krmilnik prvi podatkovni bit čitanoga sektorja, sproži linijo zahteva podatka (DRQ) in računalnik lahko prečita zlog iz podatkovnega registra ter ga shrani v svoj spomin. Operacija se ponavlja, dokler ni izpisan zadnji zlog. Na koncu ugotovi krmilnik s pomočjo CRC zlogov, če je bilo čitanje opravljeno brez napake. S čitanjem statusnega registra dobi računalnik informacijo o poteku in zaključku določene operacije. Statusni register vsebuje naslednje informacije : ~ Bit 0: Kadar se izvršuje kakšen ukaz je postavljen na enico, sicer je na ničli. - Bit 1: Ta bit je dejansko kopija stanja na liniji zahteva podatka in je enioa, kadar je podatkovni register poln med operacijo čitanja ali podatkovni register prazen med operacijo pisanja. - Bit 2: Pri operacijah, s katerimi premikamo čitalno/pisalno glavo, je ta bit komplement vhoda steza 00. Pri ostalih operacijah pa nam sporoči, da računalnik ni pravočasno zapisal ali prečital zloga iz podatkovnega registra. - Bit 3: Ta bit se postavi na enico, ko pride do - CRC napake pri verifikaciji identifikacijskega polja ali pri čitanju podatkov. - Bit Ce se ne ujema številka steze pri verifikaciji, ali če ne sektorja, se postavi na enico. - Bit 5: Bit pokaže, odvisno od operacije: tip zapisa, napako zapisa ali če je glava vključena. -Bit 6: Ta bit je komplement vhoda zaščita zapisanega. Kadar je enica pokaže, da je v gibki disk vstavljena zaščitena disketa. - Bit 7: Enica pokaže, da gibki disk ni pripravljen. KRMILNO VEZJE ZA GIBKI DISK Krmilno vezje (stikalni načrt predstavljata sliki 7 in.8) je realizirano s 26 integriranimi vezji na ploščici dvojnega evropskega formata. Mikroprocesor M 6800 in krmilnik INS 17 71 nimata časovno prilagojenih posameznih signalovj zato je krmilno vezje dokaj obsežno. Vse linije: podatkovno, adresno in kontrolno vodilo ter vhodne in izhodne linije gibkega diska so povezane s krmilnim vezjem preko ojačevalnikov s tremi stanji (TRI STATE), Preko adresnega vodila naslavlja računalnik vseh pet registrov v krmilniku. Adresni liniji Al in AO sta direktno spojeni s krmilnikom, medtem ko z ostalimi adresnimi linijami tvorimo s pomočjo VMA signala CS signal, ki omogoča ob ustrezni adresi komunikacijo med mikroračunalnikom in krmilnikom. V realiziranem vezju imajo posamezni registri naslednje naslove: ukazni in statusni register FBCC stezni register rBCD sektorski register FBCE podatkovni register FBCF Za časovno prilagoditev posameznih signalov so uporabljeni monostabilni multivibratorj i in pa pomnilne celice. Krmilno vezje tvori ustrezno časovno izoblikovana signala RE in WE ter povzroča dodatno zakasnitev podatkov na podatkovnem vodilu. Na mikroprocesorjeva prekinitvena vhoda NMI in IRQ sta vezani liniji prekinitvena zahteva (INTRQ) in podatkovna zahteva (DRQ). Povezava med krmilnikom in gibkim diskom je enostavna, saj je potrebnih le nekaj CPE I podat. vodilo^ aoresno vodilo. krmilno , vodi lo. PRI LAGO- DI TEV FUNKC. IN :AS0UNIH ■ ASTNOST 1 IGNALÓV .PODATKOVNO VODILO pisalna logika ZAPISOVANI PODATKI citalna logika glTANI PODATKI AO Al KRMILNO VODI LO krmi ljenje eitalno/ računal- pisalna krmi ljenje ni škega ■3- krmilna -9» g!dkega vmesnika logika diska KRMI LNI SI GNALI. STAT. S I GNALI KRMILNIK INS 1771 I PRILAGO-01 TEV FUNKC. LASTNOSTI SI GNALO V ZAP I S . PODATKI c i tan i podat. krmilni signali, STAT. SIGNALI gibki disk krmilno vezje SLIkA 6:Blokovnl diagram krmilnega vezja za gibki disk I I I I I I I t CD m caooooocao ìkx bs: :ec aca« nj N N JO — icjo m Ol fvi cxijr-. >~D m rv; rsi <1 . — N ~ O s> m O Oi <9 O Ji e — — C 8 _ >- E JJ i. ■2! A* 3> k. o «J « O — C KI 3 a C Ji O r-* O 1. Ji o. U) w u. « 1 s ut J! JJ *A tn < ^ IS J! Ji — JI ^ iO Cr s^ Ss o CS negatorjev. časovno je potrebno prilagoaiti linijo korak. Krmilnik je vključen v krmilno vezje tako, da se podatki ločujejo na podatkovne in urine bite v ločevalcu gibkega diska. Izkuänje so pokazale, da je ločevaleč v samem krmilniku premalo zanesljiv! 5. PROGRAMSKA OPREMA Vse programiranje sloni na vpisovanju podatkov in krmilnih besed v registre ter čitanju podatkov in statusnih informacij, iz registrov krmilnika. Krmilnik ima pet registrov; stezni, sektorski, podatkovni, statusni in ukazni. Stezni register vsebuje Številko steze, na kateri je čitalno/pisalna glava. V sektorski register vpišemo številko sektorja, katerega hočemo prečitati ali zapisati. V podatkovni register se zapisujejo oziroma čitajo podatki. Vanj naložimo tudi številko steze, na katero hočemo premakniti čitalno/pisalno glavo z ukazom iskanje steze. Statusni register vsebuje v vsakem trenutku informacijo o stanju krmilnika in gibkega diska med izvajanjem ali po izvršitvi operacije. V ukazni register se vpisujejo krmilne besede, ki definirajo enajst ukazov z več variantami. Računalnik naloži ukaz v ukazni register in, krmilnik začne izvrševati operacijo. Krmilnik sporoči računalniku preko linije prekinitvena zahteva, kdaj je operacija zaključena ali prekinjena. Program se nadaljuje na drugi lokaciji, ki je definirana z monitorskim programom. V času, ko izvaja krmilnik ukaz, mora računalnik ustaviti izvajanje programa in počakati na prekinitveno zahtevo. Ker se nato program navadno nadaljuje na naslednji lokaciji, ne potrebujemo posebnega prekinitvenega programa. Zato zapišemo v lokacijo pomnilnika, kamor skoči program ob prekinitvi, le instrukcijo za vrnitev iz prekinitvenega programa (RTI) ali pa instrukcijo za skok na lokacijo spomina, kjer se program nadaljuje. Linija podatkovna zahteva, ki je priključena na prekinitveni vhod procesorja (IRQ), sproži prekinitev, kadar je med operacijo pisanja podatkovni register prazen, ali če je v podatkovnem registru podatek med poeracijo čitanja. Ker mikroprocesor M 6800 ni dovolj hiter, moramo prekinitveni program, ki obsega čitanje podatka iz spomina in vpisovanje v podatkovni register ali obratno, zapisati na mesto,! kjer se začne izvajanje programa ob prekinitvi na liniji IRQ. Ta prekinitveni program se ponavlja, dokler se ne sproži prekinitvena zahteva, vezna na procesorjev vhod NMI. Vsako disketo je potrebno, preden začnemo zapisovati nanjo podatke, inicializirati oziroma formatirati. To pomeni, da je na vsaki stezi zapisan format, ki omogoča programsko sektoriranje. Formatiranje izvedemo tako, da najprej zapišemo celotni format steze v mikroračunalniški spomin in ga nato prepišemo s pomočjo ukaza zapis steze na ustrezno stezo diskete. Z ukazom zapis steze (Write Track) se zapišejo vsi zlogi' na stezo, istočasno pa krmilnk spusti ob ustreznih podatkovnih zlogih posamezne urine bite, ki so značilni za adresne oznake. Na koncu članka je priložen še program za zapis sektorjev na disketo. Računalnik najprej nastavi gibki disk v začetni položaj in zahteva naslednje informacije; s katerega naslova naj začne ■ prepisovati podatke, na katero stezo in nastavitev diska v začetni položaj t vpis 5t. steze v podatkovni register i vpis 5t. sektorja v sekt. register * iskanje steze 1 čitanje statusnega registra oa n. ne ukaz za pisanje citanje zloga iz spomina 1 zapis zloga v podat. reg. DR? citanje . stat. registra ugotavljanje napake i ntrq čitanje statusnega regi stra DA ugotavljanje napake NE konec operacije SLIKA 9; Blokovni diagram poteka programa za zapis podatkov v poljubni sektor diskete. Kateri sektor jih naj zapiše in koliko sektorjev bo obsegal zapis. Nato se začne zapisovanje s pomočjo podprograma za zapis enega sektorja. Program za čitanje podatkov z diskete je zelo podoben programu za pisanje. Razlikujeta se v tem, da. ima ta program namesto podprograma za zapis podprogram za čitanje sektorja. Bistvena razlika med tema dvema podprogramoma pa je le v prekinitvenemu programu. Pri zapisovanju se podatki čitajo iz mikroračunalniškega spomina in senalagajo v podatkovni register krmilnika, pri čitanju pa poteka prenos podatkov v obratni smeri, _ 6.. ZAKLJUČEK Pri_ razvijanju materialne opreme krmilnega vezja pridejo do izraza časovne karakteristike posameznih signalov krmilnika in mikroprocesorja. Ker krmilnik INS 1771 nima časovno prilagojenih signalov , s ' signali mikroprocesorja MB800, mora izdelano vmesno vezje generirati med krmilnikom in vodili procesorja potrebne zakasnitve posameznih 40 m u i s w VI i/) s OTMW o a v> « b: I inin f- •3 "3 vi ssa o, U) s p: u a Id M 0 m o D. M> e ot 01 0> M b) m o « e u seSmS^e: m « ' u l/l ......w l/l ci o, tn U« Wi M M M I ligsi Sumu. 4 H O a S o. 2 ^ W Ì2 10 e« «J « W t- «t S fi t- a o o, d o. o o 1 i Š c-0 a <» « " o s (fl o ' <>-iua: !f<4ZuiSSuU Ö< < Q < t- >fl — v0i9.>ai-uuaoM 00 cq a o 01 Q w o m o I»« m o b) O M m m m m >0 MJ t-t-<0 co 00 00 o> » ot o> < oovoi O p. ^ K o O O e. fcj o (sS C3 IS m U) UI S » •-• bi t-o Q bJ I» e-aM t-E)g«o t-3 « 3 t-3 p «3 a ooSejo «0ia& V) b) « u g» (-• s- o • ' . o » So: VI o •» 32 qauQtnSuuovii>*Q^s^oviv)i>o| SismJ'a'sb.b.ti.jTavia'^'^wjvt&j-B'ain. I/I <9-a CS <9 o b, u b) <9 e M U > b) <9 e> eg M tn U u B>b)inu<3 S s sž^ea seegjžggeiže segg^ ig|g;«oiumc>-)n e>,p> ob.(o aouifcooor^cou cQinoDoaiuaou 03a)u.QQU.cQ(QaicQ signalov. Ta problem seveda ne bi prišel do izraza, če bi bil v krmilnem' vezju uporabljen Motorolin krmilnik MC6843, ki ga lahko priključimo direktno na vodila procesorja istega proizvajalca. S M v> s _ < > 10 M « d H e. J •H > M Q s> b) 1/1 o M M 0. 1- n « n a H > <0 4 u o 0. 10 z a. 4 U O M ZOO. in H iC w M 0, PUOLO fl!OvO—«^oouocvl inoU — u.c3.aiii) I- X «I UJ b) U) O. M VI I- «-■ i-Zh- uiinVitn o. '^-[»««HUiCotf OCLO-UlHONt? Han-> ouuuonouoo O § >>b:O — ui a u I- o SÄ w> « Dzuizua«» a ssisgKösaä Priložena programska oprema je uporabna dejansko le za testiranje delovanja krmilnega vezja in kot osnova za obširnejši programski paket, ki omogoča udobno uporabo gibkega diska kot perifrne pomnilne enote. LITERATURA 1. 2. 3. 4, 5. 6. Applications Manual, M6800 Microprocessor Motorola Inc., 1975 INS1771-1 Floppy' Disk Formatter/Comtroller, National Semiconductor Corp., 1977 Users Manual,LSI Floppy Disk Controller Chip UPD372D NEC MICROCOMPUTERS., INC., 1977 MC6a4 3 Floppy Disk Controller, -Motorola Inc. , 1976 FD 1791 Controller, October 1978 I. Ramp i 1, december 197 7 Floppy Western Disk Digital Formatter / Corporation, A Floppy Disk Tutorial, BVTE, 01 — X — Ol X — cca; - osai -, .«as I- 0. a. xxxsxxaxp,«» ZHaHZO-MHaH »-•viUinMoni/)'?« X a. 0 in S 0. s G S > M H •H > << t- UÌ 1 i s M u) M T o Ol o o « n ' n n < : SE: » >0 0] o } o O) 13) U. C <* r ' ---- M U. ;oiiku,iu.t^n a u u u u o a a Q o a g a o < fianaiaitQCQaicQnaaioacQ g S l-t X £ £ 'S § 5 S 1 K) H » W X b) (- u l- " X 10 > u 2 <( t- 10 rf H g I 1-1 X o D. 10 X M S ž o o. XXa:xi/)«S^u)V)XXu>' aHuiQi-UQ^Q^Hiaqc 0. S 11. o .o lanmnalainr-oiDoiDmt-s u b, o u Ia.b.«t-Uli.l> u Iz « s ä Ol « ¥> 3§ > M -1 W > »1 O X H z 351 o H .4 4 .J 10 O » X f ■3x p z in 4 to *-« ö >1 a .uoo>u.a)oi(o»ffln dQe~n«>o>(OQi>,oi «ininininintn« aoaoaaaaaaa a)a)a)a)ii)o)a](ii030]o) IWPORMÄTIICÄ 1/11070 PROGRÄMSt 12VÄJÄi\] JA PO KORÄKB ,Ä RESITE •UOK: 681.3.06 visoka tehwiskä šola, märobor Izvajanje programa po korakih, oziroma ukaz üa ukazom je pri mikroračunalnikih [X)iiavacli rešuno z dor(!dliod-nega ukaza shranile na fiksne naslove. Za ta prenos vsebin registrov lahko u|X)rabimo ukaz Ril (return from interrupt) , vendar bi morali v tem primeru vsebine registrov ležati v skladu (stack). Slabost bi bila, da poka- C SING Slika I : Ulokovni prikaz izvajanja (irograma jx) korakih zatelja sklacin (stack jxjinter) v uix)rabmškem programu ne bi mogli U|K)rabiti kot splošno namenski 2-bylni register. Ce bi vanj vpisali vsebino, ki bi bila izven naslovnega |X)dročja RAM-ov, bi po izvršitvi takšnega ukaza izgubili vsebine rezna in jih samo simulira, kar je razumljivo, ker se predvsem nanašajo na spremembe programskega števca. Fri skokih v podprograme, ukazi JSIÌ in pri ukazih povratka UTS koračni program spremeni ustrezno vsebino pokazatelja sklada SP. Izjema so pogojne razvej ltve (vsi ukazi liUA), kjer se ukaz izvaja do takšne mere, da ne razpozna l-iogoj, medtem ko skok koračni program ustrezno izračuna. Naložitev registrov z vsebinami Ta del koračnega programa naloži vsebine registrov iz fiksnih registerskih naslovov v registre. Ker je komuniciranje s pogojnim registrom edino možno preko akumulatorja A, zato vsebino pogojnega registra naložimo najprej v akumulator A, nato pa jo z ukazom TAP prenesemo v pogojni register. Nato akuiriulator A naložimo z vsebino. Ustrezno vsebini , ki jo naložimo v akumulator A se spremenita bita Z in N v |xxjojnem registru. Prav tako ukaz LDAA, ki ga uporabimo za naložitev akumulatorja A postavi na nič bit V. Zcito moramo te bite predliodno zaznati in jih po naložitvi akumulatorja A postaviti na prvotno vrednost. Ker pa pri korigiranju bita N moramo uporabiti ukaz TST, ta ukaz pa Se resetira bit C moramo pred ukazom LDAA testirati bite Z, N, V in C in jim po naložitvi akumulatorja A vrniti prvotno vrednost. Psevdo program, ki opisuje naložitev registrov prikazuje slika 2. ARli, Blìlì, SPUE, XHE, CCIÌ so fiksne adrese odkoder blok prenese vsebino v registre ACCA, ACCU, SP, X in CC, Podoben program bi lahko U|X)rabili tudi za obraten prenos, le da bi namesto ukazov nalaganja uporabili ukaze shranjevanja. Vendar je za obraten prenos smiselno vsak ukaz izvajati dvakrat. Enkrat, da prenesemo vsebino pogojnega registra, drugič pa da prenesemo vsebino ostalih registrov na fiksne naslove, ker takšna rešitev precej skrajša koračni program . Zaključek Opisani koračni program zavzame 471 bytov in še 9 bytov v UAM-u, kar predstavlja cenejšo varianto kot realizacija z uporabo linije MALT. V primeru realizacije z uporabo linije N Mr (cenejša varianta) vendar smo omejeni, ker smo vezani na sklad, zato pokazatelja sklada v uporabniškem programu ne moremo uporabiti kot splošno namenski register. Opisana rešitev je iiix)-rabljena v šolskem mikroračunalniškem sestavu UM1ÌS-1, ki ga ISKRA TOZD računalniki vključuje v proizvodnji program. Literatura ACCU — (iniK) Sl> SCIIK - X — (XI1K) ACCA i; C C II K CC. — (ACCA) U (V o) UiiLa iX(c = O) Uiilü jj (z - o) llMih L(N (I) t II <3 II ACCA -- (AUK) N -- U ACCA (AUi;) N — 1 i-t "I "" ACCA— (AK1Ì) Z — I omUf t! I S «1 JJ.(Z-0) _iJ.(N — U) ACCA — (AUE) N — O C I ACCA— (ARE) N — I C ^ 1 onilL U (C-U) ACCA (AUE) Z — 1 C -- 1 omUf i I (/■ ") Ih^ I f (N = Ü) ACCA — (AUE) N O V — 1 ACCA (AUE) N -.- I ■ V I ondJI XCCA— (AUE) V -- 1 (/, = Ü) j_r (N . o) '^C C A — (AUE) z—Ü C» 1 V— 1 SUO, ACCA-- (AUE) N — I C-— I , V-- I 1^'I-ML i-li. ACCA -»- (AllE) ■/. 1 V«- I C»- 1 «liiif Slika 2; Psevdo program 1. D. Kodek, J. Kožuh, Komandna plošča za mikroprocesor 6800, Elektro tehniški vestnik 1978, št. I str. 41-44. 2. I. Hozman, U. Uabič, V. Žumer, IVoblemi posamič-nraja izvajanja inštrukcij z mikroprocesorjem M6800. XXn. Jugoslovonska konferoncija za ETAN 12-16. ju-tia 1978, üadar; str. 111. 443 - III 449. 44 »I».**»:)«««»:»»:»«:»:»::«*:«»::««»«»»:»;«:)!:*»!!!**»»:)); KX-MX-A'»».xxxx yf. i;aracn:t: program - « at r'F;:(:ii:;KAM:i:r4AL s ivo i-5i:)zmaI'4 »; « ECIUATE I AfSEl.A « 2--e;;ytì-::): ukazi isran WiYT ujaa btaa liRA i...ijaa i::mpa IÌ5NE It'l ADII UrX #!iiaD NOBR' Aoi: lEMIJ ina!;i..(:wx za i.i:)x :i:nx BTX ini:: ji-iF-»( ;i.-e;ytni ukaz:i: !K DTI5Y pi-i SiH SH WIÌ:I:T } RA(:;uNAN,.ii:;: pc jf'OHIK BP' JBKOK y MONIKDR u;:iAA üi l AA i NOP NA pftov-. ri:;; I5IAA ad:i;2 ; nassi-CIUK; jmp' :i:ns »IZUEDtJA UI^AZA AiNDA I:;!I;::Q TEiYT tüifiu) i i..(:ic:i;TEy ^-FÌYTNIH IBYT ilJKAZDV CID ;; -BYtNXI"l iisyt' i...daa drx ISEIj ifciyi cfll-'a hüi-ai::: Bt::Q ■vbvr cml-'a ist'ls vbyr hjra DISY f HIKAZI BRA Ai:>:[::i. E;:au > ■|i;:iùE i« j« «w ìk» »::« ;«;« w: ESEQ stkl. EtìU CMF'A ^•'jiad BRE i:;:(;iu d13y1 - ARE E::au 4/EB ; F IKSNI a JSÌR-XNDF:K£ÌN(3 XH ECIU Hi7EC ; rc::gisierski XL i:::(ju i NABLCWI JSR stcil JBHRAN. NASL. PDVR. f-'h EQU !V ,.j3r SP i H 'OMANJBAN je: 8P pl Ef^U ;RAM-U BH t;:au ili7f-(l »: JMP-: INDEKSÌNO a.. t::(ju wü; «w «tjcaoi: ;i<;«»:)x üOK Ä sikl I...DAB XI.. cr^E:!, H;:(SU i|i7DF iF-CIMOZNI cc: NASLOV i...daa XH jracunanje pc i-'f'ry EÖU liFEKIB i MON:I:T(:)RSÌKI NASi...au i:;i..c sit-' i:ì:(;iu «7t:i-> » VREDNOST SKLADA ai:m:;i;:! :LI.X ìK )x «)« »: K at aoK »;» i:::c;i; i;:na:i INCA i.-:na:i STAB BIAA PL r^'i-i JMf> WRIT jbkok u monivofi; i...dx P'H ; DOLflC ( 1 EV TEK. UKAZA D13Y1. t..DAA ifx iPRENDS ;i-EiyTA UKAZA t..di'ia ü»x JF'RENÜS :l Bri A NA STAA adi:i > i~iksne::ga naslxiva staa ai:>:ì: ; f:i:ksni nasììlciv wr:i:j. e..daa #:i. ÌNOI-' NA PROBI t:: BTAA A[)12 i E-IKSNE; NAS1.0VE Ä TEIS 1 l.Ri=,M,..IE UKAZA :i:nx #!|ió() ÌBQ 2 ALI 3 BYTNI tiìl'ÌA :i:n£ì » IZVEDISA UKAZA i:;:pi... ÖTBV ìui;azx ? ÌK ANDA fJiPÜ « 3 ••byrn:r. ukazi i:;mi='A ;S0 UKAZI ISI'tA ? X bran rBYi' I..DAA l)fx li:iaa diix CMPA (:;Mf'A ÌJE UKAZ i;:TB ? fiiFIQ STAK i:;;ne: cme^'a esne l'ÜiBD TEÜYl * ukaz l'vISi k UKAZ jbr--extende;d i...dx 3h ldx ph xnx btx f'h jsr stol 5 bhranitkv nasl., povr. ,jsr sf- ) f'cimanjbanjei: Sf'' dex « ukaz v.lME''-l=:XT££Ni:'(ED btak l..e)x IrX bix ph jeiolocitev pc sskoka ,,.ihp writ 5 skok :I.;:IS XMI yy.i.::; X-iKI vom /Milli ::n3 ■ -1-1 :aycr'i 113 yycri nr. :<03 11:11.;;; ■t); ■isüaüfjy A3.I.;I:NI;:';MII::;Ì ;« :>i' cIS ■ 3.13 ■'IB yyi.:-; HB ;:t3<:i yi:;i3 ::i 1') ■■ii-; yya 1 z* siyrn "I'. I ' yCl.l.B yoj.E H-l 3-3W :< ' o s i„;m yrioy :::i3w rvwi-i >ia>is X yysi i;ì:':i>i.~i riH.c yrxiy yj.B.j. yyi;:n X-'ICI ■ yw mgms: A VI;;»! 3CMWirr:.i.:ii;i • yn ;h:i>i;;ì; 'mcrj.ispiazi yw mghsè vh mcisis; ::i-js MM tM.y . 'ly':' yjKi yyti'i IV i (l::^:;-. ' T -I CHI: yyfi yyi;i 1 6.1^1.. J !5,f. T M ; o=z ; ir-j ! (ij.i.a f>=w i 0=2 , i;;;:t;i; Z331 NOI i^iysi .1.5.1. i (K) yyfi O-tl i i 1=1; JOK :K;I; ;!•;.« aoK»;:« :':if:i.(.;:i;Kii::t!-.! A >II::)>i:;;ÌI: .i.ryM y:::iti nzyjin :i:.::i.:j 3m:i:;:i rt .'vimmy,-! € II »I ::i3 p'i nr.«« 'Mü-iyAi ..:;:i::i':'.ifi 'y^yrM-iiMy;?: -/in-nòifi:-:.:!; roriNi'!':!:: •;iy;:;i ::;iyf:i iwy.vMi r-ììij ■Mr siy.LSi ::;iya'i <3,1.8 fjyi.y yy.),,:;;; . xrn : w'u:: ' y.:ji. iwyy >1; ;i:x:iy .::ii'.!r' wn;i I'ld;;; y.i.y iviii y,n:::;i *>in 'syaz:!; vn momss •;m yw mcins; •>in 'syAzx MN >io;i;j; W0>1 Dt- 3iiy :i:M3 i:;i3f;i yy:;;i yycr'i ' D-N i T =7 t l)=<:i i 3yy IVI i:==M. ; I)::/.: j n ) j /..i.y Z0.::1 :;;iyy yy:::i li 1 yytn i)==N i it=<;': J i)=rayo;i « IJI v'l.i MOMS; i i:=<:i i il- .::iy.l. 3y;:i yycr'i v.i.y yyti II'. 3(ri l/OXIN I.BI. ■ ox >:a-1 3.':iy yycr'i i;-::):!: HB'X'3 3.1.XZO"iyrOr 9:iAiy sxoy- SP (...DX PH RIS Bi:i.eFC/s[;:i:::(U.i=F07Et;;re:ü7Fü0(iu^ i,B707iH:i.B707i:i:i;7H;f"D2ai:i=: 8llEFC90e-1F»ei702766Bl,B027/>2BlF02?'SEA60 0B18C27S881BE275^B1CE2781 Bl:tEFCE:I.E9U:i,21(l;KCF7(l7i:;:FB7Ü7EE7EFDE0A(17EB7DFDB(:;200DBA(l7EB7C)FD8E20Ü5:l9 Bl.;I.EFD9EB0(l7EeBS(lOÜB2Ül.E:i271.22Bü0B0O7EB7DFDAa2l)()DtiAÜ7EB7DFDAA2OB'1 BJJJ;ì:FDB90SBA()7EI;;M:J5(MHUÌ(ID7E(I7EI)«7B7(I7I:>FCEFD(X7EFD35B707EBF7(I7EAF BllEFDi:HFF07ECBF07FlH'A07L>FF707l=:97l=:Fa(IB8EÜ7(l'U:äi;)022UF0FE(l7EE09Aly,the usage ot a niiniconipuler as int(.?rfat:e processor Licitween hetf!r'ogi>ni)us hosts to map tiie host specific station protoc:ols ont.o each olho?r. 'Iht; a|)plicability of such Intiji'facie pi'ocessoj s wilhin mocJern networ k projects as "netwcii k. entry proi:ossoi s" is outlined. PRENOS DALJINSKIH PAKETNIH OBDELAV MED IWZLlCNlMi liA Č U N A LNIKI - Članek potlaja kratek (iregliKl ii..;/.ììos1 i za prenos poslov med računalniki rai-.ličnih proizvajalcev, l/.hajajoc i/, metode eniulacije protokolov ()ak(!tnih tei ininalov na vsakem od priključenih računalnikov, je najprej opis.uia posebna uporaba tega |)rincipa: uporaba miniračuualiiika, ki služi kot vmesni procesor med ra/.ličnimi računalniki kot protokolni prtilvornik. Nato je 0|)isana mo/,nost uporabe tak.snili vmesnikov v smislu "mrežnili vstopnih pi'ocesoi"jev" v kontiiksLu modernih računalniških mj'ež. 1. General overview The realisation of connections between heterogenous computers for Remote Job Entry(RJE) processing is presently done in two different ways - emulation.of the systems specific RJE interface of the host attached for remote execution at the job submitting site - implementation of a network wide standardized RJE procedure at each system attached to the network , In case of an emulation solution RJE facilities provided by a "master" host are used by a coupled "slave" host working in a station mode of the master. Therefore job exchange in both directions can be pictured according figure 1. host A host B emulation of a host B oriented RJE station emulati cm of a host A orientpd RJE station The inclusion of additional systems . using the emulation technique, let increase very rapidly the number and amount of emulation software needed. Consequently valuable system resources have to be reserved. Because of different line control procedures of each master system the job exchange according to I and 11 in figure 1 is normally bound to two seperate communication lines. A coupling of large scale computers on emulation level is for example Li.) . The other kind of realisation- that is the im-lementation of a standardized RJE procedure -avoids these disadvantages as well in the simple case of a point to point connection , for example (2[, as in the case of the existenf;e of a network whicli manages the transport of data between the communicating computers. In the last case communication control procedures can be divided into "network access protocols" and "higher level protocols". The RJE protocol as a higher level protocol is normally placed on top of all comjiiunication protocols (figure 2) . The GMD Network [3] is an example for an implementation of that kind. Pjp^re 1 host A Kifjurc host 13 In order to be compatible between different communication networks generally agreed communication protocols are needed. A first good step into that direction is the recommendation X.25 by the CCITT [4] which fixes the interface to networks for a line acce^HDLC) and a packet switching procedure. Additionally efforts are undertaken on national and international level to elaborate standardized higher level communication protocols [5] , p] . According to the comfort and the generality of such hierarchically ordered protocols a large expend for implementation has to be put up with them. Furthermore there partially may be problems because of the lack of suitable communication hardware at presently built computer systems to support the new control procedures which are bit oriented at least on network level. A special method of realizing RJE exchange between two(or perhaps three) computers which is an extension of the emulation technique but can be used in general network implementations(see chapter 3) has been applied in a project at the Computing Center of the University of Düsseldorf, and can be described as coupling of hosts via protocol mapping within a small interface processor. This method consists in taking the emulation functions out of the host systems and put them into a small comfiuter in between which works as a slave station to both sides and maps the host specific protocols P^ and P^ at an internal interface I onto each other(see figure 3). Main advantages of this method with respect to emulations done in the host systems themselves are for example - cheap hardware solution - straight forward software development on a functionally limited system - comfortable manipulation of the small stand ; alone system in contrary to host system integrated communication processors which often lack I/O and software test facilities - uncritical testing with standard RJE ports at each side without reserved test times for the whole host system In chapter 2 the performed implementation is shortly described and in chapter 3 the extended usability of this method for general network Implementations is outlined. 2. RJE coupling via an interface processor Two large scale computer syterns, a CGK TR4 40 at the Computing Center of the University of Düsseldorf and a CDC CYBER 76/72 at the Computing Center of the University of Cologne, have been coupled for RJE via the minicomputer system Diet2 621 (see figure 4) . The two systems liave extended local networks with both dialogue and remote batch stations. By this connection users at the TR440 side have accesss to the extreme calculation performance of the CYBER system, while the users at the CYBER side can use special software packages on the TR440 system (mainly for administrative purposes). The job submission can take place at any local terminal on both sides. University of Düsseldorf University of Cologne TR 4 40/ DUET RJE Dietz 621 processor Fi((ure 4 Interface Figure 3 The system Dietz 621 has a main memory of 32 kB and is attached to both host systems by 4800/ .> 9600 baud connections. The standard station ports used are those of a UT200 at the CYBER system and of a dialogue station SIG51 at the TR440 system with the polling line procedures M0DE4 and MSV1 respectively. Main functions performed by the Dietz 621 system are - handling the two line access procedures - automatic service for the CYBER dialoque system INTERCOM within .the UT200 station - handling the different data streams for job input, job output, operator communication and job status information - control of data flow between the TR-l-JO and Dietz 621 above station level by a (simple, "higher", two bytes) control protocol - definite restart mechanism supervised by the Dietz system . terminals I P net Figure 6 3,Network entry processors in communication networks The special coupling for RJE as described before is no extendable way for a general solution. For presently planned general networks - on national basis for example the "Pilot Project(PIX)", a joint effort of several local projects supported by the Ministry of Research and Technology or for example the "DVS NW" a network project of the Ministry for the Interior of North-Rhine Westfalia - hierarchically ordered communication protocols have been defined [7] , [8] . Nevertheless the method of interface processors can effectively be used even within such general networks (see for example [9]). This usage mainly covers two aspects: - as front/end processor in the sense of a network entry processor to support the adaption of the host system to an X.25 network (see figure 5)' - as a terminal concentrator to support the . network adaption of terminals which can not run the network access protocols but have terminal internal protocols P^, P^, .... (see figure 6). For both cases techniques having been worked out in the described coupling project can be taken over. Especially the problems of a suitable process to process communication and of an effective internal buffer management for communication tasks within the Dietz 621 system have been solved. They will be applied in the network project (X.25, Remote Job Entry, Virtual Terminal) of the University of Düsseldorf within .the PIX group according to figures 5 and 6. For long ternis the network adaption and support, of higher level protocols have to be provided by the manufacturers within the system software. For that demand a set of standardized communi- . cation protocols must exist having been agreed by standardisation bodies(for example ISO). Main purpose of presently performed network projects within the development and research area (as for example the PIX project) is therefore to define and work out communication protocols which are implementable on computers of different make and which are suitable for standardisation. ne vKiEK network entry processor Pj^ = local station protocol I = Interface P^ = network access protocol Figure 5 "intellegent" RJE stations hosts References [1] TIELINE ; Coupling of a CD 6400/CyBER 74 to an IBM 370/155; CDC NOS-BE TIELINE USER'S GUIDE [2] The ALWR INTERFACE; Interface for conununi-catlon between heterogenous computers for batch processing; GWDG, Güttingen 1976 [3] E.Raubold: The GMD-Net , Goals and Structure Der GMD-Spiegel 1/76 [4] CCITT ORANGE BOOK, Volume VIII, Public Data Networks, Geneva 1977 [5] DIN NI Subgroup UA16. 2 : Application oriented communication services [6] ISO/TC97/SC16/Working Group 2 : Open System Interconnection - Users of Transport Service [7! The PIX Protocol Definitions, GMD Darmstadt LJ 1978 - The PIX RJE Protocol - The PIX Virtual Terminal Protocol - The PIX Message Link Protocol - X.25 Based Process Process Communication DVS NW - Data Communication System of the Ministry for the Interior of North-Rhine Westfalia, Düsseldorf 1976 [9] J.Johnson, J.Heap: Designing an X.25 network -to-host interface ; Proceedings of the GI-Workshop, Berlin 1978 INFORMATICA 1/1979 DIJALOG RAČUNSKIH SISTEMA SA PERIODIČNIM ODZIVOM S. CERAMI LAC D. GLUŠAC UD K: 681.327.8 INSTITUT „MIHAILO PURIN", BEOGRAD Uobidajena asinhpona komunikaciona prooudura Je mod i pikooana uvodjanjem pariodCdnog potvrdnoy i odfeSnog odziva, čime je njena postojanost na spoljaSnje ameinje povedana. Izložen je pi'inaip ovakvog dijaloga vaSunai-skih sistema, uslovi njegove realizacije i jedna praktiöiia implementacija ' istog. Standard asynchronous aommunit.-atian is modified by introducing periodically affirmative and negative amswering, improving resistivity on outer noise. Principe of dialogue, conditions concerning realisation and one practical implementation, are shoum. 1. UVOD Sve češća potreba za povezivanjem udaljenih računars-skiti sistema u mreže ' podrazumeva , iz ekonomsl< i li razloga, koriščenje manje kvalitetnih kanala i ko(nunika-cione opreme uz nesmanjene zahteve za pouzdanim prenosom. Dva su osnovna pristupa razrešenja ovih oprečnih preduslova, od kojih jedan ide na izbor komunikacione procedure, a drugi na primenu redundantnih kodova, no nezavisno ili u kombinaciji oni rezultuju u manjoj ili većoj redukciji propusne moći kanala. OpredeIjujuči se za prvi od ova dva pristupa, u poznatu asinhronu komunikacionu proceduru uveli smo periodični odziv prijemnog sistema. Time je propusna moć kanala umanjena za trajanje do najviše jednog odziva, ali je pritom skoro isključena mogućnost gubitka poruke (ili višekratnog prijema iste) usled smetnji. 2. KOMUNIKACIONA OPREMA Koriste se dva programabi I na sistema (u daljem tekstu "strana A" I "strana B"), čiji se stepen složenosti može kretati od inteligentnog terminala do velike računarske mreže. Strana A, kao i B, snabdevena je standardnim serijskim asinhronim medjuspojem i uredjajem ra konverziju povorke binarnih signala u fizičku veli-.činu podobnu komunikacionom medijumu, kao u primeru na SI. 1. Tip prenosa poruka i odziva je naizmeničan, po jednom kanalu, pri brzinama do 1200 bit/sek. Većim investiranjem u opremu, u cilju podizanja efikasnosti komuniciranja, mogu se primenitl i drugačiji tipovi prenosa i veće brzine. 3. princip komuniciranja Komunikaciona procedura ostvarena je programski, a kao što pokazuje SI. 2. rešena je modularno i na strani A I na B, ostavljajući mogućnost uključenja u glavne programe u svojstvu potprograma. "ACK" - potvrdu ispravnog prijema (POR) i "CAN" - obaveštenje o neispravnom prijemu (POR). vrste informacija, gde Strane A I 8 razmenjuju četiri strana A otprema: "POR" - sa podacima za dalju obradu, i "KPR" - sa pbaveštenjem o završetku razmene podat div Ö . strana 8 - ..■:■■.' Proces (vidi SI. 2) započinje stran posle čega prelazi u stanje čekanja CAN od strane B. Istovremeno se na generator vremena čekanja (Atča) u Je komunikaciona oprema ispravna, t javiti. U slučaju odsustva prijave strane 8, u ovom Intervalu, glavni A se obaveštava o kvaru veze. Ukoli odziv ACK, glavnom programu se šalj talnu otpremu sledeče POR. a A, otpremom POR, odziva ACK ili strani A akt ivi ra kome se,'ukoliko aj odzlV mora po-ACK ili CAN od program na strani ko strana A primi e dozvola za momen- U slučaju da glavni program na strani A nije pripremio sledeću POR, potvrda ACK se pamti i aktivira svakim završetkom sledećeg prijema bez obzira na njegovu ispravnost. Ovo se ponavlja sve dok glavni program na strani A ne pripremi sledeću POR. Ukoliko na primljenu POR strana 8 odgovori sa CAN,.a strana A prepozna ovaj odziv, ponovi se otprema iste POR zapamćene u otpremnoj memoriji. Strana A ne rea-guje na neispravno primljene odzive sve dok ne primi prvi ispravan odziv od strane B I zapamti ga. Generator vremena čekanja (Atča) aktivira se krajem svake otpreme, po kriterijumu da je prijem bio neispravan, i 1 i da primljeni odziv nije ni ACK ni CAN. Posle svake otpreme POI?, strana.A prelazi u stanje očekivanja odziva od strane B. Strana A diktira završetak komuniciranja predajom obaveštenja "KPR", na kojeg strana B ne odgovara nikakvim odzivom u slučaju dobrog prijema. To je znak strani A da je "KPR" ispravno otpremljen, što se konstatuje Istekom vremena Atča u komè se .se odziv ne Javlja, nemajući ovom prilikom značenje kvara na vezi. U slučaju da strana B ne primi dobro s "KPR" ona otprema CAN, na koji se "KPR" ponovi I tako'' sve do ispravnog prijema Istog. Poruka "KPR" pruža mogućnost, da ukoliko strane A i B raspolažu I Jednim i drugim komunikacionim programom, mogu ostvariti ravnopravnu razmenu poruka tako, što bi po uspešnoj otpremi "KPR" strane A i 8 promenile uloge. Strana 8, kao što pokazuje SI. 2, vrši obradu ispravno primljenih POR u svom glavnom programu, a o Ispravnosti ovog prijema odlučuje njen komunikacioni program. 56 ì ca Ž Ol ■>1 FUHKCIONMNt DIJAGRAM POLUSt/JHRONE PROCEDURE SLIKA 2 Na neispravno primljenu POR (ili KPR) ona šalje odziv CAN, dok u slučaju ispravnog prijema šalje odziv ACK. Svaki od ova dva moguća odziva ponavlja se u pravilnim vremenskim razmacima, koje odredjuje generator vremena čekanja (Atčb). Interval izmedju dva odziva izabran je tako da omogućuje strani A početak predaje, koji strana B otkriva i briše prethodno memorisa-ni odziv, obrazujući sledeči na osnovu analize novo-primljenih podataka. U ovom intervalu strana B nalazi se u stanju očekivanja POR. Periodično ponavljanje odziva ACK (ili CAN) od strane B, sve dok se završetkom njihovog prijema na strani A ne inicira otprema nove (ili prethodne) POR, daje proceduri obeležje sinhronizma. Ovaj sinhronizam je Ipak delimlčan i uspostavlja se ili u intervalima pripreme sledeče POR na strani A, ili u slučaju dugotrajnih smetnji koje čine odzive ACK ili CAN nepreponatI j i v im. I4. FORMATI PORUKA 1 KOOOVl . Obzirom, da se komuniciranje obavlja preko standardnih serijskih asinhronih medjuspojeva, sve poruke su segmentirane na slogove koji sadrže 10-11 bita, kao na SI. It. U sastav sloga ulaze: startni bit, 1 in-formacionih bitova, bit transverzalne parnosti, i jedan ili dva stopna bita. Dok sinhrone prenose karakteri še razmena poruka u obliku povorke bitova na fiksnoj dužini, dotle poruke u asinhronom prenosu dopuštaju proizvoljan broj slogova od 10 ili II bita (SI. 3). ; ' ! ^ 13 ! . ; s ; 6 i 7 I % -Ì- I 1 I FORMAT ZNAKA ZA ASINHRONI PR£NOS ~ SLIKA 3 U slučaju ovde opisanog prenosa, koji je modifikacija asinhronog, izdvojeni su neki funkcionalni znaci; stx-start poruke, etx-kraj poruke, ack-prIhvaćena poruka, can-odbiJena poruka: kpr-kraj razmene poruka, a ostalih 2^-5 znakova su informacioni. a) PORUKA - A " TT ■ TEKST PORUKE- 61 . KRAJ RAOA -,A' V m K 0. « K) lu e) POZITIVAN OOZIIf-B' i) NEGATIVAN OCSIV-B' s a. 10 Vi U lij ~ FORMATIZOMNE INFORMACIJE^ SUKA i Sve poruke su formatirane tako, da se prvo otpremaju dva znaka stx Iza kojih sledi niz znakova korisne poruke, koji se završavaju znakom etx. dok se poslednji otprema znak lp-loogitud!nalne parnosti, formiran na osnovu sadržaja svih prethodnih znakova po principu sabiranja "H0D2" na pozicijama bitova u slogu. Ovom formatu podležu i odzivi ACK, CAN i KPR, sa Jednim funkcionalnim znakom. Mada kontrole koje smo izabrali tj. transverzalna parnost, long itudinalna parnost i format (koji de- At kl finiše sinhronlzaciju na nivou poruke) najčešće zadovoljavaju zahteve pouzdanog prenosa, u uslovima ekstremno velikih smetnji na linijama može se pribeći strožijim kontrolama uvodjenjem zaštitnih redundantnih kodova. Ovo uvek vodi smanjenju efikasnosti prenosa, umanjenjem udela korisne informacije u poruci. Ove greške izazvane smetnjom, iako malo verovatne, možemo smatrati katastrofalnim po opisanu proceduru komuniciranja. To su konverzija odziva ACK u CAN i obrnuto, gde u prvom slučaju strana B umesto sledeče poruke ponovo prima prethodnu (prosledjujući je u obradu), a u drugan gubi poruku, koju nije prihvatila kao ispravnu, primajući sledeću. Svako pojačavanje kontrole zaštitnim kodovima, ukoliko se isti primenjuju i na odzive, smanjuje verovatnoću ova dva nepovoljna do-gadjaja.U našem slučaju može se medju raspoloživim 7-bitnim znacima izabrati par (ack, can) tako da oba (sa svojim imaju maksimalnu moguću Hamming-ovu distancu, čime se ova opasnost obično drastično umanjuje bez narušavanja efikasnosti prenosa. 5. USLOVI KOMUNICIRANJA SA PERIODIČNIM ODZIVOM Vremenski dijagram na SI. 5 prikazuje tok razmene informacija izmedju A i B. Na njemu su označeni ključni signali RTS, CTS i DCD koje podsistemi raznienjuju sa modemima, frekventno kodovane informacije na TT-lini-jl (fn-noseća i f 1/0 - odgovarajuće logičkom "1" ili "0"), te vremenski intervali vezani za fizičke osobine sistema u prijemu i otpremi. Značenje ovih intervala je sledeče: At - kašnjenje izmedju zahteva modemu za otpremom (R1S=1) i njegove spremnosti (CTS=1) - kašnjenje informacije s kraja na kraj j^i-nije - kašnjenje izmedju prispeća noseče ^čestanosti na prijemni kraj linije i otkrivanja iste (DCD=1) - trajanje programskog £relaska u fazi/ ^ekanja prijema na strani A - trajanje programskog £ekanja (na strani A) odziva od strane B na otpremljenu POR - trajanje programske pripreme odziva ACK ili CAN na strani B - trajanje programskog £relaska u fazu ^ekanja prijema na strani b - trajanje programskog ^ekanja prijema POR na strani B, koju može otpremiti stana A - trajanje ^avršnih j_spitivanja statusa prijema na strani A kojI def inišu njenu reakciju kao: (a) neispravan prijem ili nespremnost nove POR prelazak u fazu čekanja ponovnog odziva iz B (b) ispravan prijem CAN ponovna otprema prethodne POR (c) ispravan prijem ACK otprema naredne POR (ako Je ova prispela u otpremni regi star A) - trajanje programskog čekanja na strani A, po osnovi slučaja opisanog prethodno pod (a) At - Interval koji obuzbedjuje detekciju prijema ■■ PP PCR na strani B, ukoliko strana A reaguje na nači re pre thodno opisane pod (b) i (c)- Uočava se da intervali:Atčb, At'ča, At"ča, i Atpp (podvučeni u opisu) predstavljaju zavisno promenljl-ve veličine, a obzirom da su svi ostall neposredno vezani za fizičke osobine sistema (ili trajanje izvršenja programa), oni će se u prethodnima javiti kao nezavisno promenljive. At„ ■At pča ^'"ča At po At pčb At čb At, At' ča VREMENSKI OUACRAM POLUSINHIKUOO KOMUNICIRANJA -o SUKA S Interval Atpp, prema svom opisu, mora Ispuniti sledeči us lov: At ppmin (O Koristeći se ovim uslovom, slikom 5 I mogućnošću unifikacije vremena At'ča I At"ča, svodjenjem na jedinstveno Atča po principu većeg (AtJa <■ At"ča), dolazimo do uslova koje moraju ispuniti programski generatori vremena £e4(anja prijema na stranama A i B, radi izbegavanja "trka" na liniji: ^'ea i ^ ('^'kl ♦ ^ • ^^ča' At J, i 2 At^, > + Atp^ + flanove (podvučene) u Izrazima 2 1 3 odredjujemo prema srednjem vremenu i broju izvräenja pripadnili instrukcija u komunikacionim programima na stranama A IB. 6. OPIS PROCESNIH OlJAGRAHA SISTEMA "B" U želji da se izbegne suviSna opširnost, a Imajući u vidu sličnost ključnih funkcija komunikacionih algoritama na stranama A I B, Izloženo Je .reSenje procesnih dijagrama samo na strani B koja generile periodični odziv. Ceo tok procesa komuniciranja sistema "B" dat je u dva procesna dijagrama: rutina "prijem poruke" Si. 6 I rutina "otprema odziva" - SI. 7. Realizovana,rutina "prijem poruke" sadrži siedeće funkcije i kontrole: - funkcija clkllranja i čekanja zavrSetka prijema jednog bajta, oformljenog iz povorke bitova. - generisanje LP bajta (longitudinalne parnosti), - formiranje poruke u RAM memoriji, - ispitivanje kvaliteta primljene poruke, - razlučivanje korektna/nekorektna poruka, - formiranje pozitivnog/negativnog odziva, - kontrola parnosti primljenog bajta i poruke, - kontrola zaglavlja poruke, - detektovanje nestanka noseće učestanosti. Rutina "otpreme odziva" sastoji se od: - ispitivanje "spremnosti za predaju", - odredjivanje režima "predaje" u ACIA (serijski asinhroni medjuspoj), - subrutina ispitivanja "predajni registar ACIA prazan", - predaja odziva "ACK/CAN". 7. ZAKLJUČAK Opisana procedura sa periodičnim odzivom namenjena je automatskoj pouzdanoj daljinskoj razmeni podataka pre-, ko komunikacionih medijuma izloženih visokom nivou smetnji. Neposredno Je primenjiva na sve programabil-ne sisteme sa standardnim serijskim as inhronim medju-spojem, kakav je najčešće u upotrebi , dopuštajući I druge mogućnosti kao na primer: paralelni medjuspoj, simultana razmena podataka preko četvorožične veze uz korlšćenje povratnih kanala za odzivni signal i si. Procedura je proverena funkcionalno na paru domaćih računara "Iskradata 1680" i "HRS-100" i paru domaćih modema "PP1200" u Jednosmernom prenosu podataka (i periodičnih odziva u suprotnom smeru) brzinama 600 I 1200 bit/sek preko improvizovane TT-parice. ~ nuriNA .P/!IJEM fiORUKE.^ lilXA i 1 <»15 -~ACCA 1 IACCA)~MIFaACI MIFBACI ~ACCA 1 1 lACCAl 1 NE --ACU 1 lACCAl- .mFBta O MirBACI -'ACCA 1 ■ (ACCAJ .1. <«,5 C^J^CA ) 8. NAPOMENA AUTORA Korjstimo priliku da se zahvalimo Dr DEJANU ZIVKOVICU, dipl.Ing. na recenziji ovog rada I korisnim savetima I sugestijama kojI su doprinell njegovoj realizaciji, 9. LITERATURA /1/ Wesley W, Chu "Advances In Computer Communications" Artech Hause I97'(. /2/ Saul Stlmler "Real Time Data-Processing Systems" Me G raw - Hill Book Company. /^UNjc.zme __ f noiavoRA'u ACIA XucK'm.cAtT), r---- » /;) I sua 1 (iCCA)- ■MtFBAO) .m'-—ACCA . IACCBÌSi r-------'I ^ SUB ( ;i lACCAI-^HiriAOl ____ rI 'i fACCäl— .MlfBAOI nun NA .OOPKCMA ODZIVA''■I' SIIKA r ^ Dodata 10. OPIS RADA PODSISTEMA "B" Uloga podsistema "B" u procesu komuniciranja objašnjena u prethodnim poglavljima doblja detaljniju implementaciju u formi procesnih'dl Jagrama sa SI. 6. Na slici Je opisana rutina "Prijem poruke" a na SI. 7. rutina "Otprema odziva" a obe su smeštene u memoriji mikroprocesora "ISKRADATA 1680". 10.1. Opis rutine "Prijem poruke" Prijem poruke počinjemo u početku rada sa: "Startom", "0" u BSTX; "0" u S, C. P, "0" u BRB, "0" u ACCB, "0" u KR I 5FF u IX. Sledi reset ACIA (asinhroni komunikacioni kontroler u "ISKRADATA 1680") sa: 03(hex) u ACCA, (ACCA) u M(FBAC). Pod FBAC se podrazumeva adresa ACIA u mikroprocesoru (i to adresa konirolnog/status registra) i ako upisujemo neki sadržaj u FBAC tada ga upisujemo u kontrolni registar, ako čitamo FBAC tada se čita status registar. Potom sledi "zabrana predaje ACIA" koja se realizuje sa: '48(hex) u ACCA, (ACCA) u M(FBAC). U siedećoj rutini ispitujemo "biti" status registra ACIA koji kad je "1" znači "prijemni registar podataka ACIA pun", odnosno znači da je ACIA primila niz bitova u rednom obliku i formirala jedan bajt koji se može preuzeti u memoriju (ovo implicitno znači, da se na liniji pojavila i noseća učestanost). Ova rutina je sledeča:M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" Ol(hex) da li je (ACCA) Ol (hex) (da, dok se ne pojavi noseća učestanost i formira bajt), da II je P=1 (ne, dok se ne primi prvi bajt poruke), ponovo M(FBAC) u ACCA. Kad se primi prvi bajt tada je: (ACCA) = 01(hex) i ide dalje "1" u P, konektor 2, M{FBAD) u ACCA (prijemni registar podataka.ACIA). U daljem niz sledi: da li (ACCA)="STX" (da, za prva dva bajta poruke koja su obavezno "STX"), BSTX+1 u BSTX (brojač "STX" - bajtova),(ACCA) u M(IX), ACCB "ekskluzivno ili" M(IX) u ACCB (na ovaj način se za svaki primljeni bajt formira kontrolni bajt - "bajt longitudinalne parnosti"), IX+1 u IX, BRB+l u BRB.Sledi "kontrola parnosti bajta" (tzv. "vertikalna par-nost") i to: M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" 'iO(hex), da li je (ACCA) = liO(hex) (ako jeste, znači "bit 8" u status registru ACIA se nalazi u stanju "1" tj. ACIA Je otkrila grešku parnosti u primljenom bajtu), "pamti" BRB (ovde Je naglašena samo manja rutina koja memorise u posebnim zonama memorije stanja (broj) BRB -brojačabajtova na kojima je nadjena greška), 1 u C (kriterijum C znači da Je rezultat analize ispravnosti prijema poruke negativan i da će se poslati odziv sa "CAN"). Dalje, prolazimo petlju "ispitivanje prisustva noseće učestanosti" i to: konektor 1, M{FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" 0')(hex), da li Je (ACCA) = ^((hex) (da, u ovom trenutku kad primamo ispravno prvi bajt poruke, a "bit <(" status registra ACIA u stanju "0" znači, da je prisutna noseća učestanost - signal DCD= =0), ponovo M(FBAC) u ACCA. Dok se ne formira sledeći baJt kružimo u pet 1J i:M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" Ol (hex), (ACCA) 4- Ol (hex), da 1 i Je P=1 (da, prvi bajt Je već primljen), konektor 1,M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" O'i(hex), (ACCA) i« 0')(hex), ponovo M(FBAC) u ACCA. Ako se tokom prijema poruke u bilo kome trenutku izgubi noseća učestanost, tada po uslovu: (ACCA) = O't(hex), konektor 3, M(IX) u ACCA, da 11 Je: (ACCA) = "STX" (ne, u slučaju akcidentnog nestanka noseće učestanosti), "CAN" u ACCA (negativan odgovor analize), (ACCA) u ZO. Ovo Je važna kontrola prijema poruke. Drugi bajt poruke (Inače drugi "STX") ide već opisanom petljom I brojač BSTX se napreduje na vrednost 2. Treći bajt poruke više nije funkcionalni bajt i idemo novim putem: M(FBAD) u ACCA, da I i je (ACCA) = "STX" (NE), da li Je BSTX = 2 (da, ako ni Je onda je greška u zaglavlju poruke i Imamo: 1 u C), da 1 i Je S = 1 (NE), da 11 je BRB = 3 (DA), da li Je (ACCA) = "KPR" (ne, Jednakost se Javlja samo na kraju predaje niza poruka kad se od strane "A" pošalje funkcionalna poruka "KRAJ PREDAJE" i tada ide: 1 u KR), da 11 je (ACCA)= = "ETX" (ne, kad Je ispunjena jednakost onda Je kraj Jedne poruke i Ide 1 u S), (ACCA) u M(lX) itd. Po završnom prijemu poruke zaključno sa "ETX" Idemo sledečim putem (sad se primi zadnji - LP bajt): da li Je S=) (DA), da li Je C=1 (da, ako su^otkrlvene greške u prijemu, i tada ide: "CAN" u ACCA), da 11 Je (ACCA) = (ACCB) (da li su LPg - generi sani i LP^ - primljeni bajt longitudinalne parnosti isti) ako jeste ide "ACK" u ACCA ako nije "CAN" u ACCA, (ACCA) u ZO (zona odgovora). Dalje, sledi rutina ispitivanja trenutka iščezavanja noseće učestanosti: M(FBAC) u ACCA,(ACCA) "I" 0'4(hex), da li Je (ACCA) jf O'i(hex) (da, dok Je prisutna noseća učestanost), ponovo M(FBAC) u ACCA. Kad nestane noseća učestanost zavrien je prijem poruke i'sledi obrada poruke i predaja odziva. Ako je poruka korektno primljena zadnji bajt u memoriji mora biti "ETX" što se ispituje na sledeći način: M{IX) u ACCA, da li (ACCA) = "ETX" (da, ako je poruka ispravno primljena) ako nije nadjena jednakost: "CAN" u ACCA, (ACCA) u 20. Dalje, sledi preispitivanje da li da se pristupi obradi poruke: da li je (ZO) = "CAN", ako nije vrši se obrada poruke (ovo Je veća programska celina, ovde samo naglašena), ako Jeste imamo kriterijum "NEKOREKTNA PORUKA", i preko medjustraničnog konektora 6 idemo na procesni dijagram "otprema odziva". Po završenoj predaji odziva preko konektora 8 dolazimo na kolo za vremensko kašnjenje: 0 u IX, IX+1 u IX, da I i je DCD=1 (NE), da li je IX = Atčb, ponovo IX+1 u IX. U ovoj petlji se kruži dok se ne ispune us lov i: (a) DC0=1 što znači da se pojavila noseća učestanost i počinje prijem nove poruke (prethodna Je završena sa "ACK") ili prijem iste poruke (prethodna Je završena sa "CAN"). (b) isteklo Je vreme Atčb i tada: da li Je KR=1 (NE) konektor 6 i ponovo se šalje zadnje predati odziv. Ako Je podsistem "A" poslao poruku "KRAJ RADA" tada Je; KR=1 i imamo: "0" u BSTX, C, BRB, S. ACCB,P i 5FF u IX, konektor 5,'i8(hex) u ACCA, (ACCA) u M(FBAC), potom petlja: M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" Ol(hex), (ACCA) / Ol(hex), P=1 (NE), ponovo M(FBAC) u ACCA. U datoj petlji kružimo do ponovne pojave kriterijuma "prijemni registar podataka ACIA PUN". 10.2. Opis rutine "otprema odziva'' Preko konektora 6 idemo na: 08(hex) u ACCA, (ACCA) u M(FBAC) što predstavlja najavu predaje), M(FBAC) u ACCA, (ACCA) "I" 08(hex), da li Je (ACCA) = 08(hex) (da, za vreme čekanja "spremnosti za predaju"), 28(hex) u ACCA, (ACCA) u M(FBAC), "0" u ACCB, konektor 7. Siedi "otprema odziva" koja započinje slanjem dva "STX" bajta: BSTX-1 u BSTX,"STX" u ACCA, (ACCB) "EKSKLUZIVNO ILI" "STX" u ACCB (formira se LP bajt u predaj i),(ACCA) u M(FBAD), da II je BSTXj^O (da, za prva dva "STX" bajta). Sledi predaja ZO kriterijuma (Zona Odgovora): 20 u ACCA, (ACCB) "EKSKLUZIVNO ILI" 20 u ACCB, SUBÌ, (ACCA) u M(FBAD). Subrutina SUBÌ Ispituje kad Je predajni registar ACIA postao prazan tJ. kada se predaje sledeći bajt: M(FBAC) u ACCA, ACCA "I" 02(hex), da II je (ACCA) = 02(hex), ponovo M(FBAC) u ACCA. Dalje se šalje "ETX" bajt: "ETX" u ACCA, (ACCB) "EKSKLUZIVNO ILI" "ETX" u ACCB, SUBÌ, (ACCA) u M(FBAD). Na kraju se otprema LP bajt; SUBÌ, (ACCB) u M(FBAD), konektor 8. INFORMATICA 1/1979 PREČNI PREVAJALNIK ZA PASCAL B. BARLIC UD K: 519.685 KEMIJSKI INSTITUT „BORIS KIDRIČ", LJUBLJANA V delu je opisana predelava standardnega prevajalnika za Pascal P v prečni prevajalnik^za računalnike PDP-11. Predelava je zasnovana na tem, da se generiranje ukazov za hipotetični računalnik v orginalnem prevajalniku (stack computer) spretLeni v generiranje ustreznih zaporedij ali posameznih strojnih ukazov za računalnik PDP-11. Prevajalnik je v celoti napisan v Pascalu. CROSS COMPILER FOR PASCAL. A conversion of the standard Pascal P compiler into a cross compiler for PDP-11 computers is described. The conversion was acomplished by changing the stack computer instructions generation routines to generate corresponding instructions or sequences of instructions for PDP-11 computer. The compiler is coded completely in Pascal. UVOD Zaradi potreb po učinkovitejšem razvijanju vedno večje uporabniške programske opreme nastajajo in se bolj ali manj uspešno uveljavljajo novi programski jeziki. Za uspešno uporabo določenega programskega Jezika morajo biti na voljo ustrezni prevajalniki na čim več računalnikih. Pascal je programski jezik, ki se v novejšem času precej hitro uveljavlja. Da bi Pascal prilagodili različnim uporabnikom in različno velikim računalnikom je nastalo več poenostavljenih ali razširjenih različic Pascala. Najbolj znani primeri so Pascal S (2), Pascal P (3) in Concurrent Pascal (l),Ma). Ker je loga, jem de menom (3), k vajaln za nek sebno datoteko (LGO) v obliki tabel, kot Jih zahteva povezovalnih programov v operacijskem sistemu RSX-11M (6). razvoj prevajalnika še vedno obsežna nase poskuša to delo poenostaviti z razvo-Ino prenosljivih prevajalnikov. S tem naje bil razvit tudi prevajalnik Pascal P i smo ga uporabili kot osnovo za naš pre-ik. prvotni prevajalnik generira ukaze hipotetični računalnik (Stack Computer ?.a prenos prevajalnika na nek drug raču-je več poti, opisanih v literaturi (3,5). (3)). nalnik V nadaljevanju je opisana priprava prečnega prevajalnika, ki je bil narejen na Kemijskem inštitutu "Boris Kidrič". Razvoj prečnega prevajalnika je prva faza razvoja prevajalnika za nek računalnik, če pri tem uporabljamo že obstoječ prevajalnik na kakem drugem računalniku. Ker je opisani prevajalnik v celoti napisan v Pascalu, je prenos prevajalnika dokaj preprost, seveda če oprema in velikost računalnika to dopuščata. PREVAJALNIK Razvoj prevajalnika obsega predvsem dopolnitve za generiranje strojnih ukazov za računalnik PDP-11, pri čemer so potrebne še nekatere dodatne spremembe in dopolnitve. ' Generiranje strojnih ukazov Prevajalnik Pascal-P generira ukaze za nek izmišljen računalnik (imenovan stack computer), ki je po naboru ukazov (P-code) precej prilagojen Pascalu. Pri opisanem prevajalniku smo spremenili generiranje ukazov tako, da se ločeno za vsak ukaz, ki ga generira prevajalnik Pa.scal-P, generira en ali več strojnih ukazov za računalnik PDP-11, ki izvršijo isto funkcijo. Strojne Ukaze prevajalnik zapisuje na po- Prevajalnik, ki preveden program (druge možnosti obsežna, saj je nekaj modulov, k ne modulov v pre njati. Pomanklji je v tem, da pre saj generiranje možnostim, ki ji računalniku PDP- ga dobimo na ta način generira neposredno brez vmesnih.stopenj glej (5,3)). Predelava ni pre-treba dopolniti in razširiti le i generirajo strojne ukaze, veči-vajalniku pa ni potrebno spremi-vost izdelanega prevajalnika pa veden program ni optiraii'.iran, strojnih ukazov ni. prilagojena h nudi nabor strojnih ukazov na 11. Seznam ukazov P-kode u ustrenimi ukazi računalnika PDP-11, kot jih generira prevajalnik je v dodatku. Dopolnitve in spremembe prevajalnika Pri razvoju prečnega prevajalnika je bilo potrebno prvotni prevajalnik dopolniti in spremeniti na nekaterih mestih. Najobsežnejša dopolnitev je dodatek modulov za disasembliranje pre-vedenega programa. Kljub temu, da Je disasembli-ranje zelo poenostavljeno, je ta dopolnitev pri testiranju prevajalnika zelo koristna (7). Konstant, ki so v prevedenem programu med ukazi ne prepozna, poleg tega zaradi dokaj komplicirane oblike tabel z generiranim prevedenim programom (6) ne najde naslovo za lokalne skoke znotraj modulov. Kljub naštetim pomanjkljivostim in poenostavitvam se je dopolnitev v praksi pokazala kot koristna. Prevajalnik, smo najprej testirali na majhnih, le nekaj vrstic dolgih programih. Pri tem se pokaže velika večina napak in skoraj vse smo našli s pomočjo disasembliranega programa. Ko je prvo testiranje končano in se začne prevajanje večjih programov, postane disasemblira-nje brez pomena In ;;aradi hudih poenostavitev tudi nezanesljivo. Zato se v takih primerih dis-asembliranje prevedenega programa izključi, kar se v opisanem prevajalniku doseže s posebnim komentarjem (8) v obliki (+$A-+); na začetku valja A+. Prvotni prevajalnik in Pascal P pozna štiri datoteke: INPUT, OUTPUT, PfiD in Pfifi. Prečni prevajalnik potrebuje le tri datoteke: INPUT, OUTPUT in LCO; datoteki INPUT in OUTPUT sta dekla- rirani kot "FILE OF ALPHA", dototeka LGO, kamor se zapiše preveden program, pa Je deklariran kot "SEGMENTED FILE OF INTEGER». Pomembni sta še dve spremembi, ki sta potrebni zaradi različnega obsega celih števil (velikost besede) in različnega kodiranja znakov na obeh računalnikih. Prevajalnik generira kode strojnih ukazov kot celoštevilčne vrednosti in pri tem potrebuje vseh 16 bitov v besedi. Pri celoštevilčni aritmetiki na računalniku PDP-11 pomeni zgornji bit (bit 15) v besedi predznak števila. Na računalniku Cyber 72 Je obseg celih števil mnogo večji, zato pri prečnem prevajalniku načelno to ne' predstavlja problema. Ker smo želeli prevajalnik pripraviti tako, da bi bilo pri nadaljevanju dela s prevajalnikom (tj. prenos prevajalnika v celoti na računalnik PDP-11) čim manj dela, smo generiranje prevedenega programa pripravili tako, kot da dela prevajalnik na računalniku s l6-bitno besedo. Seveda Je potrebno obliko, v kateri je zapisan preveden program, upoštevati pri prenosu prevedenih programov na računalnik PDP-11. Problem različnega kodiranja znakov na obeh računalnikih se da rešiti s preprosto tabelo za pretvarjanje znakov iz ene kode v drugo. Pretvarjanje znakov je potrebno le tedaj, ko prevajalnik v prevedenem programu generira znak ali niz znakov kot kontanto. Prenos imen modulov je rešen na drug način, ker morajo biti imena modulov v prevedenem programu kodirana v posebni obliki (Radix 50 format) (6). PRENOS PREVEDENIH PROGRAMOV Ker prevajalnik teče na računalniku Cyber 72, prevedeni programi pa na PDP-11, je potrebno prevedene•programe prenašati , iz računalnika Cyber 72 na PDP-11. Za to uporabljamo dva načina: prenos po komunikacijski zvezi med računalnikoma in prenos na magnetnem traku. Pri prvem načinu je računalnik PDP-11 priključen kot terminal na Cyber 72. Ker obstoječa komunikacijska programska oprema dopušča le prenos tekstov (kodiranih datotek), je treba preveden program kodirati in ga nato prenesti po komunikacijski zvezi. Na računalniku PDP-11 Je treba datoteko dekodirati in jo zapisati v obliki, kot Jo zahteva povezovalnik (6). Za kodiranje in dekodiranje smo napisali dva majhna neodvisna programa. Ta način je primeren zlasti za prenašanje manjših programov,ker je počasen zaradi majhne hitrosti prenosa podatkov po komunikacijski zvezi. Pri drugem načinu prevedeni program zapišemo na magnetni trak. Na računalniku PDP-11 trak prečitamo in prevedeni program zapišemo v zahtevani obliki (6). Tudi za pisanje in črtanje traku smo napisali dva kratka neodvisna programa.Ta način prenosa ima v primerjavi s prejšnjimi to slabost, da Je potrebno trak fizično prenesti od enega računalnika k drugemu, vendar je to pri prenosu večjih programov najlažje izvedljivo. KNJIŽNICA PODPROGRAMOV Vse komplicirane funkcije, ki jih programski Jezik zahteva, so sprogramirane kot podprogrami, 'ki so shranjeni v posebni knjižici. Prevajalniku takih funkcij torej ni treba v celoti prevajati, temveč generira le strojni ukaz za klic ustreznega podprograma. Prevajalnik je zaradi tega precej preprostejši in hitrejši,pa tudi prevedeni programi so krajši. Podprogrami v knjižnici so napisani v zbirnem jeziku računalnika, na katerem tečejo prevedeni programi, v našem primeru je t MACR0-11(9). Standardne funkcije Prva skupina podprogramov v knjižnici so pasca-love standardne funkcije. V fazi testiranja smo nekatere standardne funkcije zelo poenostavili. Vhodno-izhodne operacije so omejene na preprosto čitanje in pisanje na terminalu in delajo le za datoteki INPUT in OUTPUT. Aritmetične funkcije z realnimi števili (kot so transcendentne funkcije) so izvedene s pomočjo u-r strežnih fortranskih podprogramov. Klice standardnih funkcij prevajalnik prevaja tako, da v sklad naloži vse potrebne parametre in pokliče ustrezni podprogram, nato šele pobere rezultate, ki Jih mora podprogram pustiti v skladu. Kateri podatki so za posamezne funkcije v skladu in katere rezultate prevajalnik od njih pričakuje, Je opisano v literaturi (3), npr. funkciji EOLN in EOF dobita v skladu naslov, kjer so shranjeni parametri datoteki , v skladu pa pustita logični rezultat (true ali false). KOMPLICIRANI UKAZI Kompliciranih ukazov prevajalnik ne prevaja direktno, temveč generira ukaze za klice ustreznih podprogramov. Podatke, ki jih podprogrami potrebujejo, spravi v sklad ali pa Jih pusti kot konstante med ukazi prevedenega programa, včasih jih prenese tudi v registrih. Prevajalnik ali podprogram poskrbita za to, da takšnih konstant računalnik ne poskuša izvajati kot ukaze. Kateri od ukazov se prevedejo v klice podprogramov je razvidno iz tabele v dodatku ; to so predvsem ukazi za operacije z množicami in nizi (indeksiranimi spremenljivkami, zapisi in •nizi znakov). Prevajalnik za Pascal, Ifi V.oče na računalniku Cyber 72, shranjuje vsako množico v eno samo besedo (8), ker so besede na tem računalniku dovolj velike (60 bitov). Besede na računalniku PDP-11 so za tak način shranjevanja veliko premajhne bitov), saj Pascal zahteva možnost uporabe črk in številk (1,8) (36 elementov). Poleg tega so ASCII kode črk med 65 za črko A in 90 za črko Z. Zato smo pri našem prevajalniku predvideli za shranjevanje množice besed (128 bitov), kar zaSostuje tudi za množico malih črk (ASCII kode med 97 in 122) in celo za množice vseh znakov, česar Pascal sicer ne zah-r teva. OSTALI PODPROGRAMI Poleg doslej opisanih podprogramov Je v knjižnici še več pomožnih podprogramov, ki^ostalim podprogramom opravljajo določene pomožne skupne funkcije in podprogrami za vzdrževanje sklada. , Vse podatke prevajalnik shranjuje v skladu in tudi za shranjevanje vmesnih rezultatov pri izi vajanju operacij uporablja sklad. Ko se začne izvajanje kakega modula, ta najprej dobi v skladu blok za shranjevanje lokalnih spremenljivk. V bloku je rezerviran prostor za prenos rezultata funkcije (potreben pri funkcijskih podprogramih), prostor za podatke o modulu, ki mu blok pripada, prostor za kazalce na sosednja bloka in prostor za lokalne in začasne spremenljivke, ki jih modul potrebuje. Prostor na vrhu sklada se uporablja za shranjevanje vmesnih rezultatov pri izvajanju operacij. Sklad vzdržujejo sledeči štirje podprogrami: INPR.. je podprogram, ki (poleg ostalih funkcij na začetku izvajanja programa), zgradi začetek sklada. Takoj na začetku glavnega programa prevajalnik generira klic tega podprograma. INPR., najprej zahteva od operacijskega sistema dodaten prostor v spominu, zgradi začetek sklada in blok glavnega programa ter postavi začetne vrednosti potrebnih parametrov za začetek izvajanja vhodno-izhodnih operacij. Ves prostor, ki je potreben za izvajanje vhodno-izhodnih operacij Je rezerviran v bloku glavnega programa. INIT.. je podprogram, ki v sklad vstavi blok za nek modul..Prevajalnik generira klic tega podprograma na začetku vsakega modula, razen glavnega programa. Ta podprogram v skladu zgradi nov blok in v ustrezni prostor spravi kazalce, ki povezujejo sosednje bloke med seboj. CLßS.. je podprogram, ki iz sklada umakne zadnji blok in vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred klicem podprograma INIT.., pri tem seveda potrebuje kazalce, ki povezujejo med seboj sosednje bloke. Klic tega podprograma generira prevajalnik na koncu vsakega modula, razen glavnega programa. .L0CÄ. je podprogram, ki v prevedenem modulu omogoča dostop do globalnih spremenljivk. Ta podprogram potrebuje kot vhodni podatek razliko nivojev do modula, v katerem je globalna spremenljivka deklarirana. Kot rezultat vrhe naslov začetka bloka v skladu, ki pripada temu modulu. S pomočjo tega naslova in lokalnega naslova spremenljivke v tem bloku prevajalnik lahko generira ukaze za operacije z globalno spremenljivko. ZAKLJUČEK Prečni prevajalniki so koristni tedaj, ko omo-, gočajo razvoj programov v višjem Jeziku za računalnike, za katere ni na voljo ustrezne razvojne programske opreme. To Je pomembno zlasti pri uporabi mikroračunalnikov, ki imajo premajhno kapaciteto za uporabo obsežnejše programske opreme in so namenjeni predvsem specializiranim nalogam. Razvoj prečnega prevajalnika je lahko tudi prva faza prenosa kakega prevajalnika v celoti na nek računalnik. To pride v poštev tudi v našem primeru, saj 30 računalniki PDP-11 dovolj zmogljivi tudi za uporabo nekoliko obsežnejše programske opreme. Zato.seveda prečni prevajalnik ne sme biti preveč okrnjen. To je bil glavni razlog, zakaj smo v našem prevajalniku predvideli uporabo množic do 128 elementov. S tem so izpolnjeni vsi^pogoJi za prevajanje prevajalnika samega, ki Je v celoti napisan v Pascalu. Prečni prevajalnik je seveda uporaben tudi za prenos kateregakoli prevajalnika, ki Je napisan v Pascalu, npr. prevajalnik za Pascal-S (2). Razvoj lastnega prevajalnika Je sicer dokaj zahteven, vendar pa ima^tudi precej prednosti, ki se pokažejo pri vzdrževanju in izpopolnjevanju prevajalnika v skladu s potrebami. Pri kupljenih, prevajalnikih največkrat ne dobimo izvornega programa, kar pomeni, da prevajalnik lahko dopolnjuje le proizvajalec. Kot kaže opisani primer, pa samostojni razvoj ni predrag in Je izvedljiv tudi v naših razmerah. Ocenjujemo, da smo za pripravo tega prevajalnika potrebovali t do 5 mesecev dela enega programerja. V primerjavi z razvojem kakega prevajalnika v celoti to ni veliko, kar prav gotovo opravičuje razvoj in uporabo prenosljivih prevajalnikov, kakršen Je Pascal-P (5). ZAHVALA Zahvaljujem se dr. E. Zakrajšku za vsestransko pomoč, diskusije in nasvete pri delu, dipl.ing, R. Rojku za testni program in mgr. J. Roškarju za pomoč pri računalniški o-bdelavi. Nalogo Je finartsirala RS Slovenije. , • LITERATURA ' (1) K. Jensen," N. Wirth, Pascal User manual and report, Springer-Verlag, Berlin, 1978. N. Wirth, Pascal-S: A subset and its implementation, ETH, Zürich, 1975. (3) U. Amman,et al.. The Pascal P Compiler :, Implementation notes 1 ETH, Zürich, 1976. (14) B, Hansenj The programming language Concurrent Pascal,IEEE Transactions on Software Engineering ]., 2 (June 1978), 199-207. (4a) A.C. Hartmann, A Concurrent Pascal Compiler for Minicomputers, Lecture notes in Computer Science, No. 50, Springer-Verlag, Berlin, 1977. (5) R.E. Berry, Experience with the Pascal-P Compiler, Software-Practice and Experience, 8, 517-627 (1978). (6) RSX-llM Task Builder Reference Manual,- Order No. AA-2588D-TC, Digital Equipment Corporation. (7) E. Zakrajsek, osebne informacije. (8) E. Zakrajšek, Programski Jezik Pascal, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije, Ljubljana, 1976. (9) IAS/RSX-11 MACRO-11, Reference Manual, Order No. DEC-ll-OIMRA-B-D, Digital Equipment Corporation. DOriftTEK SEZNAM STROJNIH UKAZOV SC UKAZI(3) HTiP-ll UKAZI ABI BPL NEÖ .+2 -2,-2 SBR JSR PC»SBR.. . ss sös jsr pc»sgs.., lca br . •)■ ( dolz/:.' ) nsl: niz sqi mov -(r5)» ro (ddlz/2 besed) mul ro»(rs) mov #nsl.(r5)+ mov rl»(r5)+ (niz je konstanta (niz znakov) med ukazi) sör jsr pc » sor... s toc» STOB mov -(r5)»ro LlioC» LDOB clr ro movb ro » e-(rs) movb naslov(r2)»ro mov ro»(r5)+ stoi» stoa mov -(rs) »(»-(rs) ldoi» ldoa mov nasl0v(r2) » (r5)•i■ STOJR jsr pc»st(3i|<. . L do« jsr pc»ld0w. . (kjer je « = = r» s) (kjer je * = r» s) stom jsr pc»STOM.. dolžina ldüm jsr pc » i.dom.. dolžina trc jsr pc»trc... (ce je potrebno » je pred ldo- ukazom se uni jsr pc » un i... ukaz mov maxmit$»r2 ) stp jsr pc,stop.. mov jsr pc » mov... dolžina niza CSP jsr pc»xxx$$$ (KJER JE XXX IME STANIJARIINE FUNKCIJE) ♦\IREi:iNrjST»--2 (KJER JE if = R» S) MOV (3-(RS) » (RS) + IND« ■ ADD #0DMIK»-a(R5) SROM MOV itNASLOV»Rl JSR PC»IND*. . JSR PC»SROM.. (KJER JE * R» s) INDM ADD tODMIK»-2(R5) JSR PC JINDM.. DOLŽINA DOLŽINA (CE JE POTREBNOr JE PRED SRO- UKAZOM SE UKAZ MOV MAXMitJjRa ) XJP MOV JMP -(R5)rrl NASLOV(Rl) (UKAZ ADD »0DMIK»-2(R5) PRfüVAJALNIK OENERIRA LE TEDAJ» KO JE ODMIK CHK» JSR PC.CHK». . BAZLlCEN OD NIC) SPODNJA MEJA ZGORNJA MEJA IXA MOV -(RS)»RO (KJER JE « = I» A) MUL RO»tDOLZINA ADD R1»-2(R5) CUP MOV ÖD0LZ»R1 LAO MOV *NASL0V»(R5) JSR PC»NASLOV ADD MAXM*»»(R5)+ (KJER JE DOLZ DOLŽINA PARAMETROV) (MAXMifli VSEBUJE NASLOV ZAČETKA SKLADA) XXX* MOV SUB BS, S Moy BR MOV ~ < RS)r RO -(R5)»R0 .+3 40»(R5)+ .+2 (R5)+ B) XXX« JSR PCfüIF*., (KJER JE » ° R/ S) XXXM JSR PCrCni-M., nOLZINA NI2A ( PRI XXX == EHU Gt:a ßRT LEQ LEB NEO JE i L 1.1 A MOV ADD S ~ EOr LE» LT» GEi QT. NE) ♦NASLDV,ojav. Rezultat simulacijo bo z veliko verjetnostjo odstopal od analitično dobljene vrednosti največ za 5 %. V. SIMULACIJA RAZLIČNIH 'IH'OV STUEŽNIH SlSTliMüV / Gl'SS üPSS je primeren za simulacijo strežnih sistemov vseh vrst. Z njim lahko enostavno simuliramo najbolj splošno naključno porazdelitev. Izvor zahtev in (»razdelitev vhodnega toka omogoči blok (jliNEUATE, porazdelitev dolžine strežbe blok AUVANCK. Enega strežnika predstavimo z blokoma SEIZE in RELEASE, več paralelnih strežnikov pa z blokoma ENTER In LEAVE. Vso statistiko čakajočo vrsto dobimo s pomočjo blokov QUEUE in DEI'AIÌT, medtem ko se statistika strežnih naprav izvr-i šl avtomatsko. Pri simulaciji neliomogenili strežnih sistemov uporabimo več enakih segmentov modela s samo različnimi bloki GENERATE. Pri cikličnih strežnih sistemih koristimo blok TRANSIGER. Ne da bi bilo potrebno posebej specificirati, GPSS simulira strežni sistem z neskončno kapaciteto in pravilom ElEO. Sisteme z omejeno kapaciteto simuliramo s (»močjo blokov ENliiR, ADVANCE 0 (s časovno zakasnitvijo 0) in LEAVE (poslednji blok LEAVE moramo i)Ostavlti za blok, ki označuje vstop enote v proces strežbe). Strežne sisteme s poljubnim neprioritetnim strežnim pravilom (n.pr. LIEO, RSS) simuliramo s pomočjo blokov LINK in UNLINK. Pri sistemili z neprektnjevalnim prioritetnim strežnim pr.ivUoni jo potrebno samo prirediti ustrezni prioritetr ni indeks določenemu tipu enot (uporabimo samo operand E v bloku GENERATE). Za simulacijo sistemov s preklnjevalnlm prioritetnim strežnim pravilom z nadaljevanjem uporabimo |xileg op.irand.) E v'blokih GENIäRATE še PREEMIT in RETURN namestC' SI:UZE in RELEASE v segmentih modela s pre-klnjevalnimi enotami. Pri simulaciji sistemov z drugimi prioritetnimi pravili moramo uixjrabiti še logične, tiistne in selektivne o[>ura-clje. Sisteme z grupno strežbo simuliramo s pomočjo operanda H v blokili SEIZE in RELEASE oziroma ENTER in LEAVE. IW simulaciji strežnih sistemov z grupnim vhodnim tokom ujxirabimo blok SPLIT. Simulacija mreže strežnili sistemov je preprosta in ne zahteva kakih posebnili navodil, saj je glavna značilnost GPSS, da je bločni diagram nekega sistema ekvivalenten tako diagramu (Xiteka kot glavnemu programu. VI. PRIMER SIMULACIJE Z GPSS V center za obdelavo s(x>ročil prihajata dva tipa (razreda) six)ročll s [Missonsko porazdelitvijo (^^=0,5 ^2=0,1 Prvi tip zahteva krajšo in konstantno dol- žino obdelave (bn=0,2 s), drugi üp pa daljšo dolžino olxlelave z eksponentno porazdelitvijo. Primerjal som delovanje sistema: 1. brez prioritet 2. če uvedemo neprekinjevalno prioriteto sporočilu ti-l>a 1 in , 3. če uvedemo prekinjevalno prioriteto s[)oročilu tipa 1. Problem sem rešil analitično in s pomočjo simulacije. Naš primer predstavlja strežni sistem, ki ga označimo z razširjeno Kendallovo oznako M[, M2/Oi, M2/l/, cd/cd, ooaifo (pki). Za vse tri variante sem izračunal analitično povprečno dolžino zadrževanja za posamezen tip sporočila (Wt, W2) in za oba tipa skupaj (W). Analitično žal ni mogoče določiti povprečnih dolžin čakanj za posamezen lip s|x3-ročila pri sistemu brez prioritet. Oa se izognemo vplivu zaradi različnega zaseganja po . zaporedju naključnili števil, potem ko uvedemo prioriteto (glej poglavje IV), priredimo vsaki porazdelitvi sa* inostojni generator naključnih števil, ki pa ne sme star-tati z isto začetno vrednostjo. Rezultati simulacije so podani v oklepaju zraven ustrez-niti analitičnih rešitev (tabela 1 ) in ustrezajo cca 10.000 sporočilom 1. razreda in cca 2.000 sporočilom 2. razreda, potem ko v statistiki nisem upošteval prehodni pojav s 500 sporočili 1. razreda in 100 sfioročili 2. razreda. Hitro opazimo, da s prioritetnimi strežnimi pravili pri enaki izkoriščenosti procesorja dosežemo krajše povprečne dolžine zadrževanja in dolžine čakanja za oba razreda skupaj (W in Wq). IVekinjevalno strežno pravilo je v tem primeru več kot 3-krat učinkovitejše od navadnega pravila FIEO. brez prioritet neprek. str. prav. prek. str. prav. w 7,25 (7,03) 4,5 (4,30) 2,26 (2,25) (6,20) 3,0 (2,78) 0,211 (0,212) - (11,18) 12,0(11,91) 12,55 (12,45) Študiral seni še relativna odstopanja od analitične vrednosti povprečnih dolžin zadrževanj.v odvisnosti od števila simulacijskih tekbv (prispelih sporočil v proces 1 "(slik V/ltimal Wiw streženja) pri upoštevanju ih neupoštevanju prehodnega pojava"(slika l). -4 -8 -42 -46 -20 i500 6000 7SO0 10.000 tporolilai ■ z upoštevanjem preliodnega pojava brez upoštevanja prehodnega pojava Slika 1 VII. roVZETEK Današnja razvojna stopnja teorije množične strežbe ne dopušča detajlne analize kompletnega sistema, ampak le analizo podsistemov. Pri slednjih je teorija razvila vrsto kriterijev, ki jih lahko koristno u|x)rabljamo pri aproksimativni analizi in tudi pri simulaciji kompleksnejših sistemov množične strežbe. Bilo bi napak, če bi trdil, da je najprimernejši jezik Gl'SS, saj je bil to edini jezik, ki mi je bil dostopen. Res pa je v ZDA to najbolj razširjen jezik za simulacijo diskretnih sistemov. Z njim je mogoče z lahkoto si- mulirati še tako kompleksen-strežni sistem ali mrežo strežnih sis(' v.iov. Njegovo moč veča tudi možnost klicanja subrutin v jeziku FORTRAN. Problematična je hitrost simulacije, ki bi jo lahko izboljšali z metodo paketne srednje vrednosti z različnimi neodvisnimi zaporedji naključnih števil. Preseneča tudi relativno veliko odstopanje od analitično dobljenili vrednosti, za kar upravičeno sumim generatorje naključnih števil, ki ne uporabljajo ravno najboljšega algoritma za generacijo naključnih števil. LITERATURA 1. P.H. Seaman: " On teleprocessing system design, l'art VI: The role of digital simulation", IBM Systems Journal, Vol. 5, No. 3, 1966 2. M.J. Maggard and others: "GERTS III QR: A multiple resource constrained network simulation model". Management DatamaUcs, Vol. 5, No. 1, 1976. 3. D.V. Foster and others: "A language for analysis of queuing models", Modeling Sr Simulation, Vol. 5, Pittsburgh (USA), 24. ♦ 26. april 1974. 4. P.H. Seaman, R.C. Soney: "Simulating operating systems" IBM Systems Journal, Vol. 8, No.4, 1969. 5. G. Gordon: "System Simulation", Prentice-Hall, Inc., New Jersey, 1969. 6. N. Guid: "Uporaba metod množične strežbe pri analizi in načrtovanju računalniških in telekomunikacijskih mrež in sistemov", magistrsko delo. Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1977. 7. T. J. Schriber: "Simulation using GPSS'; John Wiley Sons, New York, 1974. "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS iKciiHa nnou! noiun DESIGNED, MANWAaURED AND MARKETED WORIDWIDE i< OK MACHINE! TOOLCORPOMTIOfl WOTHEIUIIKllüPtOnia DESIGNED, MANUFAaURED AND MARKETED WORIDWIDE n niUCKINEITOOKOiraUIKHI uoihh unioue noixin DESIGNED, MANUFAaURED AND MARKETED WORLDWIDE ir OKUCHiiitTiwKnrouiiini "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS INFORMATICA 1/1979 TRETJE REPUBLOSKO TEK-MOVANJE SREDNJEŠOLCEV M. MART1WEC UDK: 371.3 : 681.3 SLOVEWSKO DRUŠTVO IMFCR1WATIKA, UUBLJAWA Povzet ek. Prispevek predstavlja poroBilo o tretjem republiškem tekmovanju srednjeSoIcev iz podrotija r afiunal n i St vai ki ga je organiziralo Slovensko druStvo Informatika v aprilu 1V79. V prispevku so vse naloge z ■ refi i t van; i in pregled rezultatov tekmovanja. THIRD COMPUTER SCIENCE CONTEST FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS. The article represents a report on third Computer Science Contest. It includes the complete set of problems with their solutions and a short overwiev of contest results. 1. Uisd Ena od rednih dejavnosti Slovenskega drufitva Informatika je tudi popu I ar i zaci j a raCunaIni fi t va in informatike med srednjeSoIsko mladino. Komisija za popular i zac i j o raäunaIni fi t va je zato organizirala «e tretje republifiko tekmovanje sredn j efiolcev iz podroüja ratjunal n i Stva . Tekmovanje je bilo 21. aprila na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani« udeležilo pa se ga je rekordno Število tekmovalcev! 56 po prvem letu pouka in 36 po drugem letu pouka ratiunal-nifitva. Pri organizaciji letoSnjega tekmovanja so poleg DruStva in Fakultete za elektrotehniko i;odelovali Se InStitut Joüef Stefani sodelavci koordinativne delovne skupine za izvedbo projekta Pouk rafiunalnifitva v usmerjenem i zobraüevan ju I finantino pa so tekmovanje podprli Elektrotehna - TOZD Digitali Iskra -TOZD RaBunalnikii Intertradei Republiški računski center in Hotel Lev. Tekmovanje je otvoril rektor Univerze E. Kardelja v Ljubljani prof. dr. Slavko HodSari tehraovalce pa so pozdravili: predsednik Slovenskega druStva Informatika prof. dr. Anton P. Seleznikari dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Jernej Virant in predsednik komisije za popularizacijo raKunalniS t va Roman Dorn. / Primarni cilj tekmovanja je popularizacija raüunaIn i fit va I obenem pa se uKenci srednjih Sol seznanijo z moünostmi fitudija na podroUju raGunalniStva. Ker vefiino tekmovalcev spremljajo učitelji ratiunalnifitvai je tekmovanje tudi priložnost za. izmenjavo izkufienj in mnenj. Zalo je potekal vzporedno s tekmovanjem tudi pogovor o pouku raKunalniStva v usmerjenem izgbraSevan j ui računalniških poklicihi računalniški opremi za srodnje Sole in kadrovskih potrebah. Na tem pogovoru so se srečali predstavniki viBjih in visokih Boli predstavniki izobraSevaI ne skupnosti in uporabniki iz različnih delovnih organizacij. Po tekmovanju so si udeleüenci organizirano ogledali bliünje računalniške centrei predstavniki viSjih in visokih Sol iz obeh slovenskih univerz pa so jih podrobneje seznanili s Studijem in učnimi načrt i svojih organizacij. Sledila je razglasitev rezultalovi na kateri so prvouvrSčeni tekmovalci prejeli plakete in knj i ine nagrade. 11. Naloge za uKence po prvem letu pouka računalništva. čas reševanja je 2 uri in 30 minul. Dovoljena je uporaba vse literature. Ena naloga od petih je neobvezna. 1. NapiSi programi ki izpiSe naslednjo labelo Števil! ... D O O i O O O ... ... O O 1 1 1 Q O ... ...0123210 ... ... 1 3 à 7 6 3 1 ... V tabeli je prva vrstica sestavljena iz samih ničeli le srednje Število je li vsako Število v naslednjih vrsticah pa je enako vsoti treh nad njim leüefiih filevil iz prejSnje vrstice. Tabela naj se izpiSe v 21 stolpcihi izpis pa se naj končai ko so vsa izpisana Števila v zadnji vrsti različna od nič. 2. Imamo tako ozek mosti da se na njem dva avtomobila ne moreta srečati. Na vsakem koncu mostu je postavljen semafor in tipaloi ki povei če pred mostom čaka kak avtomobil. Tudi sam most je opremljen z instrumen tom i ki povei če je na mostu kak avtomobil. NapiSi postopek za krmiljenje semaforjevi ki bo skrbeli da nihče ne čaka po nepotrebnem in da se promet v konicah odvija izmenično (mosl je zelo kratek). Naprave ob mostu krmilimo z naslednjima podprogramoma in podprogramsko f unkc i jo I ODPRKstr) ZAPRKstr) TIPALO(t) str je oznaka ene izmed strani mostu. ODPRI povzroKii da se na imenovani strani odpre semafori str je spet oznaka strani mostu. ZAPRI zapre semafor na imenovani sirani i t oznaBujei katero tipalo bi radi vpraSali) Be vidi kak avto. t lahko oznaBuje bodisi tipalo na eni izmed strani iDostui ali pa tipalo na mostu. TIPALO je funkcijai ki povei Se imenovano tipalo zaznava kakSen avtomobil. Se ga zaznaval je njena vrednost DAi sicer pa NE. Imeni strani mostu sta A in Bt ime tipala na mostu pa je M. Ai Bi Hi DA in NE so vnaprej definirane Konstante. Primer ii ODPRI(A) ZAPRI(B) TIPALO(M) TIPALO(B) Odpre semafor na strani A. Zapre semafor na,strani B. loa vrednost DAi öe je na mostu kak avto. Ima vrednost NEi Be na strani B ni vozil. 3. Definirani imamo naslednji funkciji (n ja naravno St sv i lo)s s(n) = n gj. 09! a) IzraBunaj s<1532'r) in p(1532'^). b) Kaj raBuna funkcija s (razloüi). Neobveznoi o) Ookaüii da za vsako naravno število n velja p(n) je ostanek pri deljenju n t 9. Neki programer sumljivih kvalitet nam je prinesel naslednji programi C program obrne podatke INTEGER T<100)iZ INTEGER IiJiN REAĐ(2.1)N 1 FORMATdS) READ(2i2)(T(I)1I=liN) 2 F0RMAT(i6I5) J=N 00 3 I=liN Z=T(I) T(I)=T 10 98765'»3 2 1C Ali lahko uganeSi kaj je programer hotel napisati in program popraviS? 3. Programii ki so zapisani v nekem programskem jeziku (foriran ali pascal) se lahko pri danih podatkih ustavijoi ali pa tudi ne. Dokazil da ne obstoia program (imenujmo ga T) zapisan v istem programskem jezikui ki bi za vsak program in njegove podatke izraBunali ali se program ustavi ali ne. program podatki zanj Nasveta« + -> I I ->l +— I r II se ustavi se ne ustavi A) Predpostavil da bi imelj tak program T. S pretvorbamii ki so izvedljivei ga spremeni v drugaBen programi ki gotovo ne obstoja. Be so pretvorbe zanesljivo izvedljivei potem T ne obstoj a. B) Programi ki naj bi se po enem razmisleku ustavil in se po drugaBnem razmi s teku • ne bii zanesljivo ne obstoja. III. Naloge za uBerjcp po drugem letu pouka. raBunalniStva, (Pogoji so isti kot za tekmovelce po prvem letu pouka.) 1. n otrok se hoBe loviti. Poznajo izStevanko z m besedami, NapiSi programi ki povei kateri od otrok lovi. Otroke oStevilBimo s Številkami od 1 do n in zaBnemo izStevati pri prvem otroku. Lovi t ist ti ki zadnji ostanel v krogu. 2. Neko informacijo imamo natisnjeno na papirju v posebni kodi. Na papirju so izmeniBno Brni in beli pasovi. Tanki pasovi (tako Brni kot beli) pomenijo niBloi debeli pa enico. Debeli pasovi so dvakrat debelejši od tankih. NapiSi postopeki ki bo izpisal zaporedje nlBel in enici ki je zakodirano na papirju. S (jitalnikom se premikamo po.papirju s konstantno hitrostjo. Za ugotovitev hitrosti imamo pred Informacijo na papirju en tanek Krn pas. Za Bitanje imamo na voljo naslednji funkci j i : BARVA povei kakSna barva je trenutno pod glavo Bitalnika. BAS nam pove Bas v m i I i sekundahi ki je pretekel od zaBetka programa. Primeri i g« i « I oso I os I »o I oddo I o« I o I KakSen bi bil algoritemi ki bi se prilagajal spremenljivi realni hitrosti odBItavanja? 3. Za nenegativna Števila n imamo definirane funkcije f» g in h takole: f l! h(aibin) " a Bb. n=0» b ge. n=U lh(b,a+b>n-l) n>l) g a) IzraDunaj f(S) in g(S). b) Pokadil da za vsak ai b> c; d in e volja: hiI FORMATdXilQIlO) CALL EXIT END program t ( i nput"«output ) I var i 1 j)2 I i nt eger i a;arravCI..10.1..103 of integer! feefllEL for i ! = 1 ti 10 do. for ji=l to. 10 do. readCaC i Ij3)i for i 1=1 Lo 10 da. for j! = l to. 10 do beai n z :=aC i t j 3 ! aC i • ja: = ai: j I i3i aCj1i]i=z end i for i 1 = 1 t^ 10 dO: begi n Lor j i = 1 io 10 do writeCaCiij]> i write In gjld Eüä. Izojisli si priraerne podatke za ta program in zapISi podatke in rezultate. Ali lahko uganeäi kaj je imel programer v mislih in popraviš program tako» kot misliä» da bi moral delovat i? 3. Ista naloga kot 3. naloga za tekmovalce po 1. letu pouka. 04 1 009 1 Marjan HorvatiBi Gimnazija 1 Novo mesto 05 1 073 1 Ester Zimic. So "Vojvodina" - 1 gimnazija Tolm i n 06 i 074 1 Boj an Cestniki I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 07 1 073 1 Andrej Brodniki I. gimnazija 1 Ljubljana - Bežigrad 07 1 073 1 Tomi Dolenci I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 09 1 072 1 Dario MedoSi Gimnazija Koper 10 1 069 1 Nada üagari 1 Gimnazija in ekonomska Sola» 1 Trbovlje ti 1 063 1 Gorazd PlaninSifl» I. 1 gimnazija Ljubljana - 1 Beüigrad 12 i 061 1 Jana Padeünik» Gimnazija 1 MiloSa ZidanSka - Maribor 13 1 039 1 MiloS Poüar» Gimnazija Nova 1 Gor Ica 14 1 037 1 Simona JakUti» I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 14 1 037 1 Metod Purgar» Center srednjih ------ -------- 1 -+ So 1 - Jesenice oo druaem letu Douka rafiuna1niStva Mesto i St. toBk ! Tekmova1ec ' 01 1 0S3 1 Mark PleSkoi VII. gimnazija 1 Vitf - Ljubljana 02 i oai ! Kazimir GomilSeki Gimnazija 1 MiloSa ZidanSka - Maribor 03 1 077 1 Matjaü Lampe» I-, gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 04 1 069 1 Cveto Gregoroi I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 03 1 064 1 Milan Bizant» Gimnazija 1 Ljubljana - Šentvid 06 1 034 1 Darko Hanüel» I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 07 1 053 1 Janez Bontfai I. gimnazija 1 Ljubljana - Beüigrad 08 1 051 1 Sreöko Starle» Gimnazija Novo 1 mesto 09 1 047 1 Rado Juvani 1 Gimnaz1 ja-ekonomska Sola» 1 Trbovlj e 10 1 046 1 Marko AhBani VII. gimnazija 1 V1B - Ljubljana 10 1 046 1 Branko Premzeli TehniSka 1 elektroi strojna in tekstilna 1 Sola Maribor 12 1 043 1 Cveto Brkie» Gimnazija Novo 1 mesto 13 1 042 1 Borut Stariha» Prva 1 gimnazija» Maribor 14 1 039 1 Nada LiBent Šolski center 1 Idrija - gimnazija Jurija 1 Vege 14 1 039 1 Miran Ulbin» Gimnazija MiloSa 1 ZidanSka - Maribor IV. Rezultati prvih petnajstih tel(X(I)iI=ti21) 3 F0RMAT(2116) C P je prvo Število v izpisani vrsti P=X(1) C Izrabunamo novo vrsto ... Y(l)-X(t)+X(2) Y<21)=X(20)+X(21) DO A I=2i20 y{I>=X(I-l)+X(I)+X(l+J) A CONTINUE C ... in jo prepišemo v staro 00 5 I=li21 X for i I=1 ti m« do xCi3i=Ql iCmi div 2+131=1! < Dokler ni prvo Btevilo v vrsti razliHno od D ponavI j amo } page(output >I repeat < izpišemo vrsto > for i ! =1 Le. mx go. write(xCi3:&)) ■ wr i t e t n i < p je prvo število v zs izpisani vrsti > pi»xC13I < izračunamo novo vrsto ... > yC13i=xC13+xC23l yCmx3i = xCmx-n + xCm«3J for i!=2 to. mx-l do 'y[:i3! = iCi-13 + «Ci3 + iCi+lDÌ { ... in jo prepišemo v staro > for ii^l io fflx äa xCi3i=yCi3i H"Mt poo» ■ nd. 2. ReSitev zapiSemo (skoraj) v pascalu. Iz pascala se postopek tako jasno vidii da ji zapis v sloven&tiini nepotreben. program most(output)I type prisoten^CDA.NE)I tol!ka°(AiBin) I { ukazi za krmiljenje naprav na mostu > procedure odori(»» toBka)! externl procedure zapri(xi toBka)! externl fun°t ion tipalo(xi toBka)» prisotenl externl procedure Drehod(iiyi toöka)l < Be je na strani x.kakSen avtoi potem enega spusti Bez most. > feeaio. repeat until t ipalo(M)'=^NEI Ü tip8lo(x)=DA then beg i n zapri(y)1 odpri(X)» repeat until tlpalo(H)°DA end • tndi biajji ^most> zapriCA)! zapri(B)l rppeav prehod(AiB)I prehod(BtA) ' unt i I false end . a) s(1532A) = 5(1532)+'. = s(153)+2+A = s(15)+3 + 2+4 b(1)+5 + 3+2+A = 1+5+3 + 2+'. P<1532't) p(6) = è. p(s(1532'.)) = p(15) = p(s(15)) b) s IzraSuna ysoto cifer (v desetiškem zapisu) svojega argumenta. Utemeljitevi vsota cifer enomestnega Števila (t. j. Števila, ki je manjBe od 10) je to Število samo. Vsoto cifer veBmestnega Števila pa dobimo takoi da zadnji cifri prištejemo vsoto cifer tega Števila brez zadnje cifre, n mod 10 je oBitno zadnja cifra Števila n v desetiškem sestavu, n / 10 (celoSt ev i IBno) pa je Število n brez zadnje cifre. o) Trditev oBitno velja za n9. Naj trditev velja za vse n9. velja p(k) p(5(k)) . Ker je k>9) je s(k) (vsota cifer v Številu k) gotovo nanjSa od k. zato lahko uporabimo hipotezo, da trditev velja za vse n T(I)=T(J) i I Lot ii=l ta n üx begin zi=tCi:« tCi3:=tCj3l tCj3ì=zJ 2 (Druga ugibanja so seveda prav tako dobra reSitev. le program moramo pravilno poprav i ti.) 5. Predpostavimo« da T obstaja. Naj bo T funkcijal njena argumenta sta program in podatki zanj. njena vrednost pa je true. Be re program ustavi in false. Be se ne ustavi. Sestavimo s T naslednji programs procedure Q(prog.podat)I |3pq in while T(prog.podat) do I writeC'OK") I SMI VpraStajmo sei kaj se zgodi i Ke poskuSamo i zratiunat i Q(Clipl) I kjer je pl nek programi ki ne potrebuje podatkov. Be bi se Q ustavili bi se to lahko zgodilo samo Be je KQipl) = falsei kar pomenil da bi moral T trditii da se Q ne ustavi. Be pa se Q ne bi ustavili se to lahko zgodi samoi tie je TCQipl) = truei kar pomeni i da bi T moral trditii da se Q ne ustavi. Niti prvo niti drugo se ne more zgoditii zato tak Q ne more obstajati. Ker pa v O vse razen T obstajal T ne obstaja. 0. E. D. VI. ReSitve nalog za uBence po drugem letu pouka raHunalnifitva 1. Program za izStevanje najprej v fortranu nato pa v pascalu. C Program izStevanka INTEGER OTROCIOO) iNiHiIiJiP C Bitanje READ(2il)NiM 1 F0RMAT(2I2) C vsi otroci so v krogu C predpostavljamo l0 DO 2 1 = 1,N OTROCI(I)=l 2 CONTINUE C zaBnemo s prvim P=0 C N-1 jih mora izpasti DO 5 l=2iN C vsakokrat moramo Šteti do 11 00 A J=liM C izpadlih otrok ne smemo Šteti 3 CONTINUE P=P + 1 C Štejemo v krogu (za n-tim sledi C prvi otrok) IFI const mx=3ül var miniiijipMntegerì otroci :arrayCl..mx3of boolean) feeciln readln(nim)f { Čitanje > < vsi otroci so v krogu > < predpostavljamo l0 f or ii = l to. n do. ot roc i C H i.= t rue I < zaBnemO s prvim > pi=OI < n-1 otrok mora izpasti > for i 1 = 1 io n-1 do. feeain. < vsakokrat moramo Šteti do m } f or j : = 1 to. m do. < izpadlih otrok ne smemo Šteti > rgpeat p:=p+li ■( Štejemo v krogui n-temu s I e-d i prvi > i f p>n then pi=lì until otrociCp3ì < otrok p izpade > otrooiEp3!=f alse SMì < poiSBemo edinega neizpadlega olroka > pi°ll while not otrociCp] do pi=p+li < izpis > page(output)! writelnC Število o t rok " i n ì 10 ) I writelnC dolžina i zSt ev ank e " i m : 5) I writelnl writelnC lovi olrok"ip!l3) Süd.. 2. Postopek zapiSemo (skoraj) v pascalui kar ne more Škoditi preglednosti. program barcode(output)i type Bb=(Brnaibela)I var titOizakasc integerl b! Bbi podat: 0..1Ì yn_ barva! Bbi extern! : ion Bas! integer! e x t ern i I beg'" < ignoriramo belino vse do zaBetka > repeat until barva=Brnai < izmerimo Sirino prvega Brnega pasu > t i=Basi repeat un t i I barva=bela! tO!=Bas-ti < tO je Bas za prelet niBle > < pravo Bitanje se zaBenja > repeat t!=Basì bi=barva! < poBakamoi da Bitalnik pride do spremembe barve } repeat until barvaObì zakas:=Bas-t i < zakas je Bas potovanja Bez zadnji pas } { odloBimo sei ali je to D ali 1 > iL zakas>1.5«t0 then kfiflin. podat i=li < popravimo vzorflni Bas > tO!=zakas/2 end Eise, begin podat < popravimo vzorBni Bas > tO!=zakas £ndl wr i t e(podat) unt i I false end. Osnovni postopeki ki bi deloval le pri konstantni hitrosti« ne potrebuje popravljanja vzorBnega Basa. V program bi lahko vgradili Se test za kongo podatkov (npr. Be se barva zelo dolgo ne spremeni)! vendar tega naloga ne zahteva. 3. a) lili = f(A)+f(3) = f(3)+f(2)+f(3) = f(2)+f(l)+f(2)+f(3) = f(l)+f(0)+f(l)+f(2)+f(3) = 1+0+1+f(l)+f(0)+f(3) = 1+O+l+l+O+f(2)+f(1) 1+O+l+l+O+f(l)+f(0)+f(1) = 1+0+1+1+0+1+0+1 S.' kar se seveda laüje izraBunai (je zapiSemo tabelo! n IO 1 2 3 5 6 7... f(n) 10 112 3 5 8 13,.. 0(5) = h(0ili5) = hCl.1.4) = h(li2,3) = h<2,3.2) = h(3.5il) = 5 b) Ö0 so a» b) c in di e poljubna nenegalivna cala Stevilaj je treba dokazalii da velja f(aibie) + f(cidie) = fb + c+dik-1) i h(a+oib+d)k) = h(b+dia+o+b+d.k-1). S tem je trditev dokazana. c) Dokazati moramoi da za vsak nenegativen cel n velja f(n) = g(n) . Tudi to trditev bomo dokazovali z indukcijo. Veljavnost je oliitna za n med O in 2. Spet naj bo k neko naravno Število veBje od 2 in predpostavimoi da trditev velja za vse nk-2)+h(0il)i<-2) = h(li2>k-2) g(k) = h(O.lik) = h(l,l.k-l) = h(1.2,k-2) Prepritiali smo sei da tako f kot g raCunats yibonacci jeva Števila. Opazimo lahko, da je pri tem g v primerjavi z f mnogo uSt i nkov i t e j Sa. Program preKita ce IoBt e v i Ibno matriko velikosti 10x10. IzpiBe jo nespremenjeno. Programer je hotel verjetno matriko transponirati 1 kar bi dosegel. Be bi program popravil takole: 00 3 1=1.10 DO 2 J=l!l 2=A(1.J) for i!i=l to. 10 do for j i = 1 tS. i -1 äo. faggi". Be laüje pa je odstraniti zanke in zamenjati indekse pri izpisui ... I . . . REAĐ<2.1) ( (Ad . J) .J = ... Iread(a[:i.j3)l 1 FORMAT ... I{ zanki za izpis } HRITE(3.4)((A(J.I).J=...I wrile(aCj.i:i ... I . . . (Veljavno reSitev dobimo tudi. Be si mislimo, da je programer hotel kaj drugega, le program je treba pravilno popraviti.) 5. Glej 5. nalogo pri nalogah za uBence po enem letu pouka. TABELA 18 Stavilo udelažancev' na vseh treh tekmovanj ih I 1977 I 197S I 1979, I po i. letu I 7 I 52 I 56 I po 2. letu I 7 I 27 I 36 I skupaj I 47 1 79 I 92 I Opomba! V letu 1977 tekmovanje ni bilo loBeno na dve skupini. TABELA 2t Število tekmovalcev i rs povprefien uspeh po Šolah Bola ÌJt. tekmovalcev in ät . prijavljenih povpreBno St. toBk tekmovalcev po 1. letu po 2. letu Center srednjih Sol - Jesenice 2 51. ,00 2 7. 50 6 CSS Brnoraelj - gimnazija sploSne smeri 1 18. ,00 0 3 Ekonomska srednja Bola Brnomeli 2 21, .50 0 -- -- 2 Elektrotehniška srednja Sola KrSko 1 19. ,00 0 — 2 Elektrotehniška Sola v Ljubljani 7 24. ,29 0 -- 20 Gimnazija "Boris Zihert" Skofja loke 9. ,50 4 14, ,50 10 ^Gimnazija KoBevje 2 26, ,50 0 -- -- 3 Gimnazija Koper 3 39, ,00 1 34, ,00 12 Gimnazija Ljubljana - Šentvid 2 35, ,00 2 41, ,50 8 Gimnazija MiloSa ZidanSka - Maribor 2 51 .50 3 4B .00 6 Gimnazija Nova Gorica « 45, .00 0 -■ — 5 Gimnazija IMovo mesto 3 54 .33 4 33, ,50 10 Gimnazija Trbovlje 42 .25 1 47, .00 7 I. gimnazija LJubljana - Bsžigrad a 82 .50 5 57. .40 13 Prva gimnazija Maribor 0 -■ -- 6 26, .50 6 Bo Idrija - gimnazija Jurija Vege 0 -• — 1 23 .00 1 Sc "Vojvodina" - gimnazija Tolmin 1 75 .00 1 39, .00 2 Tehniška el. str. in tekstilna Sola Maribor 0 -■ -- 3 23, .33 3 TehniBka strojna In elektro Sola» Trbovlje 7 20 .00 0 -■ 8 Tehniška tekstilna Bola. Kranj 1 40 .00 0 1 VII. gimnazija Ljubljana ViB 0 -■ — 3 49 .67 3 Skupaj 56 40 .00 36 34, .50 137 Število Sol 17 13 21 Stevilo gimnaz i j 11 11 14 Število tehniških srednjih Sol 6 2 7 . INFORMATICA 1/1979 GRAFIČKI TERMINAL SPRI KAZOM SLIKE NA TV MONITORU A. BARIC UDK: 681.327.11 ZAVOD ZA ELEKTRONIKU ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET, ZAGREB U članku eu prikazane mogućnosti konstrukcije grafičkog terminala. Opisana je struktura grafičkog terminala s iscrtavanjem slike pomoću niza točaka. Analizirane eu neke mogućnosti uštede memorije za smještaj prikazne datoteke. Opisan je grafički terminal izradjen na Zavodu za elektroniku Elektrotehničkog fakulteta u Zagrebu. GRAPHICS TERMINAL WITH A TV- MONITOR The article reviews the possibilities in the graphics terminal design. The structui-e of the terminal using raster-scan technique is presented. Some possibilities for minimizing the display file are discussed.The graphics terminal which was designed in Institute for Electronics, Faculty of Electrical Engineering in Zagreb is also described. 1. UVOD Grafički prikaz rezultata dobivenih izvodje-njem programa često je pregledniji i zato korisniji od ispisa s dugim nizovima brojčanih vrijednosti. To je jedan od glavnih razloga upotrebe grafičkih stanica kao ulazno - izlaznih jedinica računala. Osnovno funkcionalno obilježje grafičkih terminala je pretvorba digitalnih podatsika primljenih od računala u odgovarajuću sliku na zaslonu. Prema načinu prikaza slike grafički se terminali dijele na repetitivne i one koji pamte sliku na zaslonu optičke stanice. Kod repetitivnih stanica pamte se podaci o slici u dodatnoj memoriji smještenoj u terminalu, dok kod stanica a pamćenjem ulogu memorije ima posebno izradjena katodna cijev. KazvoJ tehnologije omogućio je izradu jeftinih memorijskih elemenata što predstavlja osnovni preduvjet za ekonomski opravr« danu izgradnju repetitivnih grafičkih terminala za široku primjenu. Glavne prednosti, radi kojih se danas preferira upotreba repetitivnih grafičkih stanica, sui mogućnost selektivnog mijenjanja sadržaja dijelova zaslona, generiranje dinamičke alike i jednostavnost realizacije optičkih ulaznih naprava kao što je npr. svjetlosno pero. S obzirom na zahtjeve za niskom proizvodnom cijenom i jednostavnošću konstrukcije, danas se često kao prikazna napravu grafičkog terminalu upotrebljava TV monitor. To uvjetuje poseban način pamćenja i prikaza slike. Konstrukcija ovakvog grafičkog terminala je predmet razmatranja u ovome članku.' Kod starijih tipova repetitivnih grafičkih stanica slika se iscrtava tako da se u slijedu iscrtavaju vektori od kojih se slika sastoji. Učestalost iscrtavanje cijele sliko je u tom slučaju takva da se, s obzirom na tromost oka, dobije prividno mirna slika. Upotreba TV monitora kao prikazne naprave uvjetuje drugačiji način iscrtavanja slike. Da bi se sliku moglo prikazati na zaslonu TV monitora, potrebno ju je rastaviti u nizove točaka od kojih se pojedini redak slike sastoji. Cijelu Bliku se iscrtava ukupno 25 puta u sekundi, tj. prikazuje se kao pedeset poluslika Sto odgovara OCIH propisima. Pri tome se podaci o slici pamte tako da je svakoj pojedinoj točki na zaslonu pridijeljen jedan ili više bitova u prikaznoj datoteci, ovisno o tome s koliko razina intenziteta ili s koliko se boja želi crtati. Jednostavnim ae računom dobiva da je za crtanje na zaslonu dimenzija 512 x 512 toS^a potrebno 32 K memorije a 8 ^ bitnim riječima, pri čemu pojedina točka može biti ili osvijetljena ili zatemnjena. Za crtanje e tri osnovne boje potrebno je tri puta više memorije što iznosi 96 K. 2. STRUKTURA GRAPICKOG TERMINALA Na slici 1. prikazana je načelna struktura grafičkog terminala. STANU AKDttt: UL./IZL. NAPRAVE UPRAVLJAČKA JEDINICA 8 MIKRCH PEOCESOHOM T (2) Iii JEDINICA ZA DODJELU MEMORIJE S PRIKAZ. NOM DATOTEKOM , (5) GRAF PROC ICKI ESOR MEMORIJA S PRIKAZNOM DATOTEKOM ZASLON 81. 1. Formatizirani grafički podaci kojima je opisan vektor dolaze od računala (1). Upravljačka ih jedinica obradjuje i pretvara u oktete koje je potrebno upisati u prikaznu datoteku. Jedinica za dodjelu memorije s prikaznom datotekom omogućuje tada prolaz podataka u smjerovima označenim a (2) i (3). U ave preoistalo vrijeme podatke iz prikazne datoteke čita grafički procesor i prikazuje ih kao sliku na zaslonu (smjerovi (4) i (5)). Na slici 2. prikazana je korespondencij« memorijskih adresa prikazne datoteke i položaja pripiadnih toöaka na zaslonu dimenzija 512 x 512 točaka. Vidiljivi dio slike smješten je U sredini zaslona monitora koji teoretski ima dimenzije 830 X 625 točaka. Izbor površine za prikaz od 512 X 512 točaka pojednostavljuje adresiranje oooo 0040 OOöO • OOBP •PRVA POLUSLIKA --- DRUGA POLUSLIKA 7PC0- •7FFF 81. 2. memorije s prikaznom datotekom. Petnaest bitni adresni registar grafičkog procesora sastavljen je na način prikazan na slici 5, ADRESNI BITOVI 0 do 5 .....izlazi 3 do 8 horizontalnog brojila 6 ..... izlaz bistabila polu-slike 7 do It- .....izlazi 0 do 7 vertikalnog brojila SI. 3. Otipkavanje jednog retka na zaslonu izvodi se tako da se nakon svakih osam impulsa ritma sinhrono paralelno napuni posmačni registar, koji se zatim serijski prazni za vrijeme slijedećih osam impulsa frekvencije 13 MHz. Frekvencija ritma od 13 MHz daje ukupno 25 cijelih, odnosno 50 poluslika, što zadovoljava propise za generiranje televizijske slike. Sinhronizacija vertikalnog i horizontalnog os-eilatora, te generiranje potisnih impulsa izvodi se odgovarajućim dekodiranjima na izlazima horizontalnog i vertikalnog brojila. Opisani zadaci jedinice za dodjelu memorije te grafičkog procesora definiraju i njihovu sklopovsku izvedbu. U svrhu projektiranja up— ravljačke jedinice grafičkog terminala, potrebno Je razmotriti daljnje zahtjeve koji ae postavljaju na njezine funkcije. Za povezivanje računala s udaljenim terminalom najčešće se upotrebljava serijski sinhro-ni prijenos podataka. Ponike koje Izmjenjuju računalo i grafički terminal sadrže, uz standardne dijelove, i grafičke podatke. Ovi se podaci sastoje od grafičkih kontrolnih znakova i pripadnih podataka kojima se opisuju koordinate ili geometrijska svojstva vektora koje treba nacrtati. Standardni dijelovi poruka formiraju se prema skupu pravila koja čine komunikacijski protokol, pa stoga'terminal mora imati mogućnost analize t sinteze poruka. Dodatni zahtjev koji se postavlja na grafički terminal jest pretvorba grafičkih podataka u prikladan zapis u prikaznoj datoteci. Kad terminal kao prikaznu napravu koristi TV monitor, onda zapis u prikaznoj datoteci mora omogućiti iscrtavanje slike rastavljene u nizove točaka. U načelu bi računalo moglo slati podatke o slici koja je već rastavljena u nizove točaka, ali bi to onda značilo dodatno opterećenje računala i znatno opterećenje komunikacijskog kanala prema grafičkom terminalu. Navedeni zadaci grafičkog terminala sugeriraju ugradnju mikroprocesora u upravljačku jedinicu, čime se posao konverzije grafičkih podataka prepušta terminalu, a mikroprocesor takodjer obavlja nadzor nad razmjenom poruka u skladu s komunikacijskim protokolom. 3. MOGUĆNOSTI UŠTEDE MEMORIJE ZA POHRANJIVANJE PRIKAZNE DATOTEKE Izradi eksperimentalne grafičke stanice prethodila je analiza mogućnosti uštede memorije za pohranjivanje prikazne datoteke. Osnovna premisa pri razmatranju mogućnosti smanjenja prikazne datoteke jest činjenica da slika često sadrži neiscrtane površine, što odgovara velikim područjima koja su u prikaznoj datoteci ispunjena samo nulama. Prikladnim rastavljanjem slike u dijelove,mogu ae uvodjenjem posebnih kodova pamtiti položaji zatamnjenih dijelova zaslona uz minimalni utrošak memorije. Rastavljanje slike može se provesti na razne načine. Iscrtavanje slike pomoću niza točaka sugerira rastavljanje slike u retke i kodiranje unutar retka. Kodiranje se obavlja tako da pri-kazna datoteka sadrži podatke o tome koliko se zatamnjenih točaka nalazi u retku prije prve osvijetljene, odnosno koliko se osvijetljenih točsUsa nalazi u slijedu. Druga ideja za rastavljanje slike potiče od načina' prikaza na zaslonu monitora kod alfanumeričkih terminala, gdje je zaslon podijeljen na pravokutne ili kvadratne dijelove. Kodovi znakova koji se prikazuju na zaslonu pamte se u ovom slučaju u .radnoj . memoriji, a pripadni podaci za iscrtavanje smješteni su u ispisnoj memoriji, kojoj jedan dio adresne riječi predstavlja kod znaka, a drugi dio položaj na zaslonu. Ako se u ispisnu memoriju postave segmenti vektora, može se metoda za prikaz alfanumeričkih zna«-kova koristiti i za grafički prikaz. Pri tome se prije iscrtavanja mora dopustiti modifikacija i kombiniranje podataka s osnovnim segmentima, tj. omogućiti maskiranje, pomak, rotaciju i preklapanje osnovnih segmenata. Analizirajući sklopovsku složenost grafičkog procesora i algoritme nadopune prikaznih datoteka kod raznih metoda ušteda memorije, došlo se do zaključka da su te metode ekonomski neopravdane za izgradnju grafičkog terminala za široku primjenu. Osim činjenice da metode uštede memorije funkcioniraju samo za relativno jednostavne slike, cijena i izrada grafičkog procesora kod metoda uštede premašuju današnju cijenu memorijskih elemenata od kojih je načinjena memorija s prikaznom datotekom, kreiranom po načelu jedan bit za jednu točku. H. OPIS IZGRADJENE GRAFIČKE STANICE U svrhu verifikacije provedenih razmatranja izgradjena je na Zavodu za elektroniku Elektrotehničkog fakulteta u Zagrebu pokusna grafička stanica s iscrtavanjem slike pomoću niza točaka. Stanica posjeduje mogućnost promjene rastera na zaslonu, tako da jednom bitu u prikaznoj datoteci pripadaju 1, 'I-, 15,ili 64- točke zaslona. Promjenljiva koordinatna mreža na zaslonu omogućuje da cijena ugradjene memorije prati zahtjeve za kvalitetom prikaza te da odgovara veličini upotrebijenog zaslona. Osim toga pokazalo ae da promjenljivost rastera znatno olakšava ispitivanje uredjaja. Naime, uz najfiniji raster teško je uočiti eventualne nepravilnosti pri iscrtavanju. Nadalje je kod ove grafičke stanice realizirana mogućnost rada s TV monitorom u boji, odnosno s tri odvojena crno-bijela monitora. U tu svrhu pri-kazna datoteka sastoji se od tri memorijske cjeline koje se nalaze na istim adresama. Mikroprocesor Fairchild Pa, koji je ugradjen u grafičku stanicu, pomoću dva bita ulazno -izlaznog registra odredjuje na koju će memo^ riju doći signal za pisanje, čime je riješen problem demultipleksiranja pri pisanju u prikaznu datoteku. Problem čitanja riješen je pomoću multiploksora koji je upravljan istim bitovima ulazno - izlaznog registra. Prilikom isortavanja, grafički procesor adresira istovremeno sve tri prikazne datoteke iz kojih se izlazni podaci dovode odvojeno na ulaze pos-mačnih registara. Izlazi tih registara vode se, nakon miješanja s potisnim impulsima, na upravljanje elektronskim topovima. Složeni sinhronizacijski impuls dobiva se kombinii-anjem vertikalnog i horizontalnih sinliroimpulsa i dovodi se na odgovarajući ulaz monitora. Trenutno implementirana programska podrška sadrži rutine za kontrolu grafičkih podataka i njihovu konverziju, pri čemu se koristi algoritam za generiranje dužina napravljen prema načelima rada sklopa BRM (binary rate multiplier). Cijeli se upravljački ui-edjaj grafičke stanice sastoji od 64 integrirsma sklopa niskog i srednjeg stupnja integracije, te sklopova Pairchild 3Ö50, 5S51 i 3Ö53 i memorijskih modula s integriranim sklopovima 2102A. Za ispitivanje uredjaja korišteni su niodificii-ani TV prijemnici tvornice ISKRA (crno-bijeli) i RCA (kolor). 5. ZAKLJUČAK Upotreba grafičkih terminala nailazi na sve šire primjene, što rezultira povećanim interesom za njihovu jeftinu i jednostavnu izgradnju. Analize mogućnosti izgradnje grafič- kog terminala s iscrtavanjem slike pomoću niza točaka, te zapažemja kod rada s pokusnom izvedbom terminala pokazala su da se uz danas dostupne integrirane komponente isplati konstruirati grafičke stanice koje kao izlaznu napravu koriste TV monitor. Daljnju prednost kod izgradnje ovakvih terminala predstavlja i pojava integriranih grafičkih procesora, što pojednostavljuje konstrukciju i smanjuje njihovu cijenu. 6. LITERATURA Newman,W.M.: "Trends in Graphic Display Design", LEEKTainsaction on Computers, Vol. C25, No. 12, December 1976. IPC Science and Technology Press; "Raster^Scan Colour Graphic Display", Reprinted from Computer Aided Design, Vol. 9., No. 'f., October 1977. Jordan,B.W.,Barett,R.C.: "A Cell Organised » Raster Display for Line Drawings", Communications of the ACH, No. 2., Vol. l?., February 1974-. Laws.B.A.:"A Gray-Scale Graphic Processor Using Klin-Length Encoding", Proceedings of the Conference on Computer Graphics, Pattern Recognition & Data Structure, May 14-16,1975. Baskett,P.,ShuBtek,L.: "The Design of a Low Cost Video Graphics Terminal", SLAC PUB-I715, STAN-CS-7^^46,February 1976. IN WIRE- WRAPPING ^R) HAS THE LINE. INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS RAZISKOVALNE NALOGE, PRIJAVLJENE NA RSS V LETU 1979 Niislov niiloijo: Mutode miio/.iriie alrcx.bo pi i .miiU^i iii nnči tovanju It^loiriloriuiH-i j.sKi.'cja sislcjiia frojokt: Sistem daljinake |iredvideiia izdelava mod(M;i baze pt(Hli - upi avljanje z upoštevanjem omejitev na spremenljivkah stanja (nelinearne ali linearne oniejitvi-iK» t?načbe ali iK.-eiiačbi;) - prenos metod statične ojitimizacije na ilinamične probleme - uporaba negrarlicüitnih melcxl (Powell) pri optiin,lineili upravljanju dinamičnih sistemov - dopolnitev mikroračunalniškega sistema IJAHTA BO v večnivojski sistem, razvoj potrebne krmilne» logike in krmilne |jrogramske opreme za nadzorni računalniški sistem - uporaba domačega vlsokonivojskega jezika POliMlC na mikroračunalniku OAHTA 80 - poeiujslavljanji; vijlikih sistmnov in njih razstavitev na podsisteme, primeiae za večnivojsko U|iravljanjs. OK MACHINE ASĐ TOOL CORPOHATiOlvj «-.«CR STREU bron« NC« VOR« 10475. USA PHont: (212)994 6600 • I«l«i: 12 5091 • Telt.: 2 3 2395 IH ELECTRONICS HAS THELINE... DIP/IC INSERTION TOOL with PIN STRAIGHTENER STRAIGHTEN PINS I RELEASE PICK UP INS 1416 je orodje za vstavljanje 16- all 14-kontaktijih integriranih vezij v podnožja ali izvrtane luknje tiskanega vezja. Posebnost je zoženi profil, ki omogoča vstavljanje vezij, ki so na plošči tesno skupaj. V držalo sta vrezani vodili za ravnanje deformiranih kontaktov integriranega vezja. Vezje potisnemo v vodilo, pri tem se poravnajo deformirani kontakti, izvlečemo pa ga s pritiskom držala navzdol. Oh M.iCiliXF. ,i.\lt TOOr. i ORPOHAllOS TULEC Z ZAMENLJIVIMI KOLUTI ŽICE ZA OVIJANJE Prednost tulca je v tem, da ne potrebujemo dodatnega orodja za rezanje žice in snemanje izolacije. Iz tulca se izvleče želena dolžina žice, katero se vstavi v vodilo na vrhu tulca, S pritiskom na vgrajeni gumb,se žico odreže. Potem se žico potegne preko posebnih vgrajenih vilic, ki snemajo izolacijo; isti postopek se ponovi tudi z drugim koncem žice. Tulec vsebuje kolut s 15 m dolgo žico tipa 30 AWG (o 25 mm), s posebno industrijsko izolacijo in posrebreno bakreno žico. Na razpolago so koluti z belo, modro in rdečo izolacijo. Ll.TERATURÄ IW SREČANJA 17-21 sept. Paris, Francija CONVENTION INFORMATIQUE Informacije: Convention Informatique, 6 place de Valois, 75001 Paris, France. 17-20 sept. Berlin, ZRN MEDICAL INFORMATICS BERLIN 79 Organizator: Online Conference Limited, AMK-Uerlin Informacije: Online Conference Ltd., Cleveland Road, Uxbridge UD8 2DD, Middlesex, UK. 18-20 sept. Marianske Lažne, Češkoslovaška 1st IMEKO SYMPOSIUM OF THE TC 10 TECHNICAL DIAGNOSTICS 79 Informacije: CSVTS - House of Technics, Ing. J . Karl, Gorkeho nam. 23 -112 82 Praha 1; 19-20 sept. Toulouse, Francija CONGRESS AFCET "RECONNAISSANCE DES FORMES" Informacije: AFCET, Boulevard Pereire 156, Paris. 24-28 sept. Garmisch-Partenkirchen, Avstrija 6th INTERNET CONGRESS Informacije: Internet-Kongres, Organisations Komitee, Uhdestrasse 11a, D-8000 MUnchen 71, BDR 24-28 sept. Darmstadt, ZRN 5th IFAC SYMPOSIUM ON IDENTIFICATION AND SYSTEM PARAMETER ESTIMA'nON Organizator: VDI/VDE-Gesellschaft Mess-und Regelungstechnik Informacije: IFAC-IDENTIFICATION 1979, c/o VDI/VDE Gesellschaft Mess-und Regelunstechnik, Postfach 1139, D-4000 Düsseldorf 1, BDR. 25-28 sept. London, Velika Britanija EURO-IFIP 79 Organizator : IFIP Informacije: IFIP Secretariat, 3 rue du Marche, CH-1204 Geneva, Switzerland 10-12 okt. Bari, Italija A ICA: CONGRESSO ANNUALE Organizatör: Associazione Italiana per il Calcolo Automatico Informacije: Maria Tereza Pazienza, Corso di Laurea in Scienze dePlnformazione, Istituto di Fisica, via Amendola 1973, Bari, Italia. 25 sept."- 5 okt. Bonn, ZRN Gì '79 Informacije: P.P. Spies, Institut für Informatik, Universität Bonn, Weglerstrasse 6, D-5300 Bonfi, BDR. 26-29 sept, Montreal, Quebec, Kanada 9th INTERNATIONAL SYMPOSIUM AND EXHIBITION ON MINI AND MICROCOMPUTERS - MIMI '79 MONTREAL Informacije: The Secretary, MIMI '79 Montreal, PO Box 2481, Anaheim, CA 92804,USA. 1-4 okt. Huntsvllle, Alabama, ZDA 1st INTERNATIONAL CONFERENCE ON DISTRIBUTED COMPUTING SYSTEMS Informaciji;: Gerard Le Lann, IHIA, Doinaiiio du Valuccuu, Rocqu<;nCüurt, BPlOS, 78150 Lo Chosnuy, Franco. 3-5 okt. Rio do Janeiro, Brazilija 5th INTERNATIONAL CONFERENCE ON VERY LARGE DATA BASES Informacije: Mr. R.J. Libero (Gon. Conf. Chm), IBM do Brasil, Caixa Postal 1830-ZC-00, Rio do Janeiro-RJ-20.000 Brazil. 8-9 okt. Palo Alto, Kalifornija, ZDA 1979 INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON COMPUTER HARDWARE DESCRIPTION LANGUAGES AND THEIR APPLICATIONS Organizator: ACM SIGDA, lEEE-CS Informacije: Donald L. Dietmeyer, Dept. of Electrical and Computer Engineering, University of Wisconsin, 1425 Johnson Drive, Madison, W1 53706, USA, 2nd IFAC SYMPOSIUM ON OPTIMIZATION METHODS Informacije: IFAC 1979, Bulgarian Scientific Technical Unions, 108 Rakovski Street, Sofia, Bulgaria. 17-19 okt. Versailles, Francija 2nd INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON DATA ANALYSIS AND INFORMATICS Organizator: IRIA Informacije: Secretariat des Journées, Service des Relations Extérieures, IBIA , Domaine de Valuceau,-Rocquencourt, BP5, 78150 Le Chesnay, France. 22-24 okt. Los Angeles, Kalifornija, ZDA COMPUTER IN AEROSPACE CONFERENCE II Informacije: Ricl.ard R. Erkeneff, Data Controls and Processing Systems, McDonnell Douglas Astronautics Co., Dept. 236, Building 13-3, 5301 Bolsa Avenue, Huntington Beach, CA 92644, USA . 22-24 okt. Stuttgart, ZRN 2nd IFAC/IFIP SYMPOSIUM ON INFORMATION CONTROL PROBLEMS IN MANUFACTURING TECHNOLOGY Organizator: VDI/VDE-Gesellschaft Mess- und Regelungstechnik Informacije: VDI/VDE-Gesellschaft Mess- und Regelungstechnik, Attn: H. Wiefels, Postfach 1139, D-4000 Düsseldorf 1, BDR 23-25 Okt. Berlin, ZRN 1st EUROPEAN SYMPOSIUM ON REAL-TIME DATAHANDLING AND PROCESS CONTROL Organizator: Purdue Europe, ESONE Committee, European CAMAC Association (ECA) Informacije: Real-Time Data 79, Congress Organization Company, Kongress-Zentrale, John-Foster-Dulles-Allee JO, P-1000 Berlin 21, BDR. 24-25 okt. MUnchen, ZRN WORKSHOP ON MICROCOMPUTING Informacije: Werner Remmele, Siemens AG, B AT MCS, Balanstr. 73, D-8000 Munich 80, BDR. 25-27 okt. Bologna, Italija EUROGRAPHICS 79 Organizator: Italian Chapter of ACM in cooperation with ECI Informacije: Umberto Cugini (Org .Com .Chm .), Istituto dl Disegno di Machine, Politechnico di Milano, Piazza Leonardo da Vinci 32, 20133 Milano, Italia. 29-31 okt. Detioit, Micliitjnn, ZDA ACM 1979 ANNUAL CONin'RENCl! Informacijo: Mnyford L. Hoark, Ford Slotur Coriip,jny, Tlioj Arnoricnn lioad, Hoom 89r) WIIQ, Dearboni, Ml 48121, USA, ali Jatries L. Klsliolf, Co/iiputer Scicrico Uoparlinent General Motors Itesearcli l.ab., Warren, Ml 48091), USA. 29-31 okt. San Juan, Puerto Rico 20th ANNUAL SYMPOSIUM ON FOUNDATIONS OK COMPUTER SCJKNCKS Informacije: lionakl V. ßook, Dept. of Matlieinatics, Univ. of California, Santa Brabaca, CA 9310(). november, Versailles, Francija AFCETl' CONGRESS ON SMALL CROUPS AND LARGE SYSTEMS Informacije: AFCET, 156 boulevard do Péreire, 75017 Paris, Franco. 5-8 nov. Cliicarp, ZDA GOMPSAC 79 - 3rd INTERNATIONAL COMPUTER SOF'IVARE AND APPLICATIONS CONFERENCE It.formaciie: COMPSAC 79, Uox 639, Silver Sprincj, MD 20901, USA 13-16 nov, Tokyo, Japonska SYMPOSIUM ON FLOW MEASUREMENT AND CONTROL IN INDUSTRY Orcjanizator: Tlie Society of Instruments and Control ICncjinoers, Japan Informacije: 1 MEKO Tokyo Flow Symposium 1979, Tfio Society of Instrument and Control Engineers, Kotohira Annex, Toranomon 1-15-5, Minato-ku, Tokyo 105, Japan, 14-26 nov. Houston, Texas, ZDA FIRST INTERNATIONAL MICRO AND MINICOMPUTER CONFERENCE Informacije: Sainuel C. Leo, Dept. of Electrical Engineering and Computing Sciences, University of Oklahoma, 202 W l3oyd, Norman, OK 73019, USA . 26-28 nov. Tokyo Japonska THIRD IFAC/IFIP SYMPOSIUM ON SHIP OPERATION AUTOMATION Informacije: |)rof. Y. Lijinia, Secretary General ISSOA-79 Tokyo Ijiniversity of Mercantile Marine, 2-1 Etchujima, Koto-kti, Tokyo 135, Japan. 26-30 nov. Budapest, Madžarska AUDITING AND SECURITY OF COMPUTING SYSTEMS Informacije: SZAMOK, H-1502 Budapest 112, POB 146, Hungary 27-29 nov. Pacific Grove, California, ZDA SIGCOMM SIXTH DATA COMMUNICATIONS SYMPOSIUM Informacije: Franklin F. Kuo, Dept. of Electrical ling. University of Hawaii, Honolulu, 111 96822, USA. 10-12 doc. Pacific Grove, California, ZDA 7th SYMPOSIUM ON OPERATING SYSTEM PRINCIPLES Informacije: Con(, dim. Michael D. Schroeder, Xerox Palo Alto Research Centre, 3333 Coyote Hill Road, Palo Alto, CA 94304, USA . leto 1980 9-11 jan. Oxford, Velika Britanija 1980 CONFERENCE ON PA [TERN REC0(-.NIT10N Inforniacijo: Josef Kittler, Nucli^ai- Physics Laboratory, Kebie Road, Oxford OX I 3RII, England 30 jan.-1 feb. Monterey^ California, ZDA INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON MICROCOMPUTERS AND THEIR APPLICATION Informacije: Secretary, MIMI-HO (Monterey), Box 2481, Anaheim, CA, 92804. 12-14 f(jb. Kansas City, ZDA ACM COMIHJ'lTiR SCIENCE CONFERfiNCE Iuformacij(;; Conf. Chm. Earl J. Sr.liweppe, Dept. of Computc.'f Science, University of Kansas, Lawrence, KS 66044. 4-6 marec Zurich, Švica 1980 INTERNATIONAL ZURICH SEMINAR ON DIGITAL COMMUNICATIONS Informacijo: Secretariat 1980 International Zurich Si.'tniuar, D. Hug, Dept. ENF, BBC Brown, Boveri and Co. Ltd., CH-5401 Baden, Switzerland. 12-14 maro.c Kiel, ZRN Gl-NTG CONFERENCE ON COMPUTER ARCHITECTURE AND OPERATING SYSTEMS Informacije: Prog, chrn., G. Zimmermann, Institut für Inform,-Itik und Prakt. Math,, Universität Kiel, t)-2300 Ki(;l, Germany. 31 marec - 2 april Brighton, Velika Britanija CAD 80 - 4th INTERNATIONAL CONFERENCE ON COMPU-, TERS IN ENGINEERING AND BUILDING DESIGN Informacije: Conf.Chm. Gareth Jones, IPC Science and Technology Press Ltd., 32 High st., Guildford, Surrey, England GUI 3EW. 28-30 maj Shiraz, Iran IFAC/IFIP CONFERENCE ON SYSTEM APPROACH AND COMPU'IKR APPLICATIONS FOR DEVELOPMENT Organizator: Iran Society of Automatic Control Engineers Informacije: Secretary of IFAC/IFIP Conference, Iran 1980, PO Box 737, Shiraz, Iran 23-27 junij, Brussels, Belgija WORLD FORUM OF INTERNATIONAL TRANSNATIONAL ASSOCIATIONS Organizator: Union of International Associations (UAI) Informacije; UAI, rue aux Uiines 1, 1000 Brussels, Belgium oktober, Kyoto, Japan CONFERENCE ON MAN-MACHINE COMMUNICATIONS IN CAD AND CAM Organizator: IFIPWG5.2, 5,3 Informacije; IFIP Secretariat, 3 rue du Marche, CH-1204 Geneva, SwitzerlamI €>ISMÄi(CW[IF^lE ARfW TTdDdDIL (EdDlMlPaDISiAlTOdDI^j3"» «'»EEI. BRON«, NEW VOR» 10^75. USA. P»w«i: (J12) »4 6fi00 • T»l.' .<5 1 ■ ''^Wilfflllilf it; ' , ' ■J-S^ . ,3 , . - .rt iri m m ik JcEn J O } leu. J v i I-a : J ^ cd ocs noAcmamaAiiiiä muaa voapoaAViiof/ 3455 CONNER STREET. BRONX. N Y 10475 USA PHONE (212) OSU-SBOO TIELEX NO: 125091 TE1£X NO; 232305 on MACHINE & TOOL COBPODATION «53 CONNER ST.,B»ON*,N.Y. 10475 U.SJl. TELEX I25WI WK-4B OŽIČEVA'LNA SESTAVLJENKA Sestavljenka vsebuje orodje in dele, ki so potrebni za izdelavo prototipne ali amaterske ploščice. Deli, ki jih ima sestavljenka, so: univerzalna plošča s tiskanim vezjem, standardni 2 x 22-polni konektor z izvodi za ožičevanje, dve 14-in dve 16- kontaktni podnožji za integrirana vezja z izvodi za ožičevanje, orodje za vstavljanje in izvlačenje integriranih vezij, tulec s 15 m žice in posebno orodje WSU-30, ki je kombinacija orodja za ožičevanje in odvijanje žice na trnih s premerom 0,63 mm; v ročaju je vgrajeno rezilo za snemanje izolacije. ZICA ZA OVIJANJE Žica ima najvišjo industrijsko kvaliteto z oznako AWG 30 (0,25 mm), ki je navita v 15 m zvitkih. Žica je primerna za manjše proizvodne serije, razvojna dela, izdelavo prototipov ali za amaterske projekte. Žica je prevlečena s plastjo srebra in je izolirana s posebno plastjo, ki prenese velike mehanske in električne obremenitve . Na razpolago so štiri barve izolacije: bela, modra,rumena in rdeča. Žica je navita na 40 mm kolutih, ki omogočajo boljše rokovanje in skladiščenje. SI MPOZ I J „COMPUTER APPLICATIONS IN CHEMICAL ENGINEERING' Letošnji simpozij v Motitereux-u (Švica), od 8.-H. aprila , je predstavljal dvanajsto tovrstno strokovno srečanje po vrsti in obenem 214 srečanje v organizaciji Evropske federacije za kemijsko inženirstvo (European Federation of Chemical Engineering) . Simpozij je potekal ob odlični organizaciji švicarskih strokovnjakov s tega področja in pod pokroviteljstvom naslednjih združenj: - S.J.A. (Fachgruppe Verfahretis und Chemieinge nieurtechnik) - American Institute of Chemical Engineers (AiChE) - Society of Chemical Engineers in Japan - l<13rd Research Committee of Process Systems Engineering, Japan. To srečanje je nadaljevalo tradicijo simpozijev z enako tematiko, kakor so bili leta 1973 v Parizu, 1975 v Karlovih Varili, 1977 v Visokih Tatrah in 1978 zopet v Parizu. Simpozija se je udeležilo 250 strokovnjakov, pretežno iz evropskih držav (Švica, Avstrija, Italija, Francija, Španija, Portugalska, Belgija, ZR Nemčija, Danska, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Finska, Noiveška in Madžarska) ter iz ZDA in Japonske (nekaj udeležencev iz izvenevropskih držav), Turčije, Izraela, Saudake Arabije, Avstralije, Brazilije in Mehike. Nekoliko preseneča odsotnost udeležencev iz socialističnih držav (Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Nemška demokratična republika), ki so sicer tudi tokrat imeli prijavljenih nekaj referatov. Vseh prijavljenih referatov je bilo okrog 120. Iz Jugoslavije sta bila prijavljena dva referata; od teh je bil prezentiran samo eden, in sicer iz Instituta "Jožef Stefan'", Ljubljana. Prispevki na simpoziju so bili razdeljeni na trinajst sekcij z naslednjimi temami oz. naslovi: 1. Integracija razvojnega procesa z uporabo računalnikov 2. Novosti v matematičnem modeliranju 3. Načrtovanje in obratovanje šaržnih procesov 4. Izobraževanje kemijskih inženirjev, v uporabi računalnikov 5. Sinteza procesa 6 , Flowsheeting 7. Baze podatkov in programske knjižnice B. Ocenjevanje projektov 9 . Varnost in zanesljivost 10. Osnovne operacije 11. Upravljanje procesov z računalnikom 12. Optimiranje 13. Matematične metode in nove tehnike. Delo na simpoziju je potekalo dnevno od 8,30 do 18,30 v tieh vzporednih sejah. Vsaka seja je obravnavala po tri do pet referatov. Štiri seje so bile nayienjono [>reglednim referatom, na katerih so vabljeni strokovnjaki podali pregled in strokovno mnenje o prijavljenih prispevkih, kar je dalo več pobud za kvalitetne diskusije. Splošni vtis s simpozija lahko povzamemo v naslednjem: - od leta 1973 je uporaba računalnikov v kemijskem inženirstvu dosegla precejšen napredek; - kemijska inženirstvo kot disciplina nujno potrebuje računalnike in računalniške metode za svoj nadaljni razvoj ; - uporaba računalnikov v nekaterih ožjih usmeritvah kemijskega'inženirstva postaja vsakdanja praksa; - kemijska in procesna industrija v tujini potrebuje tovrstna znanja in zato tudi izdatno finansira ustrezne raziskave oziroma razvoj te stroke; - velik poudarek se daje interdisciplinarnosti: kemijski Inzénirji se intenzivno poglabljajo v uporabo računalniških metod za dosego konkretnih in uporabnih inženirskih ciljev (kakor so npr. načrtovanje procesov in naprav, ana'iza obratovanja, izboljevanje obratovanja, izboljšano upravljanje procesov in podobno) . K reševanju inženirskih problemov pristopajo strokovnjaki s področij uporabne matematike, računalništva, avtomatike in informatike; - v skladu z dejanskimi potrebami procesne industrije vlagajo univerze precejšnje napore in sredstva v izobraževanje kemijskih inženirjev v uporabi računalniških metod za dosego inženirskih ciljev; - tako v uporabi in razvoju metod kakor tudi v izobraževanju je čutiti močan vpliv napredka na področju računalništva v zadnjih letih predvsem v zvezi z zmogljivejšo in dostopnejšo računalniško opremo , tako da postaja interaktivna uporaba računalnikov preko razmeroma cenenih videoterminalov, ki so liriključeni na visokozmogljivo mednarodno računalniško omrežje vse bližja realnim potrebam in možnostim širšega kroga inženirjev pri njihovih vsakdanjih opravilih, ne da bi jim bilo za to nujno potrebno podrobnejše poznavanje računalništva; JČ NOVICE IN ZANIMIVOSTI uporaba mikro računalnikov v radioamaterstvu radioamaterstvo je podhoCje. kjer je uporaba mikro računalnikov izredno zal'jimiva^ potrebna^ vsestranska in tudi dokaj zahtevna. mikro procesorji pa si utirajo pot tudi v radioamaterske aparature. ko zvišujejo zanesljivost. natančnost in funkcionalnost naprav za sprejem in oddajo signalov. dosežki vesoljske tehnike se hitro prenašajo tudi v aparate za radio amaterje. oglejmo si na kratko. kako so posamezni mikroprocesorski elementi uporabljeni v aparatih in kakšne so možnosti uporabe mikro racunalnika v radioamaterskih procesih. računalnik lahko podatke sprejema. jih predeluje in oddaja. predelava podatkov v računalniku je vobče neomejena in odvisna od inventivnosti programerja oziroma računalniškega uporabnika. radio amater je lahko zelo zahteven računalniški uporabnik. ki isče večkrat tudi izvirne rešitve za svoje komunikacijske problel'ie. sodobna tehnologija njegovih naprav mu tudi omočoca. da te naprave signalno in programsko poveze z mikro računalnikom. glavna področja uporabe mikro računalnikov in mikro procesorjev v radijski tehniki so danes na naslednjih temeljnih področjih: -- teleprinterski promet preko brezžičnih zvez; počasen (zvočni) prenos televizijskih slik; -- sprejem in oddaja morsejevih telegrafskih znakov; obdelava podatkov v povezavi s satelitskimi zvezami (ameriški in sovjetski radioatiaterski sateliti tipa oscar in rs); -- vodenje antenskih usmerjenih naprav v zvezah preko naravnega. umetnih satelitov in meteoritskih rojev; avtomatično vodenje tekmovalnih dnevnikov ter pisanje (izpis) radioamaterske dokumentacije; uporaba računalnikov pri- vred1 811 9^086. ap2 12-BITNI D/A KRi-lILNlK INTEGRIRANO VEZJE IMA CAS NASTAVITVE LE PLUS/MINUS 0,0 1 PROCENTA ALI 6ü NANOSEKUND (TIPIČNA VREDNOST) IN NUSI OZNAKO ^065. VOJAŠKA IZVEDBA TEGA DIGITALNO/ ANALOGNEGA PRETVORNIKA IMA SUFIKS 83 IN DELUJE V TEMPERATURNEM OBMOČJU OD -36 DO +125 STOPINJ CELZIJA. VEZJE IMA STANDARDNO OBLIKO S 21 NOŽICAMI. CENA PRVE IN DRUGE.(VOJAŠKE) IZVEDBE JE USi 160 IN 220. NASLOV PROIZVAJALCA JEi TELEDYNE PHILBRICK, ALLIED DR. > RTE. 1 28> DEDHAM> MA 02026. , APŽ M IKRO RAČUNALNIK NA ENI PLOŠČI PODJETJE DOSC, INC.» 500 FIFTH AVE. j NEW YORK, NY 1 00.36 JE IZDELALO PRVI OEM MIKRO RAČUNALNIK NA ENI PLOSCI» KI VSEBUJE TAKO KRMILNIK ZA GIBKI DISK KOT KRMILNIK ZA KATODNO ELEKTRONKO. (CRT). IME TE PLOŠČE JE TCB-85 IN RAČUNALNIK JE PODPRT Z MONITORJEM ZA CRT» FD (GIBKI DISK)» KB (TASTATURA) IN TISKALNIK. V OKVIRU TE KONFIGURACIJE NA EiJ I PLOŠČI JE NA VOLJO ŠE TALE PROGRAMSKA OPREMA: CP/M DOS»" BASIC» COBOL» FORTRAN» UREJEVALNIK TEKSTA IN ZBIRNIK. CENA (PRI 10 KOMADIH) ZNAŠA US$ 1495. APZ maloprodajne cene terminalov maloprodajne cene nekaterih znanih terminalov v veliki britaniji (torej na evropskem tržišču) so npr. leles znan i video terminal tipa vt 100» ki uporablja mikro procesor in se bo v nasledmjih mesecih pojavil tudi na domačem trziSCu» ima ceimo £ 1195. ceija t.i. vt 52 emulatorjev (to so tipi 7000- 7002 in 7009) znaša £ 845. cena pisalnikov la 36 dec writer ii in la 120 dec writer iii (slednji je dvosmeren in ima hitrost 180 znakov na sekundo) je f 865 in £ 1695. tiskalnik la 180 dec printer i pa začenja s cei'jo £ 1575. cena teh naprav je zanimiva zaradi primerjave cen v okvir-u domačih konfiguracij tipa delta (tozd digital-elektrotehna) . ap2 CENEN BARVNI VIDEO TERMINAL IZ VELIKE BRITANIJE VIDEO TERMINAL INTEfiCOLOR 8001 JE INTELIGENTNI, OSEMBARVNI OSNOVNI THRMINAL, KI UPORABLJA MIKRO PROCESOR 8080 TER JE UPORABLJIV TUDI KOT SAMOSTOJNA, Ml KRORAČUNALN l§KO RA2ŽIRLJIVA ENOTA. DOOATI JE MOGOKE 32K RAMA •TER LASTNOSTI Z BARvO OZADJA, SVETLOBNO PERO (PISALO), 48 VRSTIC Z 80 ZNAKT IN 64 POSEBNIH GRAFIČNIH ZNAKOV. the NEW LOW COST answer for AUTOMATIC CIRCUIT TESTING froni(^ Revolutionary SELF-PROGRAMMING SYSTEMS for TESTING all types of Electronic Circuitry ■ Model WA2K for tests op to to24 points, expandabu to 2048 points test capac/ty. ■ Model WA6K FOS tests up to 2176 points, expand abie to «144 points test capacity. features: ■ SEIF-PROGRAWM/NG ■ tow COST PED JEST ■ EASY TO OPERATE ■ FAST ■ RELIABLE m ADVANCED ELECTRONIC DESIGN ■ CAPACITY EASILY EXPANDED ■ MONITORS OWN INTERNAL FAILURES ■ CLEAR ERROR PKIN7 OUT ■ SIMPLE INTERFACING WITH TEST OIJECTS OK 3tACHiXEAXD TOOL CORPORATiON 34u conner street, bronx. new vork. n.y. i047fr u.8.a. • phone (ai3) 994.6s0o razsirljivost terminala v mikho računalnik pa je tale: intercolor 8051 je racunalnik z jezikom basic ik drugimi 8080 jeziki, z vsemi barvnimi dodatki, velikimi in MALIMI črkami, gibkima 0i3k0ma itn. cena osnovnega terminala je samo £ 910, cena opisane konfiguracije pa £ 2800. naslov proizvajalca je: techex ltd., braidley house, st. paul's lane, bournemouth, bh8 8hn, velika britanija. ap2 t/iODUL Z MEHURČNIM POMNILNIKOM ROCKWELLOW MODUL RBM 256 SHRANI 266500 BITOV TER JE SESTAVLJEN IZ 282 ZANK, OD KATERIH IMA VSAKA 1025 MEHURČNIH POZICIJ. NAPRAVA UPORABLJA 260-81 TN I PODATKOVNI BLOK, KJER 30 BINARNI PODATKI SHRANJENI V 256 ZANKAH; §T|RI ZANKE SO REZERVIRANE ZA POMOŽNE (KRMILNE) BITE. PODATKI 3E.PRENAŠAJO S 150 KHZ, KO JE POVPRECNI ČAS DOSTOPA « MS ZA PRV I BIT BLOKA. TA PRETOK (PRETOCNOST) JE OHRANJEN TUDI MED ČITANJEM S POSEBNO TEHNIKO. MODUL IMA 18 NOZiC, D IS I PACI JA JE 820 MW. PRODAJALEC: PELCO LTD., ENTERPRICE HOUSE, 83-85 WESTERN ROAD, HOVE, SUSSEX BN3 1JB. APŽ IBM ŠE VEDNO RASTE KO SO SE POJAVILI MIKRO RACUNALNIKI IN DOSEGLI SVOJ ZENIT POPULARNOSTI, 30 SE POJAVILE NAPOVEDI. DA JE NASTOPIL KONEC DOMINACIJE IBM NA PODROČJU RAČUNALNIŠKIH POSLOV. VENDAR 3E TO NI ZGODILO. DANES IMA IBM VECJO ZBIRKO NAROČIL, KOT JO JE IMEL KDAJKOLI POPREJ. TRENUTNA NAROCiLA PRESEGAJO KAR ŠTIRIKRAT RAČUNALNIŠKO MOČ, KI JO JE IBM PLASIRAL V VSEJ SVOJI ZGODOVINI. DOBAVNI ČAS SE JE ZA RAČUNALNIKE 303X POVEČAL NA VEČ KOT DVE LETI IN IBM IMA NAROČENIH 13000 TEH SISTEMOV, KI BODO ZAMENJALI SISTEME 370. APŽ TANDY NAČRTUJE NOV RAČUNALNIK PODJETJE TANDY IMA V RAZVOJU RAČUNALNIK NASLEDNJE GENERACIJE TIPA RADIO SHACK TRS-ÖO, Kl BO IMEL BARVNI TERMINAL. TANDY, KI ZAPOSLUJE V PROIZVODNJI RAČUNALNIKA TR3-Ö0 LE 700 LJUDI (NA MESEC IZDELAJO ŽE VEČ DESETTISOC KOSOV TEGA RAČUNALNIKA), iSČE ZUNANJEGA PROIZVAJALCA ZA NOVI SISTEM. TANDY BO LETüi PRODAJAL TUDI NOVE PROGRAMSKE PAKETE ZA SVOJ RAČUNALNIK. APŽ VELIK PORAST PROIZVODNJE OSEHNIH RAČUNALNIKOV ŽE V TEM LETU PROIZVODNJA OSEBNIH RAČUNALNIKOV SE BO LETOS POVEČALA ZA STIRI DO ŠESTKRAT V PRIMERJAVI Z LANSKO PROIZVODNJO. SAMO V ZDA BO PRODANIH LETOS 200000 DO 300000 SISTEMOV 03EBNJH RAČUNALNIKOV, LANI PA 30 JIH PRODALI LE 50000. ZLASTI SE BO DVIGNILA KVALITETA IN FUNKCIONALNOST NOVIH KONZOL, KI 30 BILE DOSLEJ ENOSTAVNE IN CENENE. FAIRCHILD 041 NAPOVEDUJE PRODAJO 4,6 MILIJONOV VIDEO IGER, KAR JE DVAKRÀT IN VEČ KOT V LETU 1978 (2,1 MILIJONA), PRODAL BO PA TUDI 18 MILIJONOV TRAČNIH POGONOV (LANI 5,7 MILIJONOV). IZREDNO BO PORASLA TUDI PRODAJA OSTALIH IGER (NEVlOEO IGRE), IN SICER 12.290 NA 500 MILIJONOV DOLARJEV., APŽ NA VIDIKU SO 32-BITNI MIKRO PROCESORJI MEDTEM KO SI ZI LOG IN MOTOROLA PRIZADEVATA, DA BI KONČNO PRO IZVEDLA SVOJA lo HCl» 00 I CONNECT MV PBODUCTS Q TO MV TEST SYSTEM? □atamaster INTERFACING FIOTURES □ FAST □ SIMPLE □ ACCURATE a NO MAINTENANCE □ REPLACEABLE PROBE PINS □ INTERCHANGEABLE PROBE HEADS □ FOUR SIZES □ EIGHT PROBE PIN STYLES □ FIELD-PROVEN □ COST-EFFECTIVE □ COMPLETE USER SUPPORT COMPATIBLE WITH ANY TESTING SYSTEM USED FOR MODERATE OR LOW VOLTAGE VERIFICATION OF BACK PANELS, PC BOARDS, MULTILAYER, HYBRID LOGIC ASSEMBLIES, FLAT ELECTRICAL ASSEMBLIES AND MORE your product your tester 16-BITNA MIKRO PROCESORJA, JU TEXA3 INSTRUMENTS IN INTEL ZE NEKAJ CASA PRODAJATA. SEOAJ PA 30 SE POJAVILE GOVORICE, DA PRIPRAVLJATA TI IN INTEL OB KONCU TEGA LETA NOVO PRESENEČENJE, IN SICER 32-BITNI MIKRO PROCESOR. PROIZVODNJA TEH PROCESORJEV NAJ 81 STEKLA V ZAČETKU LETA 1981. AP? Časopisni papir in pisemska poSta BOSTA KMALU LE ŽE PRETEKLOST osnovn-i razvoj za digitalni elektronski poštni promet je v polnem teku. predstavljajte si, da se vam vaši Časopisi, zabavniki, raCuni, položnice itn. dostavljajo neposredno preko vašega osebnega raCunalniSkega sistema in da lahko pišete pisma (seveda z uporabo urejevalnikov in procesorjev teksta) ter jih odpoSljete s preprostim pritiskom na gumb. vse •TO NI VEC FANTAZIJA IN NEKATERA VELIKA AMERISKA PODJETJA IN VLADNE AGENCIJE ŽE IMAJO TAKŠNE SISTEME. V LETU 1980 80 TA TEHNOLOGIJA PRESENETILA POSLOVNI SvET IN TUDI DOMACo UPORABO. NOBENA SKRIVNOST NI VEC, OA PODJETJA TEXAS INSTRUMENTS, HEWLETT-PACKARD IN IBM RAZVIJAJO OSEBNE RACUNALN IŠKE S ISTEME, NAMENJENE PREJ OP IS AN I M-APL I KACI JAM. V DECEMBRU PRETEKLEGA LETA JE PODJETJE XEROX NASLOVILO NA ZVEZNO KOMISIJO ZA KOMUNIKACIJE (FCC) ZDA PETICIJO, V KATERI SE POTEGUJE ZA RAZVOJ DIGITALNEGA PISEMSKEGA/ KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA Z UPORABO MIKRO VALOV. TA SISTEM NAJ BI RABIL ZA DISTRIBUCIJO DOKUMENTOV, PODATKOVNE KOMUNIKACIJE ITN. Z OBSEGOM DO 256000 ZLOGOV, KAR ZNAŠA PRECEJ VEC, KOT DOPUŠČAJO DANAŠNJI TELEFONSKI SISTEMI IN VEČ KOT DOPUŠČA NOVI BELLOV SISTEM S T-NOSILNIM VALOM, KI GA PRAVKAR INSTALIRAJO. XEROX TRDI, DA BODO DOKUMENTI LAHKO POŠILJANI PO NIŽJI CENI, KOT ZNAŠA CENA PISEMSKE POŠTE V ZDA. VSAKO PISALNO MESTO NAJ BI BILO OPREMLJENO S TASTATURO, VIDEO PRIKAZOVALNIKOM, DISKOM IN PROCBJURJEM IN NAJ BI BILO OSPOSOBLJENO ZA PROCESIRANJE TEKSTOV, SORTIRANJE ITN. IN SEVEDA S POSTNO OBDELAVO. POŠTNA OBOELAVA 60 VODENA Z RAČUNALNIKOM TER BO VSEBOVALA AVTOMATICNO NASLAVLJANJE, UPOŠTEVANJE PRIORITETE, DOSTAVO DOKUMENTA NA VEC MEST, AVTOMATIČNO POŠILJANJE PREDHODNO SHRANJENIH SPOROCiL, PREISKOVANJE SPOROČIL ITN. PODJETJE GT4E IMA SKUPINO ZA RAZISKAVO TRŽIŠČA V ZVEZI S SISTEMOM, KI BO POŠILJAL PODATKE PREKO TELEFONSKIH VODOV DO MODIFICIRANIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV DOMA IN NA DELOVNIH MESTIH. TA 3 ISTEM BO PODOBEN SISTEMU VI E'ADATA, KI SE TRENUTNO PREIZKUŠA V OKVIRU. BRITANSKE POŠTE. GTAE SE ŽE DOGOVARJA ZA LICENCO Z VIEWDATA. PODOBNA POGAJANJA 30 V TEKU S STRANI PODJETIJ ITT, T-| IN RCA. TEXAS IN3TRUMEN3 PREIZKUŠA TUDI HIŠNI (DOMAČI) INFORMACIJSKI SISTEM, KI POŠILJA PODATKE PREKO REGULARNIH RADIJSKIH KANALOV. V OKVIRU POŠTE ZDA JE ŽE PRIPRAVLJEN ZA UPORABO LINIJSKI SISTEM Z OZNAKO ECOM (ELECTRONIC COMPUTER ORIGINATED MAIL). ECOM BO ZAČEL DELOVATI ŽE LETOS. POŠILJATELJ BO NAPISAL PISMO NA TERMINALU IN GA BO POSLAL PREKO TELEFONA 00 SVOJE POŠTE, TA GA BO POSLALA DO NASLOVNE POŠTE, KJER SE BO PIS.VlO IZPISALO IN ODNESLO NASLOVNIKU, TA NAČIN KOMUNIKACIJE NAJ BI SE UPORABLJAL ZA POŠILJANJE RACUNOV, VAŽNIH SPOROČIL ITN. SKUPINE UPORABNIKOV OSEBNIH RACUNALNIKOV SO USTANOVILE ENOSTAVNI SISTEM Z IMENOM PCNET (MREŽA OSEBNIH RAČUNALNIKOV). PCNET UPORABLJA MODEME IN TELEFONSKE LINIJE ZA KOMUNICIRANJE. TUDI RADIOAMATERJI 30 USTANOVILI SVOJ BILTEN, KI GA IZMENJUJEJO PREKO TELEFONA IN RADIJSKIH ZVEZ NA 2 METRIH (SISTEM AMRAD, AMATEUR RADIO RESEARCH AND DEVELOPMENT). APŽ najvecja računalniška razstava TAKO IMENOVANA NCC '(NATIONAL COMPUTER CONFERENCE) JE BILA LETOS OD 6. DO 9. • JUNIJA. LANI SE JE TE KONFERENCE UDELEŽILO SKORAJ 60000 STROKOVNJAKOV. TO ZBOROVANJE JE LETOS SPREMLJALA NAJVECJA RAČUNALNIŠKA RAZSTAVA DOSLEJ, KO JE 400 RAČUNALNIŠKIH PODJETIJ RAZSTAVLJALO V 1700 LOŽAH. POSEBEN POUDAREK JE BIL TUDI - NA UPORABI OSEBNIH RAČUNALNIKOV. RAZSTAVA IN KONFERENCA STA BILI V NEW YORKU. ^ APŽ NOVI OSEBNI RAČUNALNIKI PODJETJI TEXAS INSTRUMENTS IN HEWLETT-PACKARD PRIPRAVLJATA NOVE OSEHNE RAČUNALNIŠKE SISTEME. GRE ZA NOVE SISTEME, KI NAJ BI BISTVENO SPREMENILI TRŽIŠČE OSEBNIH RAČUNALNIKOV.-NOVA SISTEV.A OBEH PODJETIJ NAJ BI SE POJAVILA NA TRŽIŠČU NAJKASNEJE DO NOVEGA LETA, CENA OSNOVNE KONFIGURACIJE PA NAJ BI NE PRESEGLA $ 500. DIS TRI 8UCIJSKA MREŽA ZA OBA NOVA SISTEMA JE ŽE POSTAVLJENA. APŽ NOVE MIKROPROCESORSKE KOMPONENTE INTEL LVAJA PROIZVODNJO NOVIH ANALOGNIH t/ilKRO PROCESORJEV IN 8-BITNIH SUPER MIKRO PROCESORJEV. PROCESIRANJE V REALNEM ČASU JE BILC DOSLEJ OMEJENO ZARADI NIZKE HITROSTI MIKPO PROCESORJEV. S TAKTOM 2 MHZ PROCESORJA 8080 JE MOGOČE OBDELATI SIGNALE LE DO FREKVENC 2 KHZ. V JESENI 80 INTEL PROIZVAJAL MIKRO PROCESORJE Z A/D IN D/A PRETVORBO V ENEM VEZJU IN OMOGOČENO BO PROCES IRANJE S IGNALOV DO 13 KHZ. PROCESOR 2920 BO IMEL 9-BITNI KONVERZIJSKI REGISTER IN GA BO MOGOČE UPORABITI V KONFIGURACIJI S PROCESORJEM 8080. RAZEN TEGA JE INTEL RAZDELIL PROCESOR 8086 (16 BITOV) V DVA PROCESORJA Z 8 BITI IN 16-BITNIM NASLOVNIM VODILOM (SEVEDA V ENEM VEZJU); TO VEZJE NOSI OZNAKO 8088. APŽ OUIP NAJ BI ZAMENJAL DIP PRI NOVIH 16- IN 32-BITNIH MIKRO PROCESORJIH, KI SE NAČRTUJEJO, SO NASTALI PROBLEMI ZARADI PREMAJHNEGA ŠTEV I LA SPONK NA INTEGRIRANEM VEZJU. PREVELIKO JE ŠTEVILO NASLOVNIH, PODATKOVNIH, KRMILNIH IN V/l VODOV, DA BI LAHKO OBDRŽALI STARO RAZPOREDITEV IN ŠTEVILO PRIKLJUČNIH NOŽIC OZIROMA SPONK. TI PROBLEMI SO ZNANI ŽE PRI 40-N0ŽIČNEM VEZJU S SISTEMOM DIP (DUAL-IN-LINE PACKAGE). INTEL IN 3M STA RAZVILA NOVI, 64-NOŽICNI SISTEM OUIP (QUAD-IN-LINE PACKAGE), Kl IMA PO DVE VRSTICI S 16 NOŽICAMI NA OBEH STRANEH VEZJA. S TEM SISTEMOM SE ZMANJSA DOLŽINA NOTRANJIH VODOV, KAPACITIVNOST, INDUKTIVNOST IN UPORNOST IN SE DOSEŽEJO VEČJE OPERATIVNE HITROSTI VEZJA. TUDI CENA SE BO Z UVEDBO OUIP SISTEMA ZMANJŠALA ZA 15 ODSTOTKOV V PRIMERJAVI Z DIP SISTEMOM. APŽ 16-bitni mikro procesorji 2il0g in motorola sta začela dobavljati svoja 16-bitna mikro procesorja z-8000 in 68000. vecje kolicine teh procesorjev bodo dobljive sele letos v jeseni. medtem pa je intelov procesor 8086 v prodaji iE celo leto in njegova cena se je spustila na vrednost S 65 2a 4 mhz procesor in na » 76 za 5 mhz procesor (količine do 500 komadov). seveda pa sta procesorja z-8000 in 68000 mocnejsa od 8086, vendar se je slednji že znatno utrdil na trziSCU. nizka cena intelovega procesorja je posledica posebne tr2ne strategije. ap2 LABORATORIJ ZA MIKRO RAČUNALNIKE Institut Jožef Stefan Jamova 39, Ljubljana TEMATIKA DIPLOMSKIH NALOG ZA DOMAČO RAČUNALNIŠKO PROIZVODNJO IN V OKVIRU RAZISKOVALNIH NALOG LABORATORIJA Laboratorij za mikro raćunalnike izvaja skupaj z industrijo ter v okviru svojega raziskovalnega programa naloge z naslednjo temeljno problematiko: - mikroračunalniSke konfiguracije z 8-, 16- in 32-bitnimi mikro procesorji (najnovejša, strateška tehnologija) za avtomatizacijo postopkov in poslovno informatiko; - ■ osebni mikroračunalniški sistemi: tehnologija, konfiguracije, programska oprema, tržna strategija, uporaba: mikroraiunalniški operacijski sistemi, monitorji, nalagalniki, urejevalniki, periferni procesorji, multiprocesorski sistemi; razvoj in raziskave razširijivih programov za mikro računalnike z uporabo metodologije informacijskih sistemov, tehniške umetne inteligence, strukturiranega programiranja; uporaba mikro računalnikov v telekomunikacijah ter pri kripciji (šifriranju) podatkov; vodenje majhnih robotov z mikro računalniki (inženirska robotika). Pri izdelavi diplomske naloge je zagotovljena strokovna pomoč sodelavcev laboratorija, uspešna rešitev diplomske naloge, nagrajevanje po delu in objava diplomske naloge oziroma njene problematike v strokovnem tisku. Kandidati naj se javijo v sobi S-15 (2. nadstropje glavne stavbe IJS). Razpis velja do zasedbe razpoložljivih mest. Prof.dr.Anton P. 2eleznikar, dipl. ing. kriptografska literatura o kriptografiji je bilo objavljenih vec prispevkov tudi v strokovnih glasilih na podrocju računalništva. podjetje ibm je kot prvo uvedlo kriptografske standarde in algoritme za kriptiranje (šifriranje in dešifriranje tekstov). eden takih prispevkov je Članek »a cryptographic management scheme for implementing the data encryption standard" (ehr3am), ki je bil objavljen v ibm systems journal, vol. 17, nr. 2 in ga je mogoče naročiti pri ibm zastopstvu pod številko g321-5066 (z določeno odskOONINO). ibm ima tudi splosen prispevek 0 kriptografiji (cena je u3$ 1.75), ki ga distribuira ibm sy3ten/s journal reprints, armonk, ny 10504. drug prispevek je fip3 publication 46, ki ga je moc dobiti pri us department of commerce, ko je cena us$ 4, apž RACUNARI PFOJEKTUJU RAČfJfMRE Kako se sve više kompjuterske arhitekture stavlja na poluprovodnička integrisana kola, potrebne su mnogo rafiniranije razvojne tehnike. Za večinu kompjuterskih kompanija to znači projektova-nje uz pomoć računara. Skoro sve kompanije danas imaju neku vrstu programa za automatski 1 stoga kraći projektni proces. Možda Je Još važnije smanjivanje grešaka koriščenjem automatskog pro-JektovanJa, jer kad se Jednom napravi kolo, teško ga Je menjati. IBM izgleda da ima najsavršeniji sistem automatskog pro-JektovanJa. Kompleksan sistem se koristi za projektova-nje metalnih spajajućih slojeva na osnovnim podlogama integrisanih kola sa nizovima logičkih vrata (master slice gate array Chip). Seinom pakovanja postavlja se do 9 ovih logičkih kola na Jedan keramički nosač 23 sloja, koji se tad stavlja na osmoslojnu karticu koja se ubada u ló-slojno povezanu spojnu ploču. Autcmatski proces projektovanga se koristi takode za štampane veze na svim nivoima. Ovakav sistem Je instaliran u nekih 25 IBM organizacija širom sveta i omogućava prenos projekta sa Jedne lokacije na drugu radi integracije u veći sistem. Kad Je Jednom projekt gotov, planovi se šalju svim proizvodnim pogonima gde se kompjuterski kontrolirani alati sa elektronskim mlazom koriste za ispisivanje maski na • silikonu. ' Prvi korak u tom procesu Je unošenje logičkih funkcija u računar u formi lista preko alfanumeričkog terminala ili direktno diagrama preko grafičkih terminala. Projektanti tad porazdele funkcije između integrisanih kola, Računar sa nizom programa simulira logiku da proveri da li ona ustvari izvršava sve namjeravane funkcije kao što treba. Zatim se automatski prevodi logika u fizički razpored kola. Kad dode do ove tačke, računar proverava da li kola zadovoljavaju sve aplikacione kriterijume i ograničenja. Drugi program odlučuje o tačnom položaju svakog kola sa ciljem minimizira međusobne veze i maksimizira verova-tnoču pronalaženja puteva za sve međusobne veze. Poseban program spajanja tad polaže sve stvarne međusobne veze. Taj program takode vrši sva električna pro-verovanja o dozvoljenim padovima napona. U koliko program nije u stanju da realizira sve veze, projektant može sam intervenirati. Dodatna pi'overavanja se vrše radi usagalašenosti raapo.-i reda sa geometrijskim par-ainetrima tehnologije fabrika-cije. Kad Je najzad fizički raspored finaliziran, računar ge-neriše proceduru za ispitivanje. Određuju se ulazni stimulansi i očekivan izlaz. Posle finalne verifikacije projektovanog integralnog kola, potrebni podaci se šalju proizvodnim pogonima. Obzirom na svakodnevna usavršavanja tehnologije polupro-vodnika, IBM projktant preporoćuje aledeču strategiju: Predpostavite najagresivniju projekciju mogućnosti i ce-,na najsavremenijih tehnologija o kojima možete sanjati i tad planirajte produkt koji će biti konkurentanI M.M.M. AVTORJI IN SODELAVCI Mikroračunalnik EH2 1001 ISKRA - Mikroelektronika je v sodelovanju z Laboratorijem za mikroelektroniko fakultete za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani razvila mikroračunalnik v enem ohišju z oznako EMZ 1001. Mikroračunalnik ima izdelane operacije; - vgrajena ura in časovne odločitve - izpis segmentnih časovnih prikazov - vpisovanje podatkov preko tastature - aritmetične operacije itd. Razvoj vezja se je pričel leta 1975 in je potekal v sodelovanju z ameriško firmo AMI. AMI, ki je po dogovoru z ISKRO solastnica vezja ga prodaja pod oznako S 200Ö. ISKRA je razvila programsko opremo za tri aplikacije v domačih izdelkih, ki bodo prišli na tržiSče že letos. Vezje je namenjeno predvsem uporabi v velikoserijskih izdelkih , ki potrebujejo sposobno nadzorno enoto na majhnem prostoru in za nisko ceno. Predvidena je uporaba v industrijskih avtomatih, instrumentih, registratorj ih gogotkov,■ , v blagajnah, elektronskih igrah itd. Osnovni tehnični podatki mikroračunalnika EMZ 1001 so : - tehnologija NMOS - 40 izvodov - vgrajen ROM, IK 8 bit - vgrajen RAM, 6U M bit - pretvorba 50 Hz/60 Hz v sekunde - vgrajen dekoder za krmiljene 7 segmentov - 13 izhodov, 8 vhodov, 8 dvosmernih I/O - 51 ukazov - ukazni cikel t.5 s - 3 nivoji klicanja subrutin - možnost razširitve ROM z zunanjimi pomnilniki, S.J.K. Boj^iii BARl.lČ je diplomimi 1^70. leta na 1'akulleli /a naravoslovje in telwiologijo, (xUfelek za kemijo, iia Ujii- . verzi v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Odseku za u|K)rabtio riiatematiko na Insiiiulu .ložef Stefan V Ljubljani, kasneje j(! delal na Uepnbli.ski.'ni računskem ct.'iiLru, sedaj |ja je za|)Oslen na Kemijskem institutu Boris Kidrič. Podiplomski studij je končal leta i')7'.i, prav tako na KNT, oddelku za kemijo Univerze v Ljubljani. Ukvarja so z različnimi jjroblemi iz računalništva, največ z razvoj(.>ni ; aplikativnih programov za reševanje problemov v kemiji. Dušan :tAIČ (I94'l), diplomiral na Fakulteti za (;U-ktro-tehiiiko v Ljubljani leta l'J68, ma^istriral 1172 in doktoriral leta 1977. Zaposlen je bil najprej na Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani, kjer je iltUal na uporabi mikro računalnikov v industriji. Od 1975 doUa v Laboratoriju za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotciliniko v Ljubljani, kjer se ukvarja z načrtovanjem digitalnih vezij LSI in z uporabo mikroračunalnikov. Niko GUID (19S1), diplomiral leta 1974 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Magistrii al 1977 s (lodročja teorije množične strežbe in njene a|ilikacije v račutial-ni.štvu in telekoinunikacijah. Zaposlen je kot asistent na Visoki tehniški šoli v Mariboru od marca 1979. Pred tem je delal v Iskri, kjer se je ukvarjal s testiranjem računalniške procesne periferije. Borut kašteli c (1955), diplomiral leta 1979 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, smer avtomatika, s tematiko s področja mikroračunalništva. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, Oddelek za elektroniko. Ukvarja se s problematiko mikroračunalniških operacijskih sistemov. CENIK OGLASOV ADVERTIZING RATES Ovitek - notranja stran (za letnik 1979) 2 stran--------------------------- 20.000 din 3 stran---------------------------- 15.000 din Vmesne strani (za letnik 1979) 1/1 stran----- -------------—------ 9.600'din 1/2 strani------------------------ 6 .000 din Vmesne sirani za posamezno številko 1/1 slran------------------------- 3.600 din 1/2 strani---------;-------------- 2.-100 dih Oglasi o potrebah po kadrih (za posamezno številko) 1.200 din Cover page (for all issues of 1979) 2nd page ------------------------- 3rd page--------------------r----- Inside pages (for all issues of 1979) 1/1 page ------------------------- 1/2 page ------------------------- Inside pages (individual issues) 1/1 page-------------------------- 1/2 page------------------------- Rates for classified advertizing; each ad------------------------- 1100 2 880 0 660 ? 440 $ 220 $ 165 2 55 2 Razen oglasov v klasični obliki so zaželjene tudi krajše poslovne,.strokovne in propagandne informacije in članki. Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno. In addition to advertisment, we wellcome short business or product news, notes and articles. The related charges are negotiable. WWM-600 Lowest cost with full industrial features, fastest speed, highest accuracy. Completely portable. 17 x 24 inch (43 X 61 cm) wirirr'g area. WWM-380 Newest model features 18 character alphanumeric display for operator instructions under program tape control. Also,features "absolute" locating system. 24 x 40 inch (61X 102 cm) wiring area. WWM-370/11 All features of WWM-370 plus operation under direct computer control instead of perforated tape. Permits multiple program management^ program preparation and editing, and production monitoring. OK MACHINE & TOOL CORPORATION 3J55ConnetSt Bronx NY 10-75 ■ i? i m-i-i ,üO ■ Toiox 1 ?5091 NAVODILO ZA PRIPRAVO ČLANKA Avtorje prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata) . Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število fornmlarjev z navcxliloni. Članek tipkajte na priložene dvokoloiiske formulai je. Če potrebujete dodatne formularje, lalikp uporabite bel |>ćipir istih dimenzij. Pri tem pa so morate držati predpisanega formata, vendar pa ija ne vrišite na papir. Hodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnilikoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen. Članek ti|ikajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njili. Odstavek ločite z dvojnim presledkofvi i n brez zamikanja iirve vrstice novega odstavka . Prva stran članka : a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi črkami; b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, inje podjetja, mesto, državo; c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslo-^'anskih jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka .. velikimi črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov; e) izpustite 2 cm in pričnite v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka: Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge in naslednjih strani v zgornjem levem kotu, Naslovi poglavij: naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki ne bodo preslikali. Ilustracije morajo biti ostre, jasne in črno bele. Če jih vključite v tekst; se morajo skladati s predpisanim formatom. hahko jxì jih vstavite tudi na konec članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupiiega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalej)iti) vstaviti sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju se lahko popravljajo š korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir in ga i>azljivo nalepite na mesto napake. V zgornjem desnem kotu izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče /.brisati. . ■■ Časopis INKOIiMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova'39, Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA. Predplačilo bom^^ izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik: letna naročnina za delovne organizacijé',300,00 din, za posameznika 100,00 din. Časopis mi pošiljajte na naslov stanovanja [j^ delovne organizacije. Priimek ............................................. Ime................................................. Naslov stanovanja Ulica............................................... Poštna številka___ Kraj........................ Naslov delovne organizacije Delovna organizacija.......... t....................... Ulica...................................... Poštna številka _Kraj......................... Datum...................... Podpis: IT F y CT E fi F Ä ÄT10S\5 C [R 1 PT Authors are invited to send in the address and short summary of their articles and indicate the opproximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ). Subsequently they will receive the outor's kits. Type your manuscript on the enclosed two-column-format manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in that case please do not draw the format limits on the paper. Be accurate in your typing and through in your proof reading . This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Please enter my subscription to INFORMATICA and send me the bill. Annual subscription price: companies 300,00 din (for abroad US $ 18), individuals 100,00 din (for abroad US g 6) Send journal to myQ home address company's address. Surname............................................ Name.............................................. Home address Street.................................................... Postal code City.......................... Company address Company.......................................... Street............................................... Postal code_City............................ .Date.......................... Signature Use a good typewriter. If the text allows it, use single spacing. Use a black ribbon only. Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs. First page manuscript: a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters. b) Under the title give author's names, company name, city and state - all centered. c) As it is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines. d) If the paper is not in English, drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should hot be greater than 10 lines. e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column. Second and succeeding pages of the manuscript: As it is marked on the papei; begin the text of the second and succeeding pages in the left upper corner. Format of the subject lieadings: Headings are separated from text by double spacing. If some characters are not available on your typwriter write them legibly in black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly. Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations into the text keep ■the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All illustrations must be placed into appropriate positons in the text by the author. Typing errors may be corrected by using white correction paint or by retyping the word, sentence or paragraph on a piece of Opaque , white paper and pasting it nearly over errors Use pencil to numtier each page on the upper-right-hand corner of the manuscript, outside the blue margin lines so that the numbers may be erased. OK MACHINE AND TOOL CORPORATION j "««R STRECT, BRON». NEW »O»» 10475. us*. »on«: (212) 994 «600 •Tmi: 1? 5091 • lei» 23 2395 HOBBY-WRAP TOOL AMATERSKO ORODJE ZA OŽIČEVANJE Model BW-630 je orodje na baterijski pogon za ožiče-vanje žice tipa 30 A WG na standardne trne, ki so med seboj oddaljeni 1,65 mm. Orodje je opremljeno s kompletom, ki omogoča izdelavo "modificiranega" načina,ožičevanja. Vgrajena je tudi naprava, ki preprečuje nategovanje žice. Konstrukcija je prilagojena delu resnih amaterjev; teža orodja je 40 dkg in se napaja preko standardnih ali akumulatorskih baterij velikosti "C". Ohišje pištole je izdelano iz hrapave površine in zavarovano pred udarci. Baterije niso vključene v komplet. OK MACBiNBAMB TWO. COWÌHMATION 34SS CONNER STREET. BRONX. NY. 10415 US.». PHONE: «12) 994-«800 TELEX (40:125001 TEIEX NO: 232M5 ORODJE. ZA OŽIČEVANJE-ODVIJANJE IN SNEMANJE IZOLACIJE Ceneno orodje, ki opravlja funkcijo treh orodij, s piadobno ceno. Z orodjem je mogoče ožičevati, odvijati in snemati izolacijo, s posebnim rezilom , vgrajenim v ročaj. Orodje primerno za delo z žico tipa 30 AWG (0,25 ram), katero se ovije na standardne (0,6 mm) trne podnožij za integrirana vezja. Uporabe se naučimo v nekaj minutah, žico pa ovijemo v nekaj sekundah ne da bi uporabili spojko. K orodju je priloženo tudi navodilo za uporabo. HOBBY-WRAP-30 STRIP WRAP UNWRAP OK MACHINE & TOOL COBPORAHON MW OOMn (nKT. MM W» V0«. U W» HAA,. «HM m MMM JCq ELEKTROTEHNA LJUBLJANA, TOZD za računalništvo Digital proizvaja računalniške konfiguracije: in prodaja naslednje standardne DELTA 700/80 - DELTA 700 centralna procesna enoba - 512 KByte centralni poivinilnik s paritetno kontrolo,ki se lahko razširi do M MBytov - 2 KByte vmesni poirnilnik spomina (cache) - ura realnega časa - konzolni terminal s kontrolno enoto - dve diskovni enoti s kapaciteto po 80 MByte s kontrolno enoto - dve magnetni tračni enoti 8OO/I6OO b/i, i/,j, 9 kanalni zapis s kontrolno enoto - asinhroni komunikacijski vmesnik ( 8 linij: EIA/CCITT modemskiizhod ) ( 8 linij: 20 mA tokovna zanka ) - 600 linijski tiskalnik - KOPA 1CXX) alfanumerični video display terminal (2 kom! DELTA 3'I0/80 - DELTA 340 centralna.procesna enota - 256 KByte centralni pomnilnik s paritetno kontrolo - 2 KByte vmesni pomnilnik (cache) - ura realnega časa - konzolni terminal s kontrolno enoto - enota za baterijsko napajanje pomnilnika - procesor s plavajočo vejico (floating point processor ) - dve diskovni enoti s kapaciteto po 80 MByte,'s kontrolno enoto .- dve magnetni tračni enoti (I600 b/i, 75 i/s, 9 kanalni zapis), s kontrolno enoto - asinhroni komunikacijski vmesnik ( 8 linij EIA/CCITT modemski izhod- ) ( 8 linij 20 mA tokovne zanke) - 600 linijski tiskalnik - KOPA 1000 alafanumerični video display terminal ( 2 kom.) DELTA 3'IO/5 - DELTA 310 centralna procesna enota - 128 KByte centralntvpomnilnik s paritetno kontrolo, ki se lahko razširi do 256 KBytov, - ure realnega časa - konzolni terminal s kontrolno enoto - dve diskovni enoti s kapaciteto po 5 MByte s kontrolno enoto - asinhroni komunikacijski vmesnik ( 8 linij: 20 mA tokovne zanke ) DELTA BljO/tO - DELTA 3IIO centralna procesaa enota - 160 KByte centralni pomnilnik s paritetno kon-.ivio do 256 KBytov - ure realnega časa - konzolni terminal s kontrolno enoto - enota za baterijsko napajanje pomnilnika - dve diskovni enoti s kapaciteto po tO MByte s kontrolno enoto - ena magnetna tračna enota (I600 b/i, 75 i/3, g kanalni zapis ) s kontrolno enoto - asinhroni kumunikacijski vmesnik ( 8 linij: 20 mA tokovne zanke ) - 300 linijski tiskalnik NASTETE STANDARDNE KONFIGURACIJE LAHKO RAZSiRITE S PRIKLJUČEVANJEM NOVIH VHODNO-IZHODNO ENOT, POVEČANJEM POMNILNIKA IPD. SISTEMSKI PAKETI DELTA 700/80, 310/80, 310/140 IN 310/5 VKLJUČUJEJO TUDI: OPERACIJSKI SISTEM DELTA/H S PREVAJALNIKI IN APLIKATIVNIMI PROGRAMI, SOLANJE V LASTNEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU, POMOČ PRI UVAJANJU PROGRAMSKE OPREME, INSTALACIJO RACUNALNISKBGA SISTEMA IN ENOLETNO GARANCIJO ZA S'l^OJNO IN PROGRAMSKO OPREMO. Univerzalno komunikacijsko vodilo Centralna Céntralni procesna pomnilnik enota 128 kbyte DELTA SiO deliE sistemi : 340/5 Ura realnega časa Programska honzola Konzotni terminal Kontrolna enota Diskom enota 5 Mbyte Diskovna enota mrrnT 8 linij -Asinhroni komunikacijski vmesnik (20mA tokovne zanke) Univerzalno komunikacijsko vodilo Centralna Centralni procesna enota DELTA 3i0 pomnilnik 160 Kbyte Baterijsko napajanje Ura realnega časa Programska konzola Konzoini terminal Kontrolna enota Diskovna enota iO Mbyte Diskovna enota iO Mbyte Kontrolna enota Linijski tiskalnik 300l^in Asinhroni komunikacijski vrr)esnik(20mA tokovne zanke) detta sistemi : 340/40 Centralna procesna enota DELTA 340 Vmesni pomnilnik FPP O mi i v e D-z SI lin o k o m u mi i k a c i J s ti o vodilo Centralni pomnilnik 265 Kbyte Baterijsko \ napajanje delita sSstemS; Ura realnega časa Programska konzola 8 Imi j kopa ^ \ 1000- — i kopa woo Asinhroni' komunikacijski vmesnik l20mA tokovne zanke) 8 linij Asinhroni komunikacijski i/mesnik ■( E IaIcCITT mod-izhodi) Centralna procesna enota I DUTA 700 ymlversalno Et c m u n i Et a c i j s (t o vodMo Kontrola kanala Ura realnega časa Konzolni terminal I Vmesni pomnilnik 2Kbyt< I Vodilo sa magnetne periferne naprave Glavni pomnilnik 512 Kbyte > Kontrolna enota Diskovna enota 80Mtf/te Diskovno enota 80 Mbyte delita sčstsrai s 7©o/g® l.inijski tiskalnik 8 linij kopa WOO kopa 1000 Asinhroni komunikacijski vme^k (20mA tokovne zanke) — 81 ini j Asinhroni komunikacijski vmesnik (CIA/cciTT mod. izhodi) I PROGRAMSKA OPREMA DELTA SISTEMOV Osnovo sistemske programske opreme predstavlja DELTA/M operacijski sistem, ki je namenjen za delo v realnem času in časovno dodeljevanje resursov do 256 uporabnikom, ki lahko Istočasno uporabljajo sistem. . Glavna karakteristika DELTA/M sistema je interaktivnost. Človek in sistem komunicirata preko posebne enote, ki je običajno video terminal. Vsak monitorski ukaz se lahko vnese preko poljubnega terminala, če le uporabnikovo geslo zadošča ustrezni stopnji tajnosti. To pomeni z vidika uporabnika enake možnosti, kot da bi delal sam na sistemu. Večuporabniško okolje zahteva zaščito med uporabniki samimi, saj bi lahko napaka enega uporabnika povzročila težave vsem drugim. Zaradi tega obstaja med uporabniki zaščita na nivoju programske opreme in na nivoju strojne opreme. Vsak disk je razdeljen v več logičnih področij, od katerih jih vsak uporabnik lahko nekaj upo -rablja . Praktično to prameni, da lahko briše samo svoje nize in bere nize drugih uporabnikov, če mu le-ti to dovolijo. Elektronsko pa je zaščiten adresni prostor programov in uporaba instrukcij, ki bi lahko porušUe integriteto sistema. Te lahko uporablja samo izvajalni sistem. • Multiprogramiranje je realizirano na nivoju sistema kot celote in na nivoju posameznega terminala. Tako ima lahko vsak uporabnik lastni multiprograming. To je važno predvsem za programerje, saj lahko istočasno razvijajo (prevajalnik, povezovalnik) in testirajo (izvajajo) programe. Velika hitrost procesorja in perifernih enot ter učinkovito oblikovana programska oprema omogočata gospodarno uporabo vseh komponent DELTA računalnika. Sistem lahko istočasno upravlja industrijski proces (visoka prioriteta -realni čas), interaktivne poslovne aplikacije(sjrednja prioriteta), razvoj novih programov v poljubnih programskih jezikih Standardna prioriteta) in paketne obdelave ( nizka prioriteta ). . Aplikacijski programi se lahko pišejo v MACRO zbirnem ali enem od višjih programskih jezikov: - FORTRAN IV - FORTRAN IV PLUS - BASIC 11 . - RPG II - COBOL ( ANSI 74 standard ) - BASIC-PLUS-2 - PASCAL - DATATRIEVE 11 Na tržišču ugotavljamo velike potrebe po kvalitetni komunikacijski opremi, zato posvečamo veliko pozornost prav temu področju. Komunikacijska programska oprema na DELTA/M je eden od poslov, ki se odvija v multiprogramingu in omogoča povezavo z računalniki: DELTA, PDP-11, VAX, DBC-10, DEC-20, ČDC-6600, IBM 360/370, UNIVAC-11. DELTA sistemi so namenjeni splošni uporabi. Zato je v osnovni paket vedno vključena samo tista programska oprema, ki je potrebna vsem uporabnikom. Vsak pa si lahko izbere dodatno sistemsko ali aplikativno programsko opremo. DELTA/M namreč ohranja popolno kompatibilnost navzdol z RSX-I1/M operacijskim sistemom firnie DEC . Ta operacijski sistem je zelo razširjen, zato je tudi ponudba ELEKTROTEHNE, DEC-a in drugih proizvajalcev zelo velika. ■ ti ' ' r I: PODROBNE INFORMACIJE O NAKUPU DELTA- SISTEMOV NUDI ELEKTROTEHNA LJUBUANA, TOZD ' ZA RAČUNALNIŠTVO DIGITAL: UUBLJANA Linhartova 62a tel. (061) 323-585 ,ZAGREB Aleja Borisa Kidriča 2 tel. (oni) 516-690 BEOGRAD Karadordev trg 13 tel. (011) 694-537