aktualno 13 Financing of sports facilities: Are we thinking correctly? Abstract In order to reduce relatively unproductive debates about when a sports facility pays off and who should take the burden of its financing, we wish to emphasize that before the respective discussion on the construction of new or renovation of existing sports facilities two fundamental questions about the financing of sports facilities need to be answered. These two questions are related to the role of public and private sources in the financing of sports facilities and how to assess the reasonableness of investment in sports facilities. Only when we understand public, private, or public-private interest for the financing of sports facilities and when we understand that the answer to the question of whether a sport facility »pays off or does not pay off« depends on how we define the benefits (economic and non-economic) from this sports facility, it is reasonable to ask ourselves others (just as critical) issues related to the quantity and quality of sports facilities. Key words: sport facility, public sources, private sources, investment criteria. Tomaž Čater Vinko Zovko Financiranje športnih objektov: Razmišljamo pravilno? Izvleček Z namenom zmanjšanja relativno neplo- dnih razprav o tem, kdaj se nek športni objekt splača ter kdo naj prevzame bre- me njegovega financiranja, želimo s tem prispevkom poudariti, da je pred vsako- kratno razpravo o gradnji novega ali ob- novi obstoječega športnega objekta tre- ba odgovoriti na dve osnovni vprašanji o smiselnosti financiranja športnih objek- tov. Ti dve vprašanji sta povezani z vlogo javnih in zasebnih virov pri financiranju športnih objektov ter s tem, kako sploh presojati smiselnost investicij v športne objekte. Šele ko dobro razumemo javen, zaseben oziroma javno-zaseben interes za financiranje športnega objekta ter ko razumemo, da je odgovor na vprašanje, ali se športni objekt »splača ali ne spla- ča«, odvisen od tega, kako opredelimo koristi (ekonomske in neekonomske) od tega športnega objekta, se je smisel- no začeti spraševati, ostala (ravno tako ključna) vprašanja, povezana s kvantiteto in kvaliteto športnega objekta. Ključne besede: športni objekt, javni viri, zasebni viri, investicijski kriteriji. 14 Uvod „ Vsakič, ko se v družbi odpre razprava o gra- dnji novega športnega objekta (npr. Nor- dijski center Planica, Športni center Stožice itd.) ali le o obnovi ali vzdrževanju že obsto- ječega športnega objekta (npr. stadion za Bežigradom, smučišče Kanin itd.), se pravi- loma na eni strani vzpostavi močna koalici- ja, ki izgradnjo ali obnovo goreče podpira, na drugi strani pa močna opozicija, ki se na vse kriplje trudi, da dokaže nesmiselnost takšnega početja. Pri tem ni tako pomemb- no, na kateri ravni (državni, regijski ali zgolj lokalni) se razprava odvija, saj se skupine protagonistov in upornikov večinoma hitro izoblikujejo na vseh teh ravneh. Razprave ter debate za in proti se ne odvijajo le pred izgradnjo nekega športnega objekta (ta- krat so takšne razprave še lahko koristne), ampak tudi med in celo po izgradnji, ko z delno ali v celoti dokončano investicijo že nastanejo ogromni potopljeni oziroma ne- povratni stroški (jasno je, da takrat takšne razprave nimajo več ekonomskega pome- na, ampak lahko služijo le še nabiranju poli- tičnih točk ali pa so same sebi namen). Namen tega prispevka je zato odgovoriti na dve osnovni vprašanji o smiselnosti financi- ranja (novih) športnih objektov, in sicer: (1) kakšna naj bo vloga javnih in zasebnih vi- rov pri financiranju športnih objektov ter (2) kako presojati smiselnost investicij v špor- tne objekte? Z razpravo o teh dveh vpraša- njih želimo predvsem zmanjšati večinoma precej neplodne debate o tem, kdaj se nek športni objekt splača financirati ter kdo naj prevzame breme njegovega financiranja. Jasno je, da ti dve vprašanji nista edini, ki si jih je smiselno zastaviti pri odločanju o izgradnji ali obnovi športnega objekta oziroma da so s tem povezana še številna druga vsebinsko-tehnična vprašanja, kot so npr. vprašanje optimalne velikosti in oblike športnega objekta, vprašanje prilagajanja športnega objekta gospodarskim in de- mografskim trendom itd., je pa res, da si je vsa ta vprašanja smiselno zastaviti šele po tem, ko razumemo javni, zasebni ali mešani javno-zasebni interes za financiranje špor- tnega objekta ter ko razumemo, kaj vse je treba upoštevati pri odgovoru na vpraša- nje, kdaj se določen športni objekt splača financirati. Javno ali zasebno „ financiranje športnih objektov? Vse dobrine, ki jih ljudje uporabljamo v času svojega življenja, lahko razvrstimo na javne, zasebne in mešane (Stanovnik, 1998). Ljudje se nedvomno ukvarjamo s športom zaradi lastnega zadovoljstva, kar pomeni, da je šport zasebna dobrina, ki zadovolju- je potrebe posameznikov po užitku. Kot tako bi jo morali plačati iz lastnih virov, kar mnogi tudi počno. Po drugi strani pa ima od športnega udejstvovanja ljudi korist tudi celotna družba in v mnogih primerih so koristi družbe celo večje od koristi po- sameznikov. Šport lahko zaradi tega poleg nekaterih drugih dobrin (zdravstvo, šolstvo itd.) uvrstimo celo med dobrine posebne- ga družbenega pomena, zaradi česar mora biti (so)financiran tudi iz javnih virov. Brez dvoma je torej šport mešana (tako javna kot zasebna) dobrina, ki za svoje financira- nje potrebuje tako javne kot tudi zasebne vire. Tudi če se od splošne razprave o financi- ranju športa premaknemo konkretneje k razpravi o financiranju športnih objektov, je zaključek podoben. Na športnih objek- tih se namreč odvijajo vsi ključni segmenti športa, torej tako vrhunski šport, športna rekreacija kot tudi šport za otroke in mla- dino. In ker so vsi ti ključni segmenti športa povezani tako z javnimi kot tudi z zasebni- mi interesi, je jasno, da obstajajo tako razlo- gi za javno financiranje športnih objektov kot tudi razlogi za njihovo zasebno financi- ranje (Kolenc idr., 2007). Argumenti za javno financira- nje športnih objektov Javna dobrina je dobrina, ki bolj ali manj pripomore k blagostanju vseh posamezni- kov v neki družbi. Zato se financiranja javnih dobrin ne more v celoti prepustiti zaseb- nim virom. Zakaj imajo država in lokalne skupnosti interes, da financirajo športne objekte (tudi) iz javnih virov? Odgovor na to vprašanje je večplasten, razloge za javno (so)financiranje športnih objektov pa lahko razvrstimo predvsem po dveh kriterijih: (1) po tem, na kateri segment športnega trga (vrhunski šport, športna rekreacija ter šport za otroke in mladino) se pretežno nanašajo, ter (2) po tem, ali gre za pretežno ekonom- ske ali širše družbene razloge (glej Tabelo 1). Pri tem velja omeniti, da mnogi avtorji precej bolj kot ekonomske izpostavljajo ne- ekonomske razloge. Beauchamp idr. (2005) tako npr. trdi, da gre v večini primerov za pretiravanje pri izpostavljanju ekonomskih razlogov ter da pravi argumenti za (so)fi- nanciranje športnih objektov iz javnih virov niso ekonomskega, ampak širšega družbe- nega značaja. Argumenti za zasebno financi- ranje športnih objektov Dejstvo, da imajo pri financiranju športnih objektov veliko vlogo javni viri, pa seveda še ne pomeni, da ni potrebe po vzposta- vitvi zasebnega (so)financiranja. Konec koncev s številnih vidikov šport in uporaba športnih objektov predstavljajo povsem zasebno korist, zato je prav, da za to plaču- jejo tudi zasebniki. Gre predvsem za zaseb- no korist posameznikov in podjetij, ki izha- ja iz njihove aktivne ali pasivne uporabe športnih objektov. Argumenti za zasebno (so)financiranje športnih objektov obstaja- jo tako na trgu vrhunskega športa kot tudi na trgu športne rekreacije, delno pa zaradi prerazdelitvenih učinkov tudi na trgu špor- ta za otroke in mladino. Tudi ti argumenti so seveda lahko pretežno ekonomski, širše družbeni ali pa kombinacija obojih (glej Ta- belo 2). Kako presojati smisel- „ nost investicij v špor- tne objekte? Kar zadeva obstoječe športne objekte so ti zdaj v Sloveniji večinoma v zasebnih rokah ali pod okriljem javnih zavodov ali nepo- sredno mest oziroma občin. Financiranje njihove uporabe gre delno iz sredstev lo- kalnih skupnosti ali neposredno iz naje- mnin športnih društev ali zasebnih naje- mnikov, kar je seveda z vidika ekonomske stroke upravičeno. Toda bolj kot na tekoče financiranje obstoječih objektov se v tem prispevku osredotočamo na financiranje iz- gradnje novih objektov ali večje investicij- ske posege v obstoječe objekte. Ker bo tek- ma za finančne vire v športu v prihodnosti vse bolj ostra, bodo tudi odločitve lokalnih skupnosti, da politično podprejo investira- nje v športne objekte z lastnimi javnimi viri, vse bolj pod drobnogledom, zaradi česar bodo morale biti vse večje investicije do- bro strokovno argumentirane. Če torej želi- mo v prihodnosti zagotoviti bolj strokovno odločanje o investicijah v športne objekte, moramo pred vsako pomembno investici- jo najprej oceniti ekonomsko upravičenost investicije, šele nato pa je treba investicijo presoditi tudi z drugih (neekonomskih) vidikov. V ta namen v nadaljevanju posre- dujemo nekaj predlogov, kako pristopiti k ugotavljanju ekonomske upravičenosti in- vesticij v športne objekte in prireditve, za katere načrtujemo, da se bodo odvijale na teh objektih. aktualno 15 Ekonomsko presojanje špor- tnih objektov z uporabo eko- nomskih ocen investicij Tako kot za vsako drugo investicijo mora biti tudi pri investicijah v športne objekte osnova za presojo izdelan investicijski na- črt, katerega nepogrešljiv del je ekonom- ska ocena investicije. Investicije lahko pre- sojamo z uporabo statičnih ali dinamičnih kriterijev (metod), osnovna razlika med njimi pa je, da dinamični kriteriji upošteva- jo, da ima nek nominalni znesek denarja v različnih časovnih točkah različno vrednost (Mramor, 2000). Med več možnimi dina- mičnimi kriteriji so verjetno najbolj znani in uporabljeni (Berk idr., 2001): neto sedanja vrednost, – notranja stopnja donosa in – indeks donosnosti. – Ker namen tega prispevka ni predvsem teoretičen, se seveda v tehnične podrob- nosti posameznih metod za presojanje investicijskih projektov ne bomo spuščali. Tabela 1: Argumenti za javno (so)financiranje športnih objektov Argumenti za javno (so)financiranje športnih objektov Vrhunski šport Športna rekreac. Šp. otrok in mlad. Ek. 1 Dr. 2 Ek. 1 Dr. 2 Ek. 1 Dr. 2 Izgradnja večjih oziroma pomembnejših športnih objektov običajno pomeni večje število novih delovnih mest, kar ima številne pozitivne (posredne in neposredne) učinke za gospodarstvo iz družbo. ● ● Vrhunski športni dogodek na primernem športnem objektu je lahko odličen promo- tor regije oziroma države navzven, poleg tega pa ima – zlasti v majhnih državah, kot je Slovenija – tudi funkcijo podpore pri grajenju narodne identitete. Zlasti promocija države navzven ima lahko številne pozitivne učinke, med drugim tudi neposredne ekonomske, kot so npr. ugoden vpliv na razvoj turizma, privabljanje dodatnih inve- stitorjev itd. Funkcija promocije države je bila sicer še posebej izpostavljena v bivših socialističnih sistemih, kjer je bila to ena najpomembnejših funkcij vrhunskega športa. ● ● Zaradi obiskov tekem na športnih objektih se pri ljudeh povečuje zavest o potrebno- sti športa in s tem želja po lastni športni aktivnosti, ki pa povečuje zanimanje za špor- tne dogodke in za gledanje vrhunskega športa. Tako je tudi vrhunski šport generator množičnih oblik športnega udejstvovanja, s čimer koristi celotni družbi. ● ● Obiskovalci med obiskom športnih prireditev na športnih objektih trošijo denar, kar povečuje obseg gospodarske aktivnosti in to z multiplikativnim učinkom. Večja gospodarska aktivnost namreč pomeni dodatne davčne prihodke na različnih ravneh (tako v državnem proračunu kot tudi v proračunih občin) in hkrati spodbuja še doda- tno gospodarsko aktivnost na tem geografskem območju. ● Novi športni objekti prispevajo k večjemu ponosu in zadovoljstvu lokalnih navijačev kot večina drugih alternativnih javnih investicij. Gre torej za širšo družbeno korist, od katere pa ima lahko korist tudi politika, ki namreč na ta način nase privabi močno me- dijsko pozornost, večjo, kot bi jo upravičevale ekonomske koristi, s čimer si povečuje tudi politično podporo za subvencioniranje športnih objektov. ● Na mnogih športnih objektih se poleg športnih odvijajo tudi drugi polkomercialni ali nekomercialni dogodki, kot so npr. proslave, sejmi, verska in politična srečanja itd. Ker gre pri takšnih prireditvah za tipično nedobičkonosne projekte, seveda zasebno financiranje takšnih objektov ne bi bilo možno, ker iz ekonomskih razlogov potencial- ni investitorji takšnih investicij ne bi bili pripravljeni financirati. ● ● ● Obstoj športnih objektov je osnovni predpogoj za aktivno športno udejstvovanje v številnih športnih panogah. S tem se povečuje pozitiven vpliv na zdravje ter delovno sposobnost in storilnost ljudi. Posamezniki so zaradi tega tudi manj dovzetni za vsakdanje negativne vplive, kar je še posebej pomembno pri otrocih in mladini. Tako starši želijo, da bi njihov otrok užival v športu tudi zato, da bi postal močnejši, bolj razvit in bolj zdrav ter da svojega odvečnega prostega časa ne bi zapolnjeval z alkoholom, mamili in sodelovanjem v kriminalu. ● ● ● ● Brezplačna (ali vsaj cenovno dostopna) uporaba športnih objektov je pomembna tudi zaradi naraščajočih razlik v distribuciji bogastva. Strukturne spremembe v so- dobnih družbah (staranje prebivalstva, brezposelnost, zmanjševanje socialnih pravic itd.) namreč prispevajo k temu, da se poleg novih elit pojavlja tudi nova revščina, ki si oblik športnega udejstvovanja, ki zahtevajo plačilo za uporabo športnih objektov, preprosto ne more privoščiti. Problem je vse prej kot majhen in se bo verjetno še stopnjeval, zato vloga države na področju dostopnosti športnih objektov je in bo ostala pomembna. ● ● Opombi: 1 Ekonomski razlogi. 2 Širši družbeni razlogi. 16 Omenimo le, da je rezultat vsake od njih odvisen od ocene pozitivnih in negativnih denarnih tokov v različnih časovnih točkah v okviru življenjske dobe investicije ter od diskontne stopnje, ki jo uporabljamo pri preračunavanju vrednosti denarja med različnimi časovnimi točkami. Če investicije v športne objekte ekonomsko presojamo le z uporabo takšnih ekonom- skih ocen investicije, številni avtorji, npr. Siegfried in Zimbalist (2000), Beauchamp idr. (2005) itd., ocenjujejo, da ga skoraj ni športnega objekta, ki bi bil ekonomsko upravičen. Ekonomsko presojanje špor- tnih objektov z uporabo študij ekonomskega vpliva Jasno je, da presoja investicij v športne objekte ne more temeljiti zgolj na eko- nomskih ocenah investicij, ampak je treba na športne objekte gledati širše – z vidika ekonomskega vpliva vseh dogodkov, ki se bodo odvijali na športnih objektih, na lo- kalno (in morda tudi širšo) skupnost. Stro- kovno se k temu po navadi pristopi z izved- bo študije ekonomskega vpliva. Za razliko od klasičnih računovodskih prijemov je prednost takih študij zlasti v tem, da širše ocenijo, kaj neka lokalna skupnost (torej tudi prebivalci, ne pa le investitor v objekt) pridobi v zameno za žrtve, ki so potrebne za izvedbo investicije (Crompton idr., 2001). Take študije po navadi temeljijo na nasle- dnji logiki: prebivalci neposredno (npr. s plačilom komunalnih storitev) ali posredno (s plačilom davkov) prispevajo v mestni proračun => mestni svet sprejme odloči- tev za (so)financiranje športnega objekta z denarjem davkoplačevalcev => dogodki, organizirani na/v objektu pritegnejo obi- skovalce => obiskovalci trošijo denar => denar prispeva k ekonomskemu in širšemu družbenemu razvoju lokalne skupnosti (koristi mesta kot celote in zasebne koristi prebivalcev v njem) => prebivalci trošijo še več => še večji prilivi v proračun (državni in mestni); s čimer je krog sklenjen oziro- ma se začne ponavljati, kar pomeni, da so zaradi multiplikativnega učinka dejanske ekonomske koristi, ki so posledica vseh dogodkov na športnem objektu, v resnici večje, kot če multiplikativnega učinka ne bi upoštevali. Naloga študije ekonomskega vpliva je, da oceni, kakšne so ekonomske posledice uporabe zgornje logike oziroma kakšne so širše ekonomske koristi za lokalno skupnost in njene prebivalce. Toda lokalne skupnosti morajo biti pri izdelavi takih študij izjemno previdne. Če naj bodo realne, morajo na- mreč te študije temeljiti na stvarnih in ne napihnjenih predpostavkah, kot je to v pra- ksi velikokrat primer. Na hitro omenimo le naslednjih nekaj opozoril, ki jim moramo upoštevati, če želimo dobiti objektivne re- zultate: Študije pogosto pri oceni ekonom- – skega vpliva v izračun zajamejo tudi lokalne prebivalce, kar pa ni pravilno. Prav bi bilo, da se študija osredotoči le na obiskovalce od drugod (izven področja, ki je v študiji opredeljeno kot vplivno območje), saj trošenje lo- kalnih prebivalcev med prireditvijo na športnem objektu pomeni večinoma le »kroženje« denarja, ki je že v lokalni skupnosti. Študije naj tudi ne upoštevajo slučajnih – obiskovalcev in t. i. »time-switcherjev« (tj . tistih, ki so mesto ali okolico namerava- li obiskati v vsakem primeru ob nekem drugem času, a so čas obiska prilago- dili prireditvi, ki je predmet študije). Razlog je jasen. Slučajni obiskovalci na prireditvi niso zaradi prireditve, ampak morda zaradi kakšne druge lokalne znamenitosti, zato njihovega trošenja ne moremo pripisati na račun priredi- tve. Na drugi strani bi »time-switcherji« Tabela 2: Argumenti za zasebno (so)financiranje športnih objektov Argumenti za zasebno (so)financiranje športnih objektov Vrhunski šport Športna rekreac. Šp. otrok in mlad. Ek. 1 Dr. 2 Ek. 1 Dr. 2 Ek. 1 Dr. 2 Športni objekti, na katerih se odvijajo vrhunski športni dogodki, so lahko medij za oglaševanje v športu in preko športa. Tako se lahko celotni stadioni in dvorane ali pa le njihovi posamezni deli (npr. posamezne lože) imenujejo po sponzorjih, katerih zasebni interes je večja prodaja njihovih izdelkov. Logično je torej, da se izgradnja ali vzdrževanja takega športnega objekta (delno) financira tudi z zasebnimi viri podjetij. ● Posameznik, ki si na športnem objektu ogleda športni dogodek z nakupom vstopni- ce, plačuje tudi za lasten užitek. Ker gre pri tem za posameznikov zasebni interes, je prav, da se ta financira zasebno. ● Tudi na segmentu športne rekreacije so argumenti za zasebno financiranje špor- tnih objektov jasni. Gre predvsem za zasebni užitek in skrb za lastno dolgoročno zdravje, ko posameznik kupi neko storitev (npr. ko plača za športno aktiven dopust ali rekreativno vadbo v prostem času). Ker s takim nakupom posameznik ne poskrbi le za kratkoročni užitek, ampak tudi za svoj uravnotežen psihofizični razvoj in lastno storilnost, je motiv tako neekonomski kot tudi ekonomski. ● ● Argument za zasebno (so)financiranje športnih objektov, na katerih se odvija prete- žno šport za otroke in mladino (npr. igrišča ob šolah in vrtcih), je v primerjavi s trgoma vrhunskega in rekreativnega športa bolj skrit. Gre za t. i. prerazdelitveni učinek, ko zasebni viri gospodinjstev in podjetij ne zadoščajo za financiranje objektov za vrhun- ski šport. Te zato v večji meri (so)financira država, zasebni viri pa so posledično (ker država nima več dovolj sredstev) prisiljeni v večji meri (so)financirati športne objekte za otroke in mladino. Tudi v tem primeru je kratkoročno ta motiv predvsem neeko- nomski, dolgoročno pa tudi ekonomski. ● ● Opombi: 1 Ekonomski razlogi. 2 Širši družbeni razlogi. Vir: Arhiv podjetja Elan Inventa d.o.o. aktualno 17 trošili v lokalni skupnosti, tudi če ne bi bilo dogodka na športnem objektu, le da bi se njihova potrošnja zgodila malo prej ali malo kasneje. Študije naj, če želimo z njimi doseči – tisto, zaradi česar jih sploh izvajamo, proučujejo vpliv dodatne porabe obi- skovalcev prireditve na dohodek lokal- nih prebivalcev, ne pa zgolj vpliva na dodatno ekonomsko aktivnost (proda- jo) v lokalni skupnosti. Smisel je namreč v tem, da direktno primerjamo, koliko lokalna skupnost za neko prireditev na športnem objektu žrtvuje in koliko od nje neposredno pridobi. Študije naj zelo previdno obravnavajo – vpliv prireditve/objekta na dodatno zaposlenost. Z večinoma nerealnimi predpostavkami (predpostavka rednih delovnih razmerij, predpostavka polne zaposlenosti, predpostavka zaposlitve le lokalnih prebivalcev) je namreč mo- žno rezultate take študije precej prikro- jiti željam naročnika. Kot že rečeno velja zgornje napotke v pri- hodnosti upoštevati zlasti za velike inve- sticije v športne objekte in prireditve, ki se bodo na njih odvijale, čeprav je seveda logika uporabna tudi za manjše športne objekte in prireditve. Če ekonomsko smi- selnost investicij v športne objekte preso- jamo z uporabo študij ekonomskega vpliva (pri čemer torej pri ocenjevanju ekonom- skih koristi športnega objekta upoštevamo multiplikativne faktorje), je zaključek, da je nek športni objekt lahko celo ekonomsko upravičen, nekoliko bolj verjeten kot pri uporabi preprostih ekonomskih ocen in- vesticij brez uporabe multiplikatorjev, še vedno pa naj bi veljalo, da se tudi z upora- bo teh metod številni športni objekti eko- nomsko ne splačajo (Siegfried in Zimbalist, 2000; Beauchamp idr., 2005). Neekonomsko presojanje športnih objektov z uporabo širših družbenih kriterijev Čeprav smo večino tega poglavja posvetili razmišljanju o ekonomski upravičenosti in- vesticij v športne objekte, pa seveda zgolj ekonomsko presojanje takšnih investicij v praksi ne zadostuje. Razloge, zakaj verja- memo, da je temu tako, smo obravnavali že v drugem poglavju tega prispevka, ko smo navedli več neekonomskih argumentov za financiranje športnih objektov, zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali. Odločanje o smiselnosti obstoja športnih objektov zato ne sme biti le ekonomsko, ampak tudi širše družbeno-politično. Sklep „ Očitno je, da tako za javno kot za zasebno za financiranje športnih objektov obstaja cela paleta najrazličnejših razlogov, tako ekonomskih kot neekonomskih, pri čemer se ti razlogi nanašajo na vse tri ključne se- gmente športnega trga (vrhunski šport, športna rekreacija ter šport otrok in mla- dine). Jasno je tudi, da skoraj ni športnega objekta, kjer se javni in zasebni interes ne bi prepletala. Pri razmišljanju o prihodnjem financiranju športnih objektov zato predla- gamo intenzivnejše usmerjanje v pravična javno-zasebna partnerstva. Namen jav- no-zasebnih partnerstev je zlasti povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev, pri čemer gre z vidika financiranja za dvosmer- no logiko. Po eni strani gre tako za zasebna vlaganja v (delno) javne projekte, po drugi strani pa javno financiranje (delno) zaseb- nih projektov. Razvoj javno-zasebnega par- tnerstva je v Sloveniji šele v povojih, širša razprava o tej tematiki pa seveda presega okvir tega prispevka. Ne glede na javni interes, povezan s špor- tnimi objekti, pa je seveda nujno, da so investicije v športne objekte čim bolj smo- trne. Smotrnost tovrstnih investicij zaradi prepletanja javnega in zasebnega intere- sa presojamo s kombinacijo ekonomskih (ekonomske ocene investicij in študije ekonomskega vpliva) in neekonomskih (družbeno-političnih) kriterijev. To pomeni, da investicija v športni objekt ne bo nuj- no zavrnjena, če se strogo ekonomsko ne bo »pokrila«. Pomislimo samo, ali bi se bili Slovenci pripravljeni odpovedati Planici, če bi se hipotetično izkazalo, da organizacija smučarskih poletov prinaša zmerno izgu- bo. S tem seveda ne trdimo, da je treba na državni ali lokalni ravni postaviti vsak športni objekt, za katerega se bo našel nek družbeno-politični interes. Še posebej, če bo šel trend financiranja športnih objektov v smeri vzdržnih javno-zasebnih partner- stev, je namreč jasno, da je treba stremeti k temu, da so investicije v športne objekte (tudi ekonomsko) čim bolj vzdržne, prav pa je, da pri njihovi presoji poleg ekonomskih upoštevamo tudi širše družbene koristi športa oziroma športnih objektov. Šele ko dobro razumemo javni, zasebni ozi- roma javno-zasebni interes za financiranje športnega objekta ter ko razumemo, da je odgovor na vprašanje, ali se športni objekt »splača ali ne splača«, odvisen od tega, kako opredelimo koristi (ekonomske in ne- ekonomske) od tega športnega objekta, se je smiselno začeti spraševati ostala (ravno tako ključna) vprašanja, povezana s kvan- titeto (zlasti optimalna velikost in oblika) in kvaliteto (npr. personalizacija storitve) športnega objekta. Literatura in viri „ Beauchamp Nancy, Newman Robert, Graney 1. Michael J. in Barrett Kevin (2005): Facility ma- nagement. V: Masteralexis Lisa P., Barr Carol A., Hums Mary A. (ur.): Sport management. Sudbury: Jones and Barlett Publishers. Berk Aleš, Lončarski Igor in Zajc Peter (2001): 2. Gradivo za poslovne finance. Ljubljana: Eko- nomska fakulteta. Crompton John L., Lee Seokho in Shuster 3. Thomas J. (2001): A guide for undertaking economic impact studies: The Springfield example. Journal of Travel Research, 40 (Au- gust), 79–87. Čater Tomaž (2009): Financiranje športa v 4. Sloveniji s poudarkom na financiranju špor- tnih objektov. V: Strokovni seminar Prihodnost prostega časa, športa in infrastrukture, Bled, 3.12 2009. Kranj: Združenje športnih centrov Slovenije, 21–42. Kolenc Marko, Bednarik Jakob, Jurak Gregor 5. in Kolar Edvard (2007): Značilnosti slovenske- ga športnega trga: kako do novih virov finan- ciranja?, Šport, 55 (2), 17–26. Mramor Dušan (2000): 6. Poglavja iz poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Siegfried John in Zimbalist Andrew (2000): 7. The economics of sport facilities and their communities. Journal of Economic Perspecti- ves, 14 (3), 95–114. Stanovnik Tine (1998): 8. Javne finance. Ljublja- na: Ekonomska fakulteta. Prof. dr. Tomaž Čater Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Katedra za management in organizacijo Kardeljeva pl. 17 SI-1000 Ljubljana tomaz.cater@ef.uni-lj.si