Polda Tone Ogenj je nosil Živa kopica otrok se je prerivala ob ognju, Čeprav je grmada že dogore-vala, je vendar bližnje fantiče žgala v obraz. Z rokatni so si ga morali zakri-vati. Vsakdo je hoiel biti prvi ob ognju. Saj šc ni bil blagoslovljen. Pa kdo bi čakal doma do sedmih, ko pa je tako prijetno stati ob grmadi in se prepirati, kdo ima boljšo gobo. Ha, kresilna goba! Kako prijetno zadiši, kadar se je oprime iskra! Največjo je iinel Pocarjev z Radovne. Kako tudi ne, ko ima dve debeli uri do doma! Penklačev Tonček se ni mogel preriti do ognja. Premajhen je bil, da bi mogel razriniti fantine. Šele prvič bo letos nosii ogenj. Pa ga Še malo ni skrbelo: saj je na cvetno nedeljo nosil kar trt beganice: LeŠnikovo, Tratovčevo in še domaČo. Tonček se je samemu sebi zazdel velik. In ta novi klobuk! Mama mu ga je kupila na cvetni petek, ko je bil v Gorjah semenj. Samo na cvetno ne-deljo dopoldne ga je smel pokriti. Tudi danes mu ga mama ni pustita, pa ga je skrivaj vzel. Zakaj pa bi ga ne, saj je danes, ko gre po ogenj, prav tako velik prazntk kakor cvetna nedelja. Morda je še večji. Pa se le ni mogel po-tolažiti, ker ni ubogal raame. Huda bo, morda ga bo še celo nabila, ko pride domov. Oj, ta novi klobuk! Zelen je bil in tako lcpo okrogel. Tri velike zvončke si je mimogrede utrgal, na leskovem grmu pa je odlomil vejico s prašnimi abranki in jih zataknil za trak. Cicmanov Joža kar postrani pogleduje. Naj lel Nima vsakdo takega klobuka! Ura je počasi natolkla sedem. »Že gredof« je završalo med gručo in pričeli so se še bolj prerivati. Velikonočno svečo so otroci brž opazili. Trioglati sveč-nik tudi. In gospod župnik v vijoličastem plašču, pa ministranli — in še toliko drugega —. Faniini so se tako zagledali, da niso slišali cerkovnika, ki je že drugič vpil: »Zdaj pa le tiho! Pa odkrijte sei« Se enkrat je zavpil: »Klobuke doll« Cicmanov Joža še vedno ni slišal. Cerkovnik je slegnil svojo dolgo roko in mu potegnil klobuk z glave. Pa je najbrž zgrabil za lase. Joža je namreč skremžil obraz in se umaknil iz prve vrste. Zdaj se je Penklačev Tonček preril prav do ognja. Pred obrazom je držai klobuk. Vendar vročina ni dobro dela zvončkom: vso svežost jim je izpila. Abranki pa so se v vročini razpustili: široko so se naježili in če je Tonček klobuk potresel, se je usul cvetni prah na klobukove krajce. Otroci so zagnali vrišč. Župnik je zaprl knjigo. Divje prerivanje sc je zaČelo. Vsakdo je hotel prvi do ognja. Cerkovnik je mislil, da bo moral vmes poseči, pa je moral v cerkev. Tonček /e irael prekuhano gobo. Tudi toičena je bila. Hitro se je bo oprijel ogenj, da bi le do žerjavice mogel. Pa jc imel prekratko žico in vedno, kadar je skušal prižgati, ga je roka zapekla in jo je umaknil. Končno se mu je zazdelo, da se je na vogalu gobe utrnila iskra. Razpihal jo je, da se je ogenj razpasel po precejšnem kosu. »Ne bo ugasnila « Zavihtel je gobo visoko nad glavo. Tekel je proti domu, da je komaj sapo lovil. »Hitro moram biti doma. Mama bo vesela in ne bo huda radi klobuka,« se je izpodbujal. Vrtil je gobo nad glavo. Pa sam ni vedel, kdaj se mu je nekam zaplela, Oplazil se je po glavi in takoj nato Še enkrat. Zabolelo ga jc. Če bi ga kdo takole udaril, bi jokal, danes pa ne. Veiika sobota je danes, Tonček nosi bla-goslovljcni ogenj in nov klobuk ima. Že je bil v Zakopih. NajrajŠi bi zavriskal. Koliko je zvončkov v Zakopihl Vse belo jih je bilo in sami tisti veliki, na visokih steblih. Kaj ko bi vsi mogli zvoniti? Morda pa bodo danes, ko bo vstajenje. Škoda, da bo v procesiji in jih ce bo slišal. Pod grmovjem in visoko gori v breg pa so cvetele kurjice. 254 Tako lepo bele so bile, le nekaj jih je že zardevalo: te bodo kmalu odcvetele, je vedel Tonček. Tedaj so se pri fari oglasili zvonovi; razvezaii so jim betice in zapeli so prvo alclujo. Kdo bi ne bil vesel? Spet bi bil Tonček najrajši zavriskal, pa je sarao klobuk popravil. »Au . . .« Ko je mislil popraviti klobuk, ga je nekaj v prste speklo. Kakor žerjavica! Zgrabil je kraje in vrgel klobuk na tla. »Ojoj! Prejoh — novi klobukl« Čudno se mu je raztegnil obraz, a iz jokajočih oči ni bilo solza. Novi klobuk je bil preluknjan. Košček tleče gobe je padel nanj in ga zažgal. Tonček je brž ugasnil Uečo klobučevioo — a kaj? Dve hiknji sta se zlobao režaii vrh klobuka. »Ojoj — novi klobukl« Šele ko je pomislil, kaj bo doma, so se mu udrJe solze. O — kaj če je tcpca, da bt bil le klobuk spet ceL Se mrdnil bi ne, ko bi ga tepli. — A klo-buka ne bo veČ! Skoraj glasno je tulil. Zdaj bo moral vse leto nositi tisto staro kapo. Le zakaj ni mame ubogai? Klobuk bi bil zdaj Iepo doma v omari in cel bi bil. Zdaj bo pa brez klobuka in še te-pcn bo- Pa prav za prav ni nič kriv, saj ga ni nalaŠč. Fa si kar ni raogel dopo-vedati, da ni nič kriv, ko vendar ni ubo-gal mame. Komaj je stopil v vežo, že je od nekod planila sestra: »Kakšen pa si? Ejej — pa novi klobuk?« TonČek je pla-nil v črno kuhinjo; morda se je hotel skriti, ko je bila tema tam. Fa je bila ob ojem mati, »Sam ne vem kako .. .« je jecljal TonČek. Mati ni rekla niČesar, Ie za tram )'i je segla roka. Leskovka je bi\a tam. Potem je padalo . . , TonČek je spustil gobo iz rok in tudi klobuk se je za-trkljal po kamenitem tlaku Črne kuhinje. »Pa sem ti pravila,« si je oddahnila matj, nato pa je spet padalo. Tonček je stisnil zobe in ni zajo-kal. Prvič v življenju je čutil, da je za-služil hujšo kazen. Na tako velik praznik kakor je velika sobota, pa m ubogal. Prav je, da ga mati tepe, čisto prav. Zakaj pa se je postavljal s klobukom. Komaj ga je mati spustila iz rok, že je pograbil gobo in zbežal. ^Najprei k LešnikuU — »Hu-u! Že nazaj?« se je začudila mati. Vzela je gobo in podkurila ogenj. Tonček je trepetajoč čakal plaČila. Morda bodo pirhi? 0 ko bi bili, da bi jih imel več kakor sestral »Na, ko si beganico nosil in ogenj! Boš pa za pirbe imel « Mati mu je slismla v roko nekaj okroglega. »Morda sta dva dinarja?« je tipal, ko jc planil čez prag proti Tratovcu. Še zahvaliti se je pozabil. Ko je videl, da ima v pesii kovača, je sklenil, da pojde popoldne in se bo zahvatH. Kovača pa bo dal mami za nov klobuk. »Zakaj si pa vcs obvekan?« so ga sprejeli pri Tratovcu. Najrajši bi bil kar moičal, pa jim je moral vse povedati. Le tega ni povedal, kako je bil 255 tepen. Kaj pa jih skrbi, Pa je Tratovčeva mama tudi to uganila. Pa ni niČ rekla, le v kamro je šla, Kar brž se je vrnila. Zelen klobuček je imela v rokah. Prav tak je bil kakor Tončkov, le trak je bil zadaj razcotan. Pa prav malo. »NaŠemu Petru je tale premajhen, tebi bo pa kar prav,« mu ga je poveznila na glavo. »Ga boš pa za pirhe imel, ko si nam ogenj pnnesel « Tonček ni vedel, kako bi se zahvalil. Samo jecljal je nekaj. Potem je stekel domov. Zdaj se mu je zdeio, da ob poti pozvanjajo zvonČki, prav razločno je slišal, da cingljajo; aleluja, aleluja, aleiuja , . .