s PLANI M S KI VESTNIK LETNIK LXXX 1980 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE planinski VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZHAJA OD LETA 1895 Dr. Rajko Pavlovec Dr. France Malešič Dr. Herbert Završnik Erna Meško Edo Torkar Nada Kostanjevic Nada Kostanjevic Boris Mlekuž Jože Mihelič Slavko Tuta Jani Bele Mitja Košir Iztok Osojni k Tone Stroj in Franci Horvat Bojan Jevševar Kamnik in Kamniške planine na grafikonih Prvi obiski Grintovcev Trije diverzantje Haloze — dober dan Prah z makedonskih cest Vipavski planinci po svetu Jesenski pogled v Brda Sam na turi Dve ljubezni Stebri Romsdola Ivan Trinko-Zamejski. sin naše gore Janko Sicherl osemdesetletnik Prijatelja, ki sta odšla Dve alpinistični zgodbi Osor in Cres Besede, za katere ve kamen Ob 30-letnici uredništva Spominska smer Tomaža Udoviča Prva med prvo Društvene novice Alpinistične novice Iz planinske literature 1 5 17 21 24 28 29 33 34 35 38 40 43 45 £3 55 58 60 61 62 67 70 Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki Naslovna stran: Proti vrhu Salcantaya — Foto Jure Ulčar Notranja priloga: 1 f ^di-fravSLIrMo^trSaf- Stf^a talT Skr'atiC°' 2 RotvT-Vo"oLRH5fber^kSkrlatiCa' lP°Snetek * Škrbine med Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. - Glavni urednik: Prof Tine Orel, naslov: 61111 Ljubljana - pošta 11. p. p. 38 odao-vorni urednik: Stanko Hribar. - Uredniški odbor: Ing. Tomaž Banovec prof. Marijan Krišelj, prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik, Janez Pretnar, prof Janko Ravnik. Franci Savenc, Franc Vogelnik, dr. Tone SnViJ^nn ^ MUŠnik^ng" Jan6Z Bizj8k ~ Naslov: Planinska *veza Slovenije, 61001 Ljubljana. Dvorakova 9, p. p 214 — Tekoči rarnn nri SDK 50,01.678-47046, telefon 312-553. - 'piaiinskf Vest^k Tzhafa praS! loma vsak mesec. Letna naročnina 200 din. plačljiva tudi v dveh obrokih, za inozemstvo 360 din (20 US ,$). Oglase vodi Rado Lavrič -Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Spremembe naslova javljajte upravi glasila, navedite vedno tudi stari naslov s tiskanimi črkam«. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpoved! do 1. decembra za prihodnje leto. - Rokopisov in slik ne vračamo. - T.ska in kilšeje izdeluje Tiskarna -Jože Moškrič» v Ljubljani PD Dol pri Hrastniku vam želi srečno 1980. leto Obiščite naš dom v Gorah nad Hrastnikom. Možnost šole v naravi po ugodni ceni! Vlečnice — smučišča! LETO LXXX ŠT. 1 LJUBLJANA JANUAR 1980 Motiv: Velika planina z gorskim ozadjem Jedkanica, Zvone Judež KAMNIK IN KAMNIŠKE PLANINE NA GRAFIKAH DR. RAJKO PAVLOVEC V letu 1979 so v Kamniku slavili 750-letnico svojega mesta Za jubilej so pripravili vrsto prireditev, ki so skozi vse leto dajale mestu posebno slovesen pečat. Precej svoje-v sten pa je bil razpis, za katerega sta se odločila Skupščina občine IKamnik "Jmstv« »Ex libris Sloveniae« iz Ljubljane. Po razpisu je bilo treba izdelati male grafike pn kateri ena stranica ni smela presegati 20 cm. Na grafikah je moral b ti mot.v ki je kakorkoli povezan s Kamnikom: motiv iz mesta ali okolice, zgodovinski motivv zvez. z mestom Kamnik, dogodki iz NOB na kamniškem področju, motiv ¡z Kamniških planin plSstvo v Kamniških planinah in podobno. Na vsaki grafik, je moral b.ti napis »Kamnik 1229—1979«. . Razpis so poslali številnim umetnikom po Jugoslaviji in v tujini Pritegnili so tudi osnovne šole ki so že v prejšnjih letih sodelovale pri izdelavah otroških ekslibnsov za katere je jugoslovanski center prav osnovna šola Komenda Moste. Razpisovalci so z zanimanjem čakali na grafike. Čeprav so o razpisu natančno poročal, tudi v »Ex hbns RevuT. glasilu mednarodne organizacije ekslibris (tiska se na Danskemj m v zahod-nonemškem qrafičnem glasilu, uspeh razpisa ni bil cisto jasen. Po zahtevah v razpjsu ^ morali umetn ki upodobiti motiv iz Kamnika in okolice. Razpisu je bil sicer priložen prospekt, venda je po par skromnih fotografijah zelo težko izbrati del mesta, del KamnSkih planin in podobno, če umetnik še nikoli ni b.l v Kamniku. Pnrasi so začele prihajati grafike, največ iz tujine, zelo malo iz domovine, veliko pa predvsem Iz Sol. Ume niki so zelo spretno vpletli motive ki jih je zahteval razpis. Septembra 1979 je bilo v Kamniku razstavljenih vseh 42 grafik, k. j.h je izdelalo 24 umet-nfkovTz devetih držav. Poleg teh je na razstavi sodelovalo 110 učenčev iz petih so našeT ožje domovine iz nižji srednje šole v italijanski Gorici pa se iz osnovnih so v Brčkem in Mladenovcu. Učenci so pripravili 112 grafik, tako da je bilo skupaj razstavljenih 154 grafik. . Pri takšni tematski razstavi nas poleg grafičnih tehnik najboJj zanimaj|o mrtm, pri katerih umetnik sprosti svojo fantazijo, pa se vseeno posvet zahtevani tematiki. Naj p oaost e [šT motiv i pri odraslih umetnikih in pri otrocih so bili prizor. Kamnika - pri tem sta bila M al grad in kamniški grb najpogostejša motiva, nadalje Kamniške planine — marsikdo je posegel po stanovih na Veliki planini pa po živalih - zlasti po kozorogu in gamsu končno še' smučar in - zanimivo - pri otrocih kar simbol tovarne Titan. Poleg teh glavnih motivov so se nekateri spustil, v abstraktni svet kjer motivi komaj še kažejo povezavo s Kamnikom. Strokovna žirija je razdelila tri nagrade, ki so bile že same po sebi svojevrstne. Prvonag^ajeni bo lahko brezplačno bival na Veliki planini deset dni drugonagrajem šest dni in tretjenagrajeni štiri dni. Prva nagrada je odšla v Romunijo dob. jo je Zsolt Vecserka Drugo nagrado je prejel Poljak dr. Zbigniew J6zwik iz Lubl.na, k. je to pot za svoje izredno dognane grafike v Sloveniji dobil že tretjič drugo nagrado! Tretja nagrada je ostala doma. Podeljena je bila za dobro grafiko Doma v Kamn.sk. Bistrici splani nami v ozadju. Dobil jo je Karoly Andruskč iz Sente, velik prijatelj Slovenije in še posebej njenih gora. Vsak od nagrajencev je posegel po drugačnem motivu. Romunski umetnik Z. Vecserka je izdelal izredno cist lesorez, na katerem je Mali grad, pastirski stan z Velike planine, v ozadju silhuete gora, spredaj pa cvetoč lokvanj, ki spominja na arboretum v Volčjem potoku. Mali grad se pojavlja tudi na linorezu Poljaka Z. Jozwika, vendar ta grafika poudarja pastirja s širokim klobukom in preprostim ogrinjalom. Čeprav se pri Z. Jozvviku čuti vpliv domačih krajev tako pri pastirju kot pri stavbah v ozadju, se nam zdi da pastir v sredi slike skoraj zapoje »kot kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic« Eleganten lesorez je naredil tudi Anatolij Mefodjevič Mosijčuk iz Moskve. V dveh krožnih izrezih sta Mali grad in smučar s planinami v ozadju. Skoraj fotografsko natančeni je lesorez znanega zahodnonemškega umetnika Herberta Otta, ki je spredaj postavil Mali grad in Zaprice, v ozadju pa kipijo v nebo mogočne gore. Velika planina, linorez Sffl Ji 3STMJSTM frTtaM «B. planino kar na dveh motivih In žičnico na Veliko planrno. Na grafikah je torej velikokrat upodobljen gorski svet okrog Kamnika. Tako scit. majhn umetniški lističi po svoje proslavili 750-letnico kraja, uspeh razpisa pa bo odmeval tudi rtu in Ustavimo se na kratko še pri otroških grafikah. Na njih so prisrčni, preprost. VoZ?'včasih samo okovana čevlja, drugič neroden smučar, spet drugje gondola žičnice in podobno Na vseh otroških grafikah pa se čuti veselje do te zvrsti umetnost m liubezen do^bire motiva. To tudi pri oddaljenih šolarjih iz Brčkega, k; jim je kamn.sk. svet tuj in tpri otrooih iz MilanovcaP ki so na barvnih grafikah posegli po motivih, k, včasih spominjajo na pisane razglednice dvajsetih ali tridesetih let. Kamniška Bistrica z vrsto jedkanic so se predstav.li d-i*-^ ¡«^ tehnik ■„ odtisov, čeprav se Skupščina^bčine Kamnik in Društvo E^ibris S— ^SSlMS budiia sta umetnike k de^m M» ™'¿d h-ngmnr^ , ^^ za litv^ Te^re^e,SSe9?Xnice in druge grafitne tebn.ke. PRVI OBISKI GRINTOVCEV DR. FRANCE MALEŠIČ ob vsakem koraku po gorab is« Ss« ixzsrz ZVBS fSA obKblSeV/rie™ vedno tie.a *» novem in neznanem. « 1» naju ,e s sosedom — stranTsed^m^cf Petkovimi n^vami^n žraf peski! Votiina ¡e dovoii prostorna ,n za SSffS IepS- ¡¡Jff» najdeva celo dimniku podoben zd. zanimiva. Vzamem jo s seboj ne da b l !" 6"0 Posodico. Tudi Janezu se zb.rk, vsega mogočega od znamkJdo ok^mnelTh t4lJk, m 2 nJ°' Nekak° Se Pridruži SSf 6 ttSt Wn0 POSOdiCO in °d ~ sare. Nato na vse pozabim 0Caj> Tudl t0 roma v P^tro zbirko stare nje da je v virih vse najster^SeS, offi™3lf^odov'ne\Prfdv^ Pa spozna- leta 1499 omenjena imlna faSf?Sh^p"¡1P obiskovali ¡Srasa^srs L^tnsso rg° -t>■—- so jO leta 1963 po naključju našli na Vel?M ol^M M plaVLrtasta sekira, ki po naključju našli bronasto tulasto sekiro za rllTii- let pozneJe 30 P™ «o Nandetove zijalke v Dovji gričM Arheloi s„ tea^fr^^1 P'anlni v bliži"> nekaj kulturnih ostankov verjetno srednjeveške a , rilo nP V 2iJalko odkrili tOofvor, za to. da je bi.o gorsko ro,evTšLdh0bSedm° 3nH ¡S f* ^ " ~ so bil, najdeni arheološki sledov (pTlukovfcivSlT"1? Grad,š6a' ™ katerih V Kamniški Bistrici so bile najdene šled?Zl LLI T Gornjessvi"^' dolini).' «^Kranjskim Rakom Jve M^nS«^^ 3 Tone Cevc. Velika planina «un , . , Ledenodobne kulture v Sloveniji, as arSSS-r1, dmB pa ' ~ » stane Gabrovec, n. d 3 V d°"ni Koros'ce (ustni podatek Vlasta Kopača). . Pogled iz Kovačnice na najvišji Staničev vrh sred Zeleniških špic — v spomin v a- prehoda čez Planjavo fentinu Staniču, drenovcem pa tudi Bocu m njegovim lovcem, ki so prvi stopili nanj Lepa glava nad Petkovimi njivami, v njej so bile najdene sledi iz 16. stoletja HmsakeedmobeaiodVe '°nČeni P°S0di- ki sta bili Pr«<*enl upepeljenemu mrliču (pastirju) iz Brana! Up I a n ?a va ^š ka^rfe 3 K^Tfn^šp °m r ° P° 5VOje tUdi im6na: Kočna' Skuta- Turška gora, mssmm immsmm ^sasrrEsaiti na mestne organ^tn so aa fmeli za i^r .¿S?^ je Verjetn° uPrava 90zda Prešla mmmmmmrn msmm mmm "rSr£F'0„SV""'"lkČa^™ siSi',kaC',a i,adl,a 12 'uirM nekro<>°"! v Bobovku pri ¡rar, arpas,,r,av v ™'a™«' -skn'.r°p"faS' Kovačnica — rov skozi Staničev vrh ipr-f iS? ; arpiop 0H jermanovih vrat, čeprav so včasih domnevali obratno. mmmmm Nablekam, Planina Vckhalzich lezi med Bistrico m Krajem Nd Dolganiua.« ^rfsSrStrtar^ «r »T' " Rudolf Badjura. Ljudska geografija, DZS Ljubljana 1953'¿j j, 96 Natančnejša razlaga je v omenjeni « Tone Cevc, Nastanek in razvoj Pastirskega Xl,19b/ »J opozoril, da bi bilo glede na razpravi, ki bo izšla v Slovenskem etnografu 30 1979. Avtor P°gSt £radu ,z |eta 1448. katerega ime Novi reformirani urbarzanimive. JSiva bi bila lahko tudi Douja nj va ^"af"to^lme6srečamo na^ v .LJiški Bistrici in v do.in, Koros,ce (Douja griča. Douji grobovi, douji možje). Kako se je imenovala, lepa luska v Lepi glavi, ki odpira prehod v dolino? pte^JSiiS- 153 pokaže tudi na sliki." Na omenjeni sliki z naslovom Die Feistnz je idealizirana gorska pokrajina s posameznimi drevesi tudi po najvišjih vrho- h Ln .T Sram n6ba °Zir0ma Približn0 prave sP'0Šne orientacijeP [po na levem bregu) prav ničesar ne spominja na pravo Bistrico. V tekstu napovedani naravni most je le na irSiHnnLV9 TV^ f je Sif-P: ^ ga takrat v Plšdosliu ni ^ilo. Kamnita miza i nanlJnm 9 • ^^ ^ Richter pa jo Je 1818" leta °Pisal kot ovalno in favT™ T« f.°r Sfm- na/Ve;je,tneje ni obiskal Kamniške Bistrice, morebitni sode-Pa so mu dal. netočne podatke, sicer bi vse opisal dosti bolj natančno in navdu- mizeT^fn^Zika^6!3 o^lfnežii^fv £MCk. Kanlnjški Gornik IX. 1963, 133 (napaCni podatki o koncu navaja, da je Firštovo mizo 18^ n Jn " Kamnske. Bistrice Kamniški zbornik XI, 1967, 167. Avtor 1845'je Matevž Ravnikar v Novicah zapisal da so in iST^Z, Rich'eroV Laibacher Wochenblattu. vojvoda Karel lovcu Sprukuza sorems vona\Uvrflh V vod?' 0men'a tudi' da ie dal nad-za naslednjih 300 let nato pa iI neki notar%nmilm,im nffi6"? prav,c° d° P°ssj'- Koža Je zadostovala vse imetje s pasjo kožo vred Sprukovim naslednikom svetoval pravdo, s katero so izgubili mmmmm^^m^ . šeno, kot se, na primer, ustavlja ob približno podobnih vrhovi izrisani shematično, očitno ne po naravi, ampak posneti po grafičnih listih, ki so takrat krožili po evropskih deželah. Janeza Vajkarda Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 se večkrat spominjamo tudi pri planinski zgodovini. Zelo mikavni so njegovi opisi prebivalcev Kranjske O njih je sodil, da so zelo pobožni, hkrati pa tudi izredno praznoverm. Po značaju naj bi bili veseli, prešerni in podjetni. Radi plešejo, žegnanja pa se pri njih pogosto končajo s pretepi. Mnogo mikavnih narodopisnih drobcev nam je ohranil z opisi šeg, na primer na preji, ko so meli proso in podobno. Omenja tudi krplje, dereze in smuči: »Kadar zapade pozimi v visokem planinskem svetu debel sneg in žamete pota, da se globoko ugrezaš. vzamejo ljudje majhne procke. pletene iz tankega šibja. nekatere pač tudi iz motvoza ter si jih pr.vezejo na noge. Tudi v še tako mehkem snegu te široke procke drže, da se ne ugrezas. To je znamenita iznajdba. Če pa je sneg zmrzel in trd, si privežejo železne dereze k. jim pravijo kram-peži — imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje,« Nato sled. slavni op.s da poznajo kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku m tam okoli redek. zum kakršnega še ni videl nikoli v nobeni deželi - smučanje na smučeh. Izopu« « n Mok ne da razumeti, da bi bila to predvsem koristna zadeva; nasprotno, »takemu smučarju ni noben hrib prestrm, noben pregosto porasel, da bi se ne mogel r« ta naoindirkat. po njem in ob ovirah kačje vijugati, v hitrosti pa n.c ne zaostaja za holandsk.m. drsalci na ledu«. Iz tega bi se dalo sklepati, da je šlo pri vsej stvari predvsem za užitek. »Prenekateri Kranjci se bavijo z lovom. Zasledujejo zlasti divje koze in izenačujejo njih prednosti v visokih gorah, po strminah in čereh s svojo zvijačo, urnostjo in neutrud-Ijlvim prizadevanjem, kajti narava ni ustvarila, česar ne bi mogla doseči človeška prizadevnost. Bog je ljudem postavil pred noge tudi visoko plezajoče in na gorskih vrhovih razveseljujoče se divje koze, toda s pogojem, da se vzpenjajo za njimi in stro nevarnost s previdnostjo.« »Nedaleč od Javornika, med tem krajem, Podgorjem in Gorjem na Koroškem stoji visoka gora, Kočna imenovana, ki deli Kranjsko od Koroške. Na vrhu je grozovit prepad in vendar lezejo tod tihotapci v največji življenjski nevarnosti, zlasti pozimi, ko sneg kopni in se taja.« Na več mestih torej Valvasor omenja nagnjenja in navade, ki nikakor ne govore za to, da bi bili Kranjci samo pohlevni in polni predsodkov. Pri opisovanju nevarnosti je celo sam nekako »planinsko razpoložen« in lahko samo obžalujemo, da se v njegovem času za visoke gore niso zanimali. Tako je bilo njegovo poznavanje gora kljub prizadevnosti pomanjkljivo in polno napačnih predstav, npr., da gre pot iz Kranjske gore v Bovec skozi okno v Kranjski gori, nekdanje gorovje Alpes Juliae naj bi bila zanj Hrušica, s Krmo pa je imel v mislih Triglav. Pri naštevanju gora omenja tudi Grintovec, Storžič in Kamniško Bistrico. Pri gorah govori o Bistriških planinah, pri opisu deželne meje, ki ga začne in konča pri Kamniških ali Savinjskih Alpah, pa obakrat govori o Bistriških snežnikih (Bistriški snežniki nad mestom Kamnik ..., po snežnikih do Bistriških snežnikov nad mestom Kamnik — »Im Feistrizi-schem Schnee Gebirge«), kar bi lahko imeli kot njegovo oznako za osrednji greben in jo omenjamo kot zanimivost.20 Valvasorjev zemljevid Kranjske nima posebej označenih gora, Zauchenbergov iz leta 1718 pa npr. le Mangrt. Po slednjem je stiski cistercijan Janez Dizma Florjančič de Grienfeld po desetletnem delu 1744 izdelal zemljevid vojvodine Kranjske na 12 listih v merilu 1:111 000. Na njem je omenjen tudi Triglav, v Kamniških ali Savinjskih Alpah pa so označeni vrhovi Grintovz, M. Greben, M. Kotschna, Der Sattl, območje velikopla-ninskih pašnikov pa je označeno z imenom Steiner Alben.21 Pionir alpinizma v vzhodnih Alpah Baltasar Hacquet je bival pri nas dvajset let, sprva kot rudniški kirurg v Idriji, nato pa kot profesor anatomije in porodništva v Ljubljani. V tem času je »na Kranjskem doživel mnogo zoprnosti in mu je bilo življenje večkrat v nevarnosti«. Ljudstvu je bil sicer naklonjen, grajal pa je njegovo praznoverje, predsodke, zmote in vraže. Kljub temu pa je pri Slovencih opazil tudi druge značilnosti. Za Ziljane na primer piše, da so »pobožni brez posebnega čustvovanja. Hite pač kot romarji na Sv. Višarje, sveta gora pa jim je često samo v zabavo, zlastim mladim, ki se v nekaj urah povzpno na goro, nato pa se v koritasti deski (v nečkah?) po tanki travi v dvajsetih minutah podrsajo v dolino. Ta vožnja s sankami ni brez nevarnosti. Veselost pri tem slovenskem ljudstvu je splošna.« Kot izkušen planinec se je norčeval iz raznih popotnikov, ki jih je mnogo pisalo o Alpah, »niso se pa potrudili, da bi se povzpeli na vrhove, zato so pisali namesto koristnih poročil le poetične opise, domačine pa presajali v zlato dobo človeštva, kakor da žive v največji nedolžnosti, čemur sem večkrat prikazal nasprotno«. S tridesetimi do štiridesetimi leti popotovanj in gorništva si je nabral verjetno več izkušenj kakor kdorkoli v njegovem času. Napisal je prva zares uporabna »Navodila, kako je treba pohode na gore pripraviti in uravnati« (v knjigi o Karpatih IV). Navodila so še danes uporabna, saj vsebujejo tehtne pripombe o hoji, krušljivosti in nasvet, naj popotnik svojega vodnika brezpogojno uboga.22 Hacquet se je dvakrat mudil v Kamniških ali Savinjskih Alpah. Obvladal je slovenščino in je v svojih spisih in zemljevidih dosledno uporabljal slovenska imena. 1778 je izdal Oryctographia Carniolica, kjer na strani 33 piše tudi o Kamniških ali Savinjskih Alpah: »Kakor hitro prekoračiš rečico Kokro, se začenjajo visoke Alpe, ki so nad polovico gole in se imenujejo Grintauzi, Kotschna, Brana, Sedlu in tudi Bistrica ali navadno ,Ta Kamelska Planina, nemško Steiner Alpen', ker leži tam blizu malo mesto, ki se imenuje Stein ali v našem jeziku Kamnjek ali Kamelk.« Na zemljevidu imam označena imena M. Greben, Grintouze (v drugem zemljevidu Grindovze), Sedlu, nekoliko nižje pa je prečni napis Kamenske (v drugem zemljevidu Kamelske) Planine.23 Ime je kot upravno-politifini pojem označevalo pašniško predgorje Krvavca in Velike planine, od katerega so^imelij vglo bokem in drsljivem snegu. Prvi in največji med njimi, Janez, je dela gaz¡bil je velikan širokih pleč in dolgih nog, kar ga je moralno tiralo, da je gazil v celeč. Za n m je stopal Srečko in na kraju najmlajši in najmanjši Franjo ki je kar naprej, godel m prekImjaL kaiti stopinje prvega so bile zanj preveč vsaksebi. Moral se je iz ene zaganjati v drugo po alobokem snegu Če se je preveč zagnal, ga je nahrbtnik pritisni k tlom, tako da se PezarilTobrazom v sneg, obenem pa so brenknile smučke vsakič tudi po Srecku. Ta pa *e komentfra°™ esrečo: »Neroda, kaj me misliš onesposobiti, se preden pridemo na Mozirsko.« Takemu razpravljanju je mahoma napravil konec Janez, ces, drzii gobec, raje ga uporabljaj za enakomerno dihanje! Kaj menite, da vaju bom na koncu vlekel do a Ko so se pririnili nekako do zgornje tretjine Kebrovega travnika, se je+Srečko zdajci ustavil in se obrnil k Franju: Veš, smo pa res pravi d.verzantje, da se v tatenem vremenu podajamo na tako pot. Ti trije »diverzantje«, kakor so se pozneje zares meno-Z™o za cilj svojih diverzij izbrali Celjsko kočo, Mozirsko planino, Raduho m Koros.co seve predvsem v zimskem času. Janez, pravi silak, velikan z ogromnim, cevlj., je bil izredno zmogljiv, vztrajen, pravi medved, pa silna dobricina. Kot dijak je bil atlet, bavil pa se je aktivno tudi z drugimi športi. O svojih športnih m medvojnih dogodivščinah je rad govoril, pri tem včasih pretiraval al. kaj^ po svoje prikrojil, nakar sta ga seve druga dva takoj začela zbadati, kar pa Janeza se ma o m zmedlo. Včasih je sicer pod pritiskom celo številke in rekorde malo omilil v glavnem pa je imel debelo kožo, ki ji strupene puščice niso prišle do živega. Včasih je zabrun- « Vlasto Kopač, Obledele podobe iz Grintovcev, Gore In 'Judje (PV) 1947, 90; Tinač (Vlasto Kopač), Pomenki na poseki Gore in ljudje (PV) 1947, 49. Vlasto Kopač. Krajevna imena v Grintovcih, Gore in ljudjei (PV). 1946. 204. macesen kot strastnega domačini, naj bi bil celo njegov sin). dal: Reve, ignoranta! In pri tem je tudi ostalo. Kot stanovski in planinski tovariš pa je bil imeniten. Srečko je bil srednje postave, molčeč. Kar je spregovoril, je imelo rep In glavo na pravem mestu. Najmanjši, sicer pa najstarejši Franjo je imel menda manjvrednostni kompleks, da je majhen. To je nadomestil s strupenim jezikom, ki ga je rad vrtil. Za najmanjšo stvar je vzkipel, sošolci so ga zato krstili za »pištolco«, njegov sobni drug pa si je zanj sposodil kar Shakespearjevega Malvolia. Naj so bili po značajih še tako različni, združevalo jih je to, da so bili vsi zdravniki v isti bolnišnici, takrat še pravi tlačani, ki so vsako tretjo noč, reci in piši — zastonj dežurali in da so vsi trije neskončno ljubili smučarijo in planine. Ko je Franjo nastopil službo v bolnici, kjer sta bila Janez in Srečko že staroselca, se je držal navade, ki jo skoro popolnoma opuščamo: da se namreč novi zdravnik predstavi vsem šefom oddelka. Tako je šel Franjo tudi na kirurgijo in se predstavil predstojniku. Tam je stal tedaj Janez in ga vprašal, ali se kaj smuča. Franjo je ponižno pritrdil. Janez pa: »Dobro, se bova hodila skupaj smučat.« In tako je bilo prijateljstvo sklenjeno — na prvi pogled. Medtem trije prijatelji v snežnem metežu še vedno rinejo v Kebrov travnik. Blizu vrha jim je Janez pri opuščenem hlevu svetoval duškanje. To vse se je dogajalo v tistih časih, ko so se celo zdravniki in univerzitetni profesorji vozili s kolesi, ko ni bilo niti dobre avtobusne mreže. »Navadni« zemljani so se tlačili večji del na vlake. Čas takrat tudi še ni igral tako hude vloge kot danes, saj je trajala vožnja od Celja do Prevalj včasih tudi več kakor pol dneva. Seveda takrat tudi še ni bilo ne nihalnic ne sedežnic ne vlečnic, na kirurgijo še niso vozili smučarjev, temveč le kake drvarje ali pa občane, ki so si dovolili razkošje, da so spodrsnili na požledenih pločnikih in potih, in si pri tem lomili ude in rebra. Če je bil kdo hudo neroden ali neuvideven, je treščil z glavo po trdih tleh in skupil pretres možganov— hujšega pa ni bilo. Danes ti pripeljejo pešca, kolesarja ali avtomobilista razdejanega na poškodbeni oddelek in zdravniki si razbijajo glave, kako naj ga sestavijo; verjemite mi, da se jim to v glavnem posreči. V tistih časih pa so se kirurški oddelki bavili bolj z obrtniško dejavnostjo: s slepiči, kilami, žolčniki in želodci. Bolj ali manj uspešno. Tu in tam je seveda kdo tudi po celi vrsti operacij umrl. Zlobni jeziki so seveda vedeli povedati, da zaradi pomanjkanja notranjih organov. Brez hudobije na svetu res ne gre, kaj šele brez pretiravanja in škodoželjnosti! Ker čez teden kirurgi niso imeli kaj prida bere s polomljenimi udi, so naši kirurgi-smucarji, kar težko zbrali že omavčene paciente iz Savinjske doline, da so jim naročili v soboto okrog ene ure prevoz z rešilnim tja do Solčave. In seveda so naložili smučke, nahrbtnike in same sebe pa se odpeljali kot spremljevalci poškodovancev planinam v naročje. Seve, občutek varnosti se je pri poškodovanih okrepil, saj so jih spremljali kar trije zdravniki, in to dva kirurga in še internist. Franjo se je tisti čas, ki mu je bil odmerjen za počitek, preselil z mislimi na svoje Pohorje Ze kot 8-letnega dečka so ga prvič vzeli starejši s seboj. Od tistih dob se je zagledal v zeleno hribovje onstran Drave. Ni bilo nedelje, da je ne bi bil mahnil čez Bolfenk na Mariborsko in Ruško kočo. Z leti je hodil iz Ruš na Smolnik in od tam na Črno jezero. Tu je bil sam gospodar nad čudovitim jezerom in njegovo okolico. Poseben mik pa je imelo tedaj turno smučanje po Pohorju. V enem dnevu seveda nI šlo. Prenočevali so navadno na Pesku, od tam so naslednji dan s prijatelji smučali čez Ribniško kočo na Pungart tja do Slovenj Gradca. Ah, tisto smučanje od Klopnega vrha do Peska! Tam se je svet počasi spuščal navzdol proti Pesku. In če je bil sončen dan, je bilo res nekaj čudovitega, drseti med nizkimi smrekami in borovci. Na drevju se je bleščalo na tisoče snežnih kristalčkov. Pravi zimski kaleidoskop! Tedaj je njegovo premišljevanje nenadoma pretrgal Janezov glas: »No, ali res misliš zaspati? Gremo, saj je le še par minut (po Janezovo) do Mozirske koče.« Seveda so bile Janezove minute najbrž iz gumija, le injekcija za korajžo. Karkoli že, po potrebi ali višji sili je delovala uro in še čez. Tudi bližnjice si je izmislil brumni Janez. Ni maral hoditi po markiranih ali dobro shojenih planinskih stezah. Ni bilo ture, da ne bi predlagal kake »sijajne bližnjice«. Te njegove bližnjice! Bile so seveda strme, s koleni si butal v svoj nos, navadno smo tudi zašli, trajale pa so vsaj dvakrat več, kolikor je njihov izkušeni vodja obetal. Seveda so bili komentarji obeh, ki sta težje lezla v breg, temu primerni. Kar naprej sta Janeza z bližnjicami vred pošiljala k vragu na roge. Pa sta mu vedno znova nasedla. SIcer pa, naj bi reveža pustila samega na bližnjico? Ne, to pa ne. Za prijatelja vse! Končno so le zagledali luči pred seboj In pozdravljanja v koči, ki je bila ob sobotah in nedeljah prepolna, ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj nas je bil vesel oskrbnik Gustl. Ni bilo planinca, ki ga ne bi bil poznal. Oskrbnika na Korošici, Mozirski, na Loki pod Raduho, pa na Okreslju in še kje. Bil je svojevrstna osebnost, zelo popularna! Tudi pozimi vselej v kratkih irhastih hlačah, vedno dobre volje, gostoljuben. Lahko je iz kamenja izkopal zlato. Koča, ki ji je bil on oskrbnik, je bila vedno uspešna, dobiček ji je bil zagotovljen. Seveda je bil Gustl garač, na razpolago gostom noč in dan. Ko je imel v oskrbi bajto pri Igli, je drvarje, ki so rinili že ob štirih zjutraj v planino, nagovarjal: »Ja, fantje, boste kaj pili? Miha, ti boš ja omagal, štiri ocvrta jajčka s slanino ti bodo dobro naredila« itd. Pri vsem tem je bil Gustl pravi medicinski čudež. Okrog srca je imel nekoč apneni oklep, pri tem pa je nosil 50-kilske vreče in tovore iz Podvolovljeka na Korošico. Znal je res delati »nemogoče« stvari. Študentje in »pravi« planinci so imeli popust, poravnali so »gostje«, ki so prihajali na planino veseljacit. No, nekoč je na Korošici močno potegnil tudi Franjota, ki jo je primahal iz Robanovega kota. Franjo je to pot hodil sam, zato je bil še bolj slabe volje, pa še dodobra zdelan in žejen je bil. No, Gustl ga je takoj spravil v dobro voljo. Najprej mu je skuhal čaja, za zraven pa je dobil še pivo. Nato pa: »No dohtar, kaj boš pa jedel?« On pa: »Oh kakšno crkovino gotovo imaš, saj te poznam. Kakšno mačko, ki mi jo boš serviral kot srno.« Gustl pa: »Danes dobiš, karkoli si poželiš.« In Franjo ustreli: »Dobro, dve postrvi.« »Dobro, dve postrvi.« »Gustl, če imaš ti postrvi, potem imam jaz v žepu cekine.« Stavila sta za 50 dinarjev, to je bilo takrat že kar precej denarja. Čez nekaj časa je Franju zadišalo — po pečenih ribah. Zdajci se pojavi Gustl z dvema ocvrtima postrvima. Kako za vraga? »Ja, to je pa moja stvar,« je dejal Gustl. »So postrvi ali je maček?« Gustl je nosil postrvi v sodu iz Podvolovljeka, tri ure hoda, za kočo na Korošici pa je imel tolmunček. Lahko je šel z vsakomer stavit za toliko in to iko da bo serviral postrvi. Kar po vrsti so mu nasedali in tako je za svoje postrvi dobil tudi lepo plačilo Saj si ga je tudi zaslužil. Gustl je znal. Bil je edinstven oskrbnik, gotovo najpopularnejši oskrbnik v kočah PD Celje v dveh, če ne treh desetletjih po osvoboditvi. Vsa takratna smučanja na Mozirski je obstajala v tem, da si jo ali mahnil na Smrekovec ali na bližnje Stare stane ali pa da si se do onemoglosti drajsal po koritastem travniku za kočo. Kar se smučarije tiče, je bil daleč najboljši Janez. Sila rad je učil zlasti Franjota, ki je bil prava neroda, kristjanija na desno mu ni in ni šla. Najcesce jo je »pogrnil«. Janez ga je učil, učil, Franjo pa dosledno padal v sneg. Ni slo in ni slo. Potem je nekoč Srečko rekel: »Franjo, pa pusti tega profesorja! Zapici pa ico v sneg pa se obrni okrog palice!« Franjo je to napravil in glej, kristjanija mu je sla. Sploh je Janez sam sebe štel za strokovnjaka in daleč najboljšega smučarja. Nekoč so na Celjski koči postavili palice za slalom in na štoparico vozili. Janezu nikakor m slo v glavo, kako da sta obadva, revi, samo za dve sekundi slabši od njega. Vama bom ze pokazal, kaj se pravi slalom, je dejal in se zapodil med palice. Nekje v sredini je zajahal prvo pa še kar dve zapored, čudovito ga je vzdignilo v zrak in ga odneslo med dve smreki. Pršiča je vzdignil, kakor da bi bila eksplodirala mina. Franjo in Srečko pa sta vsa blažena obsedela na snegu in dobro se jima je zdelo. Janez se je počasi izmotal izmed smrek ves bel. Seveda Srečko ne bi bil Srečko, če ga ne bi bil takoj zbodel: »Čudovito, srednji čas si imel rekorden, bil si za 5 sekund hitrejši od naju. Je pac smola, ampak saj veš, tudi izkušeni asi na svetovnih tekmovanjih včasih zgrešijo kako palico in pogrnejo.« Janez je nekaj zabrundal, slaloma pa odtlej nismo več vozili. Kosilo ali večerja na Mozirski planini sta bila vedno poseben obred, saj je znal Gustl, posebno tistim, ki jih je imel rad, ponuditi res okusne jedi. Janez je bil najhitrejši. Basal je vase kalorije, kakor da bi se mu mudilo na vlak, medtem ko sta ona dva bolj s premislekom metala vase tisto, kar jim je Gustl pripravil. Navadno je prvi konca Janez, zatem Franjo, Srečko pa je »hedonsko« počasi žvečil svoje zalogaje Ko je bil pri kompotu, se Janez nagne na stolu in strahovito rigne. Srečko ga spod cela pogleda in nahruli: »Prekleti mostiščar.« Ta vzdevek se je Janeza kar prijel, čeprav mu ni bil po volji. Mostiščar! Saj si komaj predstavljaš, kakšna gorila bi naj to bil Nak, to pa ne! Kadar so hodili na Raduho, jih je gostil na Loki Jaka. Jaka, nepozabni, dobra duša, mož in pol. S kuho se ni bahal. Precej sta se nanjo razumela tudi Janez in Srečko m tako so vsi trije na koncu koncev le scmarili nekaj, kar je bilo vsaj užitno. Navadno so naši trije prišli na Loko zvečer. Naslednji dan je bil obvezen vzpon na vrh Raduhe, kar naporen, če pomislimo, da so rabili od koče uro ali celo poldrugo uro. Ko so prišli na vrh, so imeli občutek, da so skrajno utrujeni in še noge so se jim tresle. Če je bilo lepo vreme, so lahko nekaj časa počakali, če pa je bilo vetrovno, so radi takoj obrnili navzdol. Nekoč je šla na to pot vrsta smučarjev, med njimi tudi nasi trije huncveti. Ko so se spuščali navzdol proti Loki, je Srečko peljal daleč naprej, Janez precej na repu, za njim Franjo. Nad spodnjo globačo je Janez sprožil kložast plaz. V ta plaz je zavozil Franjo, plaz ga je podrl in ga vrgel na borovec, tako da je visel z glavo navzdol nad globačo, ne daleč od koče na Loki. Vsi so srečno zavrli, ko so zdajci opazili, da Franjota ni. Končno so ga zagledali. Kako tudi ne, saj je visel na borovcu. Janez ga je celo utegnil vprašati, kako mu kaj gre. On pa: »Sijajno! Naj me že dobra duša sname, da ne bom visel tu do naslednjega Silvestra.« Bil je obrnjen z glavo navzdol, in si tudi malo ni mogel pomagati. Jaka je nato še leta kazal turistom, ki so prihajali na Loko, tisti borovec kot nekakšno posebnost: »Tam je visel zdravnik.« Ta in ta — seveda! S podatki, da se je vsak lahko »zrajtal«. Bilo je marca, ko se je trojica zopet odpravila na Mozirsko. Vračati se je bilo treba seveda že okrog treh popoldne, kajti ob šestih zvečer je vozil vlak iz Paške vasi. Ker ni bilo avtobusa, si moral riniti iz Mozirja čez polja v Paško vas. Tisti dan je začelo že okrog dveh močno snežiti in naši trije korenjaki so se spuščali po vijugasti poti do Kebrovega travnika. Tam ni več snežilo, ampak kar močno lilo. Srečko in Franjo sta se odločila, da se bosta kot pešca spustila po travniku Janez pa je menil, da čudovite smuke po Kebrovem travniku »ne gre opustiti« in že si je pripenjal smučke. Ko sta onadva bila sredi travnika, sta zagledala Janeza, kako se je v elegantnem loku peljal po strmini navzdol, in občudovala njegovo čudovito vožnjo, še bolj pa čudoviti konec: Ko se je pripeljal blizu hlevov, ni računal, da bo toplota hlevskega gnoja dodobra zmehčala tanko snežno opoko. Z nezmanjšano brzino je vozil nesreči naproti. Zdajci je snega pod njim zmanjkalo, ga vzdignilo v sijajnem loku v zrak in ga na glavo vrglo v mehko gmoto. Vse v redu! Le palico si je zlomil. Malo sta ga pomilovala, nekaj zares, nekaj za šalo, potem se je šel umivat h Kebru. Nato so zdrveli povprek čez Podgolte. Če bi zamudili vlak v Paški vasi, bi bilo treba tam prenočiti, v ponedeljek pa ne bi bili pravi čas na delu v bolnišnici. Janez je zato na vse kriplje priganjal. Lilo je kakor iz škafa. Ko so hiteli v Paško vas, se je že zmračilo. Franjo in Srečko sta prebrodila potok, bolj mokra ne bi mogla biti ne od zunaj ne od znotraj, medtem ko si je Janez iskal »suh prehod«, šel je ob vodi navzgor, češ da je tam potok ožji, da ga bo lahko preskočil. V mraku pa ni opazil žice, napeljane ob potoku. Ko sta Srečko in Franjo čakala nanj, sta zdajci začula: »čof« in še »čumf!« Janez je bil padel, -kolikor je bil dolg in širok, naravnost v potok, za njim še smuči. Ko se je pojavil, je bil nekoliko podoben povodnemu možu iz Rusalke. Srečko seveda pripomni: »No, vidiš, Janez, zdaj si pa s sebe zares spral ves Kebrov drek!« Kaj je Janez zabrundal, ni bilo razumljivo, lahko si pa mislimo. Imenitna je bila akcija za Irenin cucelj. Franjotu je namreč njegova žena pisala, da je nadobudni dojenček požrl gumijasti del cuclja. V tistih časih pa je bilo sila težko dobiti cuclje. Zelo uspešno so jih tihotapili iz Avstrije, zamenjavali so jih za posušene gobe. Franjo je imel zveze in je dobil kar pet cucljev. Ampak te cuclje je bilo treba prenesti na našo stran. Zmenili so se naši trije huncveti, njim pa so se priključili še trije nadobudni planinci, da poneso cuclje kar v smučarskem trimu čez Mozirsko in Smrekovec. Franjo je že sporočil, da so cuclji na poti. Tako so se v soboto ponoči gnali, tokrat cela ekspedicija, čez Kebrov travnik. Snežilo je, kot da bi cunje trgal. Na Golteh je Gustl menil, da je prava norost riniti čez Smrekovec, češ da je zapadlo čez pol metra novega snega. Franjo je bil na smrt žalosten. Janez, dobrega srca, ga je tolažil, kakor je vedel in znal. Obljubil mu je, da bodo jutri nadaljevali pot v Črno, četudi bi bilo meter novega snega. Zjutraj ga je bilo res skoro meter, Janez pa je bil mož beseda in je obljubo držal. Obljubil je tudi, da bo delal sam gaz vso pot, drugi pa naj gremo kar za njim. In res je ta človek zmogel neverjetne napore. Ves čas je bil na čelu kolone, tako da so se zadnji praktično vozili še »po asfaltni cesti«. Vse je bilo dobro do Kramarice. Od tam navzdol se svet strmo spušča. Zmenili so se, da bodo vozili v presledkih na dve minuti, da ne bi kdo koga »posmučal«. Smučine ni bilo. hribovska pot pa je bila zelo ozka, z desne strani je zevala precejšnja globel s potokom na dnu, na levi so se gnetle smreke. Prvi se je seveda spustil kot izvidnik naš najbolj izkušeni junak Janez, za njim pa takoj Franjo. No, ko je ta prišel približno na pol poti, je na sredi smučine zagledal Janeza. Imel je spuščene hlače In si je nekaj ogledoval. Franjo je bil pribiljen »aterirati« med njegovimi nogami. Janez je stoično dejal: »Ravno prav si prišel, lahko pogledaš, kam sem se udaril.« Imel je res precej modrikast kolk In nekaj prask. Kakor je poznejša preiskava strokovnjakov, ki so se zbrali okrog njega, ugotovila, je bila kriva precej močna korenina podrtega drevesa, ki je štrlela iz zemlje na našo pot. Janez se je hotel ogniti potoku in je zavozil z obema nogama pod korenino, tako da ga je vzdignilo v zrak, obrnilo in ga vrglo na kolk. Padec je bil tako močan, da je z glavo naprej prišel prav do trde zemlje, čeprav je bil sneg res precej globok. Prava sreča, da si Janez ni kaj polomil. Kako bi le nosili takega silaka, to bi bila res preskušnja tudi za gorsko reševalno službo! No, drug za drugim so nato prismučali člani te zadnje ekspedicije, le zadnjega člana, Jelka ni bilo od nikoder. Ze so žrebali, kdo bo šel poizvedovat, kaj je z njim, ko se je nenadoma pred njimi pojavila velika snežna kepa, iz katere so gledali samo brki, in nekaj, kar je bilo podobno očem. Ni bil mlinar, ne! Bil je nekakšna okrogla snežna bala, v njej pa smo le počasi odkrivali našega Jelka. Potem smo skupaj vozili do Silvestra in naprej v črno, saj je bila pot že dobro zvožena. V Črni jih je dočakal čudovit gulaž, ki se ga Janez še danes rad spominja. Od Mozirske do črne so se gnali s praznim želodcem Ni ¿¡jo treba kaj posebnega, da so gulaž hvalili vsi od kraja, ces kaj takega pa se ne. Ali n. res vse relativno? Tako so se naši, no, recimo še enkrat, diverzantje še in še voziliJ" seveda doiživeli veliko lepih trenutkov. Nato pa se je ta družba razšla. Prvi je c'dpoveda^Srečko k. ,e bil nekaj bolan na srcu, nato je Janez odšel na službeno mesto daleč stran m tam se danes opravlja svoj kirurški poklic. Franjo pa je ostal sam. Družba se je razšla, ostal, pa so za vselej izredno lepi spomini na tiste lepe stare čase. HALOZE — DOBER DAN ERNA MEŠKO Jih poznate? O, ja. Najrevnejši in zaostali predel naše slovenske deželice. Tako mishte tisti ki jih še niste videli, in tiste, ki ste jih zapustili, še preden so s. upale vzdigniti glavo češ: tukaj smo, vaše smo, poglejte, kaj nam je treba, ne pozabite na nas če se spomnim: Ko sem jih v svojih mladih letih prvič prepotovala, m. vstaja pred očmf kop ica sTr m i h gričev na katerih se blešče gosposke z dan, ce med njim. pa skromne domačijice in še skromnejše viničarije s svojimi renyan'm' P^b'^1.0', N'Su°te^ zavedali svoje revščine. Tako je pač bilo in tako je menda moralo biti. Želodec zahteva stoje - delaj ali pa bo po tebi. Pa so se tolažili s pijačo m s pesmijo Kako lepo so peli' Neverjetno, kako čisti glasovi. Nisi se mogel nacuditi in ne naslisati. In danes? Zamikalo me je. da grem in pogledam. ,lltnuMQ u nPliP Bilo je že sredi nedeljskega popoldneva, ko sem v Ptuju vstopila ina avtobus, k pelje v Veliko Varnico in dalje v Trakoščan. Očarala me je lepai vožnja«med sočmm^elenjem in ko smo zavili čez Dravinjo, sem se spomnila svoje nekdanje^pot v Solčava čez pol ure privozimo v Leskovec, v haloški center. Presenetile so me lepe stavbe, baj so H^oze vendar revne" Predstavljala sem si, da bodo tudi javna poslopja v tem znamenju. Zmotila sem se Poiščem svoji dobre znance, ki žive v župnišču. Na dvorišču najdem aospodinjo župnikovo sestro Trezo, ki je pravkar spustila na paso svinje, ces, rada jih spusti na ¿rosto tak lep dan je, naj se malo »nalečejo« (naletajo naskacejo). Zelo me je razveselil Presenetila sem jo. že davno sem ji obljubila, da pndem pogledat kako in kje živi. V lepi, prostorni kuhinji me prijazno pozdravi 15-letna nečakinja Dominka Ker je vedela da sem »planinske sorte«, mi kar precej potoži, da je naslednji dan^nameraval^ s skupino mladih Sa Triglav, sedaj se pa tako s abo počutja vroc.no inaibrž od sameqa zburljivega pričakovanja), ne ve, kaj na stori Svetovala sem i, nai kar lepo doma ostane saj je še tako mlada, da bo vse to še lahko doživela. Menila s em da ?e s pričo njene nežnosti čisto prav, če ne gre za začetek na tako naporno turo. Po to I a ž H a sem ^o ?n obljubila, da dobi v spomin na to bolečo odpoved lepo planinsko Ko Res sem ji pozneje prinesla Jake Čopa čudoviti »Raj pod Tr.g avom« s posvetilom »Kogar s^ gore zasnubile, ostane njihov za vselej!« Kako se j. je vse nasmejalo! Medtem vstopi in veselo pozdravi gospodar župnik Mirko Štabuc - duhovnik delavec. Tako namreč sam sebe imenuje. Prti je imel tukaj hribovski traktor, prvi nared.l vinograd na terase. S traktorjem dela sam, ker se boji. da bi se komu drugemu zgodila nesreča Potrudil se je, da so dobili nekaj kilometrov asfalta m gramoz za hr.bovske Hance Pohvalno se je izrazil o odnosih s ptujsko občino in s član. domače krajevne skupnosti Vedno je pripravljen pomagati v stiski, pa naj potrebuje pomoč človek ah livinče Komaj svi začela govoriti, je pripomnil: »škoda, škoda, da je bil včeraj tak naliv pošteno je zmehčal vse naše ilovnate klance, da z avtom nikamor ne moreva. Rad bi te peljal polteh naših haloških gričih., da, bi videla kako, tu, ljudje gve ^o spravljajo krmo v teh strminah. Moraš še priti, da ti vse to pokažem.« Tako sva se zmenila da pridem prihodnji petek. Treza je hitela s postrežbo, ura pa je neusmiljeno priganjala MorJa sam seJ posloviti. Mirko me je pospremil na avtobusno postajo Spotoma j e po zd r a v I j a I prijazne obraze, se nasmejal temu, spregovoril dobro besedo z drugim, videla sem, da je z vsemi prijatelj. i,,!?•Vef dw b° lep Soncen dan- Pa pride dostikrat drugače, kot si !T°;i,l0DJ?i0t '? ■Sk^fa,- V®eeno f,em se P0P0ldne odpeljala z avtobusom v Zgornji Leskovec Požrtvovalni Mirko je predlagal, da me kljub dežju potegne s svojim ?olks- X'- Je V,dTk0i bi gackovač naredil' na 306 m visoki Strmec. Medtem je iz ?,? ni ¡LlfL. gospodmJa Treza Smeje je povedala, da je našla samo nekaj lisičk, jurčki M iP n^nSl nffn 133 Je.ustrellia zaJCa.ko se je po tretji nogi dričala po strmini. Mirko LM, \ai Pr'Pray za večerjo »g.bajnce«, pečene v krušni peči. Pojasnjevala sem da Je s tem Preyec delf; on pa je zatrjeval, da Treza rada peče, saj je za krajevno veselico en sam večer spekla 48 haloških gibanic, urna je pa tako, da bo kljub temu vse postorila pri živini. Odpraviva se torej na Strmec. Pridruži se nama še pri ateH Marijan m ze se peljemo po strmem, dobro posutem klancu navzgor mimo velikega vinograda Obdeluje ga 78 let stara žena, ki sta ji nekoč zmrznili nogi. Zdaj hodi nekako p° k0'fh^iie,a P,YSe Sama- Tudi ,kop|je v uricah. Blizu tam me zamika zelo lepa n^tin h k S SfrbnJ ureJenJm okoljem. Izvem, da tudi tu živi 80 let stara ženica, ima pa tako dobre vnuke, da jo redno obiskujejo in ji vse narede, česar sama ne more Bližamo se hudi strmini. Resnično me je strah, če bo šlo. Mirko pritisne na Dlin in že drvimo kot raketa proti vrhu. Obenem nam pojasni, da je taka brz nf-nofrebna s"cer Nvp°,naCnie,TdrSeti naZaj- K° izSJ°pim?' mi P°kaže '"očne zimske gume leš zanes-hf, Ml r nam ne mT zgoditi- Zda^ z avtom ne 9re več, smo pa že skoraj na dobra ^nrplPrrmn|l'-Bda je tafctSota.v primeri z drugimi cestami.kodervozikar dobra ce gredo po mrliča ima sef KS Zg. Leskovec vrata malo odprta, da bi skočil z avta, preden bi se potočila v grabo. Ko sva se nekoč po taki nevarni vožnji pipefSa v dol.no, me je pros i za cigareto. Pa ni kadilec. Take so .centralne Haloze'" pnpe'jala vsirn^imeli t it Hnhp?611311 i? in, *t*] oblačnost ni bila prehuda, da smo n ar. dobe- razgled v bllznJ° okolico, ki je od tu zelo lep. Na vzhodu vid mo Ravno goro, k. je ze na Hrvaškem. Desno od nje je Sv. Avguštin s 506 m n v Gostilne ?u kSJ™*10 ,°b ŽegnfnjU- Takrat P^e tja do" 5000 oblovalcev! Si of D 91 T- AmetJe, pnpe jej0 vsak sv°j sodček vina, tega potem točijo in prodajajo. Pravijo da take dobre volje ni nikjer na veselici, kot e tu gori J^-23. AvgUŠtin0m je široka Brezova gora, tudi že na Hrvaškem pred nio oa na »gorski planot,« čerinov grad blizu njega kapelica. Iz nje je nlkoHVža podiemeliski hodnik naravnost v grajsko klet. Stanovalcev tu ni več, poses^o je družbenT fst V krogu naprej se razprostira Majski vrh, nato Dravinjski vrh ViS Zetale Podlehnik SPeHk" St,OPTerCe" Na ,sevem leži rodovitno Ptujsko polje iz katerega StrlM/ nebo naš° ev^^vs eqa°TaT^ oh*'ia^p Kidričevem- ¿ila' vidljivost Tbane morem f vs.e9.a- ^r se ob jasnem vremenu vidi. Moram pa posebej omeniti Ptuisko goro kot zadnji obronek in biser Haloz. Tam stoji znamenita romarska cerkev ki ima med spornem ki gotske umetnosti na Slovenskem nedvomno prvomes o Cerkev^o S ft^ kaže, da so bili poleg drugih plemiških rodbin pravTujski gospodje tisti, ki so se morebiti iz neke zaobljube odločili za tako imenitno cerkev in idnrf m Temli G,radn,j0 je dokončal P^jčan Bernard lll v Tadn ih letihpred 400. Množica kamnitih plastik pa je bila ustvarjena v naslednjih dveh desetlet fh ate im9asek0sStisJkea sf Sd, ^tT ^ P°Ta ^^ ^¡ceT^em Td okoli leta 14?? Mp1j Jmnn5;?a es SJ°l'rV "asta^ku glavnega oltarja, bila je narejena S™!? - ^Jed množico upodobljenih pod Marijinim plaščem so zaodovinske ValbS rPPlSkaK 15" Si0lfja,:. 5e|jfki 9'-ofje, Ptujčan Bernard III i^njegova žena Valburga (celjska), bosanski kralj Tvrtko in ogrski kralj Sigismund Če ie res Dravi SK^f dr- M,arUan ZadnikarVda 9re za Portretne ¿podobnebi bil 'pomln tega tlafvMkT^iJ^i' Saj+bJ. bN ed?n najugodnejših primerkov' realističTgakpa" stva. Velika dragocenost so tud, mogočne freske, ki so jih ponovno odkrili šele leta ltZVlfnLSl JvlB P°d korT\?m Sta v drobnih P°d°bicah naslikana tudi naročnN f9in, PJ\Cn'k ,te slikanje: župnik Matija iz Sv. Vida ob Dravinji in kaplan Nikolaj prvi stalni duhovnik pri tej cerkvi, ki je umrl leta 1424. J' prvi In še in še bi lahko naštevala umetnine, a to ni namen tega sporočila iz Haloz Povem naj samo se to: Dr. France Štele je bil prepričan, da Slovenci nimami spomenika E bi se po bogastvu svoje problematike in po umetniški kvahiet S TbožSotn nnrnni°/at^Ski g0rL Pridite in se P^prlCaJte sami! In ko boste prijetno po ogledu tolike umetnosti, se sprehodite po mehki trati okoli cerkvekijo obobl SJSfiM !SS sMaac Jssssai^^«^^ Kreda nad Planino v Lazu Foto Marijan Lipovšek 23 7hrali zadružniki Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev predsednika KOZ. Za to ^^liiii^ii werie|i No pa le niste zaman romali.« Zapisala sem tako, kakor je ono Dtll1el,ft Sws srasn^ ^ ia cesta —, IzPtuja voz, "en?, so avtobusne zveze Po haloških gričih pa Dla-S? iS» Tj asfalta ker7ezaradislabega terena gradnja zelo težka in draga ¿3? m ss«^-* Sn^in T . .stpri,nskiega oropal i razni prekupčevalci, naj imajo vas vsaj v 3 da bodo videli kako je bilo nekoč.« Res si je vredno og edati to edinstveno fo v ^MuzeJie odprt vsak dan - razen v ponedeljek, od 8 do 18. Nameščen nekdanja ^ ^ 23 t0 P°Stavitev ima SiZa7nalCwfl-nel0t9°St0liul,!,L Tujec ali domačin - ni važno, ponudijo ti kražlo (kozarec) j pitn0 V0du° Je pa težko' daleč z bre3a morajo pon v grabo. boT.kP ^niip^^^^^^n Cirkul?ne Barbara>- Tu J'e bil tudi rojen rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bracic, ki je bil pri partizanih politkomisar. Slovenci, zlasti se Halozam smo na svojega rojaka lahko ponosni. Prva enota NOV, ki je prišla v Ptuj, 10. maja 1945, je bila Haloska četa. J tai°, P°tuiemo skozi Haloze, vidimo, da je bilo že mnogo storjenega za njegov napredek. Za kmečki turizem zazdaj tu še ni zanimanja. Cela truma gričev z aozdovi goricami in pivnicami pa prijazno vabi: Pridi, dobri gost! Iz vsega srca: Srečno, Haloze! Pa na svidenje! PRAH Z MAKEDONSKIH CEST (Od Gevgelije do Prištine) EDO TORKAR tnaPraDv ie bil. m°J P™0*™ načrt tak, da bi prepešačil vso Jugoslavijo od Gevgelije do . ,8eJn' da b0m 28 ta P°hod P°rabil dva meseca. Da bi imel med potjo n mn lZn ntCLS? razprodal vso svojo smučarsko, fotografsko in tehnično toleTepoitažo P'Salnega Str0ja' seveda- Te9a imam še zdaJ In z njim zdaj pišem mmpnif nn rLT^nTTf Ji*. t™9*- h°diti S P^najstkilogramskim nahrbtnikom na ramenih po cest. kajpak se zdaleč ni .sta stvar kot sedeti doma v fotelju in drseti n n !/°0f H" 'n tak° semLsr°j Podjetno zastavljeni načrt izpo nil le četrti nsko. Namesto dveh mesecev sem bil na poti štirinajst dni, namesto do Jesenic sem pnsel do Prištine. — No, še zmeraj bolje kot nič. Jesenic, Že prvi dan — vročina vse hujša, nahrbtnik vse težji Ko sem po dolgi in enolični vožnji z vlakom prišel v Gevgelijo, sem šel seveda naiorei L± n°rSk0 r?stav,ra£ij° na kosilo, potem pa sem si v najbližji trgovini kupH dva ki o nPhoiZ3 ni0' v,dobr' v,er-da me bodo vsaj do večera varovale pred žejo: da mi ne bo treba piti vode .z kakršnih sumljivih vodnjakov in namakalnih kanalov. .^f"8®"1 prehodil petindvajset kilometrov poti. Pešačil sem po stari makadam-sk^ cesti ob levem bregu Vardarja, kjer ni bilo avtomobilov, le tu in tam kakšen kerV nmTp niihS J®! ^^ LLUdJe' ki 80 me srečavali' so me začudeno gledali, ®5 iimi .najbrž zdelo smesno, da prenašam prtljago na hrbtu, ko pa je venda povsod polno Z,val», k. so ustvarjene zato, da delajo namesto človeka. Sčasoma pa se Jh,hPt0JlP0Cetj\Ze-.me^ fniemu zazdelo prismojeno. Sonce je neusmiljeno pripekafo hrbet se mi je krivil pod tezo nahrbtnika, pojedel sem že vse pomaranči, usta pa sem imel se vedno suha od žeje. Ves zbit sem legel v senco p^/ega drevesa ob cesti peloziI nahrbtnik pod glavo in zadremal. ' Kako sem v Miravcih kupoval mulo ¡¡^tlSS^JTcSSf- k° S6m " ZbUd"' 16 bM°: ■D°™li "" » oranja. Zvečer sem prišel v Miravce, veliko vas v vznožju Visoke čnkp ?p i7 i cesti je priteklo neko dekle, z žarečim smehom ia ob S inspolnimv^emhladne vizor nad šankom je prenašal nogometno tekmo, vsi gostje z gostilničarjem vred so buljili v ekran, tako da sem večerjo dobil šele ob koncu prvega polčasa. Po končani tekmi je gostilničar prisedel k meni in brž ko sem mu omenil, da kupujem mulo, mi je ves v ognju jel zatrjevati, da ima v svojem hlevu prav taksno mulo, kot si jo želim, mlado, močno in trpežno, da je ni nikdar nameraval prodati, da pa bo to storil sedaj, meni kot svojemu prijatelju na ljubo. Čeprav nisem vedel, s cm le sem s pridobil njegovo prijateljstvo, sem sprejel njegovo povabilo, da naj bom to noč gost v njegovi hiši. — O kupčiji pa naj bi se pomenila zjutraj, ces. jutro je pametnejše od večera Gostilničarjeva hiša je bila polna žensk in otrok, in vsi so buljili vame kot tele v nova vrata ko sem prišel mednje. Še enkrat sem moral večerjati čeprav sem dolžnost do svojega želodca izpolnil že maloprej v gostilni. In ko sem odgovoril na vsa vprašanja in postrgal zadnje mrvice ovčjega sira iz sklede, posrkal zadnje kapljice kozjega mleka iz kozarca, ko mi je gostilničarjeva žena preoblekla posteljo v sobi za goste — so me Z^zaitrk^so mi prinesli na mizo iste stvari, kot prejšnji dan za večerjo: ovčji sir, kozje mleko, kruh. Ni mi šlo po grlu, a na silo sem vendarle stlačil vase. Ko sem potem hotel začeti pogovor o kupčiji, me je gospodar spet utišal, ces da naj počakam do kosila. No, po kosilu me je možakar le peljal v hlev. Mula ni bila ne posebno mlada, ne posebno močna, ne posebno poceni — pa sem kljub temu sklenil kupčijo. Kaj pa sem hotel drugega, drugje bi bilo mogoče še slabše. Zraven sem kupiI se sedlo t. i. »samar«, narejen iz lesenega ogrodja in oblazinjen s prevleko iz ustrojene kozje kože, nagačene z žimo. , , , ., ,. . ,, ,, . Vsa vas je zdrvela skupaj, ko sem z mulo na povodcu krenil po ulici. Kar oddahnil sem si ko so bile zadnje vaške hiše slednjič za nama in sva ostala sama Ampak — joj! — že po prvih nekaj sto metrih hoje sem spoznal, da je bila moja kupčija do kraja zarešena. Dokler je žival pot poznala, je hodila hitro in ubogljivo brz pa, ko sva zavila z vaške poti na deželno cesto, je bilo njene zagnanosti konec. Prestopala se je počasi, kot da bi je »nekam« pritiskalo, ves čas se je ustavljala in mulila travo ob Pogled z vrha Triglava Foto Marijan Lipovšek sem ni eni I.U S'Cer P* ima debe,° k°Ž0 in nekai kapljic dTžja ji ne bo škodovaTo 'VS,®? leS P?d že'eznjškim mostom in se zaman trudil, da bi znova zaspal ker me je vsake toliko časa vrge pokonci silovit trušr vlaka ki ¡o „ f z«*spai, Ker Zjutraj sem zatrdno skleni.9 daPmu.e ne bom S vi a ^s saio.1 Z^sZZ in io S> SaL9rndT°r h0Če /;ej a!i s,ej- sem si mislil, jo bo kdo našel inTo vzel ia svop. Samo gostilničarju, od katerega sem jo bil kupil, je ne bi več privoščil ? val sem mu ze tako preplačal. Pa naj jo zdaj najde in še enkrat proda Nak PnV0SC"- 2ival Krastače, podgane in še kaj uSinTakrS^^STiTerila^31™ ^ Velr°Vk°' bat^sk° »pT DS Kipi. Sfc ie « ^"-iftM^ssaiJS SapMas^ v„Te:rsKarp,rnblS„?pareSaoVbrp? k°SM° ^ " kUP" tekSe Stekleni°° Na pol poti do Kavadarcev me je ujela nevihta. Nikjer nobene strehe nobene™ nrP dora nobenega mostu, še senene kope ne. Kaj storiti? Lilo le kot iz ¡S p?« ¿Servis in t suTemTaspa? "aSe' Ce'° nekaI S"he °bleke' tak° da - prSbSl podgani z vlažnimi smrčki in izbuljenimi očmi. V hfpu me ie zaDust ln v.p TiL^J1^1 spanja. Zunaj na polju sem zakuri/ majhen ogenj Jbedel ib njem do ]£ra d° Vas mrtvih duš rESSsSCSSS&Sf« stara ciganka in ti »vraži« iz dlani. Prerokije ti same lepe^ s^ri k,,n nin ® PreStreŽe kariero, srečen dogodek v družini Daš ii Tria nntPm L k j ? denarJa- s|Jajno nekaj napol zelenihVadižnikovz o^ tMaliA P?je§ bruhaš in potem se umivaš v reki Črni in potem Dadp nnS ?n ti onLJ S ®bo ,n P0??"1 poljski kolibi in spet te je strah podgan inTaTtač °° SP6t SP'S V nekakšni sSKSSHSSHH? ¡s bit, steiSSKStS?«« z ovčjim golažem, tairT je gotovo ^jgtnPv katprpnaVh "ten 'i bojo, pJ>str69N domače v Sloveniji. InVo® slednjfe ^¡del^t'^ -MSarTi^to^jo? m Na Krsteniškem Stogu: levo Jezerski Stog, za njim MiMl vrh - pod njim Koštrunovec; v ¿zadju Jriglav. desno Rž, povsem desno rob Čiklmana SE SK« ffi-JSS so,« ti odgovori. »Tisti, ki niso mrtvi, so v pecalbi — v Kanadi, Avstraliji...« V ciganskem taboru Ta dan sem naredil najdaljšo etapo na vsem svojem pohodu čez Makedonijo: skoraj D etde set kilo metrov - od Tikveša do Prilepa. V Prilep sem prišel popolnoma izčrpan ?ročina lakota in žeja so mi pobrale vse moči. Po obilni večerji sem prespal na kupu d esk po I eg ž ei e z n i š ke postaje' deske so bile trde in kljub u^ujenos^sem gri slaba Nfl s premija ne^osen smr^d iz tamkajšnje kokošje farme. Beli minareti, ki so se vzdigovah iznad h sv^vas Debreste. ' mi oznanili da sem prestopil versko in nacionalno mejo med muslimanskimi biptarji kot kakšno redko žival in z odprtimi usti zijali vame. — Kaj ce bi jaz tako zijai v nj rSHsrasfJsfi s-s» isij Kfctaai^llEM mj&mšm^Ma&j&s 27 dušno in ognjevito ljudstvo, izginil z obličja zemlje. Konec pešačenja In potem spet hodiš hodiš, hodiš. Kilometri, ki ostajajo za tabo, se množijo že v stotine, ti pa si ze rahlo sit vsega skupaj in še malo ti ni v tolažbo, da si kljub vsemu komaj na začetku poti. Komaj na začetku! — tebi pa se zdaj po slabih dveh tednih zdi da ze vse življenje ne delaš drugega, kot da pešačiš po teh prašnih balkanskih cestah,' z nahrbtnikom na rami in z razbeljenim soncem nad glavo. Kičevo, Tetovo, Gostivar Pod odhodom si se zarekel, da ne boš spal po hotelih in tako še zmeraj razgrinjaš spalno vrečo po poljskih kolibah pod kozolci, pod drevesi, v travi pod milim nebom. Vpričo oboroženih stražarjev kradeš jagode na tetovskih poljih, nag se kopaš v rekah in milostno dovoljuješ kmetom, da te krmijo z burekom in kislim mlekom. Pripoveduješ svoje popotno doživljaje in si izmenjavaš naslove. In potlej se napotiš čez šar planino in na drugi strani je ze Kosovo. Kot senca se že vlačiš, utrujen na duši in telesu, q!uh in slep za vse okrog sebe. Dobro veš: kjer se začne dolgčas, je konec pustolovščine. In ko nekega lepega dne pridrsaš v Prištino, ti ostane samo še ena stvar: kupiti karto za vlak in jo čimprej pobrisati domov, denar, ki ti ostane, pa porabiti za pametnejše VIPAVSKI PLANINCI PO SVETU NADA KOSTANJEVIC Kako smo se na Slavniku proslavili iptjaniireMaBS2l°mil< iZ'et! Ž-e,začuel se~,je tak0" Sai je dan P°Prei bi'o v Vipavi kar SreC,°,Se n' pC?r0Cl1 noben član U0' sai ima t0 vedno daljnosežne posle-Ze,tako s™° bili vsi nekam neprespani, saj če je na petih straneh vasi pet porok Srn Ž °nnatl Z'V° m Tf'1 Živo" je - P° nekoliko noveiši navadi st ak- terjem sla po mlaje v gozd. Povsem folklorno so jim miličniki pstavili »šrango« in prepir med mladino m miličniki je tekel po že utrjenih navadah. In po teh navadah je končno miličnik zamahnil z roko. Nato smo. zelo mladi, mladi, manj mladi in stari LrSnl ,ZVe*0% 'n °eZ npc. postavljaM slavoloke. Med pesmijo in plesom. Plesali smo kar na cesti. Kaj so počeli sodelujoči na poroki, ne vem. Ker se ni poročil nihče iz mojega sorodstva smo si vse take ženske za sobotni dan pravično razdelile vsa dežurstva poročnih družin — živino, otroke, bolnike pa prav prav stare ljudi. In tako smo se naslednji dan odločili — osmero iz vseh vetrov — da se odpočijemo od napornih porok — in pojdemo na Slavnik. ^ IkeTka^o^ spodobno pozni uri, da nas strese pri transverzal- nim? srSSi InJ V113;1 S-T 36 tam nekako ob deseti uri »poduk in kratek cas« vsem onim ki terjajo, da bMz letniki čim več uporabljali javna prevozna sredstva, ys. od kraia'1 Prišli smo na zaspano podgorsko postajo, az seveda takoj h okencu Nad okencem je napis da vlak proti Divači odpelje ob 15.55 uri. V mojem voznem redu pa ' ¿AK u'nrP kar 7a rlpset minut raz ke, potrkam na okence. »Oh, kaj se vam niemu in njegovemu pajdašu nisem pustila ležati. Divačo smo se res naučili na pamet. Res je da proti Raz^emu pel e od tam prav v«?akih deset minut kak avtobus, res pa je tudi, da se v nedeljo popoldne prav n nce noče usmfuti planincev" Zaman smo jlK naskakovali, končno se nas Je«»— netatoen »Puležan« in nas v čepečem položa u spravil do Razdrtega. Ob štirih smo mi ze vanj prišel!« JESENSKI POGLED V BRDA NADA KOSTANJEVIC Dober večer, dobri ljudje, svetla vam zvezda gori gre! (Ljudska kolednica) Srečno smo Drestali vroče in dolgo poletje, obredli mnogo domačega in tujega gorovja, spravi?i \Tza kon ne kaj od bo r ni ko vi nn e k aj navadnih članov, prodajali smo vstopnice pr. Sli traatve pobrali smo tudi grozdje. Celo NNNP smo kar uspesno »absovirali«. — nekaj jl bHo »mrtvih« »ranjenih« in ¡.ugrabljenih«, pa ni omembe vredno, saj so ze naslednji dan bili vključeni v naš veseli vsakdan. ^ Sonce je prešlo na skrajšan delovni čas. po skednjih pa se je ob večerih začelo zbirati staro, manj staro in mlado; ličkali (na Vipavskem se pac temu rece>>slac,«) smo koruzo Nn ia do novem se temu reče ce o »strlp-tease« — in onegava deklica ni prav me u&ljenaP če°i s^sedovTantin reče: »Saj nocoj prideš k nam na strip-tease. Namesto da se bi slekla, se dobro obleče, na skednju je namreč hladno, in nato začnemo pridno delati Z rokami, z jezikom. Opravljamo vse in vsakogar, od zakoncev, staršev in otrok do Politikov, od trgovcev do pometača, od dekana do sekretarja, od miličnika do mež-narja. Mladina pa opravlja učitelje — saj se ti ličkanja nikoli ne udeležujejo — imajo dosti opravka z ličkanjem šolskih nalog. Da zraven pridejo na vrsto tudi vsi bivši in bodoči planinski izleti, je jasno. Seveda sem v predpasnikovem žepu prinesla marsikatero prijavo z ličkanja domov. Samo Pavla, Avtoprometova šefinja, ni bila nič kaj zadovoljna. »Nada moja, letos smo vozili brez predaha, redne, izredne in še bolj izredne vožnje, skoraj si ne upam prašati koga od šoferjev...« »Recite mu, da lahko gre z nami v Brda, saj mu ne bo hudega ... vzame naj sabo ženo, otroke, mater in taščo, pa še koš za gobe in vrečo za kostanje ...« »Jaz pojdem!« se je kar prostovoljno oglasil Mihče, ki je šele nanovo stopil v Avto-prometove vrste, »saj v Brdih nisem bil že vrsto let in bi rad enkrat tja šel, če je družba kaj prida.« »Ne bojte se, Mihče! Kaditi pri nas ne smemo, domov pridemo ob mraku, zdoma gremo pozno, gibljemo se po svežem zraku ...« »Poskusiti ni greh, pa bom poskusil planince voziti...« Seznam sem gledala še jaz precej debelo! Ne le, da nas je bilo čez in čez preveč, ampak so bili na seznamu taki ljudje, ki se jih res nisem nadejala. NNNP! Stipkala sem seznam, skuhala kosilo žalujočim ostalim, pomolzla obe kravi in se podala na avtobusno postajo skupaj s sinetom. Tam nas je bilo že za poldrugi regiment. Mladina je obljubila, da se bo stisnila, saj ji drugega ni preostalo, otroke smo si razdelili po ko enih, in se kar zadovoljivo spravili v »planinobus«. Vdovcu Drejčku smo dodelili deklico z junaškim srcem — triinsedemdesetletno Gabrijelco, sramežljivemu Bertu lepo mlado žensko, oba sta reč sprejela z dobro voljo in na splošno zadovoljstvo. Kaj posebnega se ni zgodilo, dokler smo bili še na nam znanih poteh. V Plaveh pa je na neki hiši velik napis s puščico »Goriška brda«, in tam smo se podali najprej čez globoko in bistro Sočo, potem pa po ozki in strmi cesti proti Vrhovljam. Kmalu smo tudi pri spomeniku na Gonjačah. To je bila naša prva postaja in prva planinska preizkušnja. No, nikar_ se ne smejte! Po ozkih in zračnih stopnicah se marsikomu zavrti v glavi... Vprašala sem Ančko, če moli rožni venec, pa je rekla da ne, da šteje stopnice' Ali ni verjela, da na prospektu piše, da jih je tam 144! Zavit in vitki steber, z vrhnje ploščadi pa vidimo vsa ta lepa Brda, in še velik del Kolovrata. Videti je tudi Alpe, daljnjo furlansko ravnico.. jesen je pa vse to obarvala s čudovitimi barvami. Prostrani vinogradi, snažne vasice, ki jih varujejo mogočne graščine in čokati zvoniki! Na deseto uro gre, iz mnogih vasi je slišati ubrano pesem nedeljskih zvonov. Ne moremo se ločiti od te lepote! Pojdimo, pojdimo, saj je dolga pot pred nami! Skozi ozke ulice Kojskega, potem pa si privoščimo nekakšno vratolomno vožnjo proti Humu in Cerovem! Kakšen vrag je ta klanec poimenoval za »vinsko cesto?« Tega še trezen težko prevozi! Kmalu se najdemo v mejnem področju, na kar nas opozarjajo številne table. V Medani se ustavimo na pokopališču, Gradnika pozdravimo, Zorzuta tudi. »Ali se spomnite Nada kako lepo pesmico je spesnil na planini Razor?« »Kaj se ne bom spomnila?« Ponavljamo posamezne verze, obujamo spomine na tega velikega prijatelja planincev. Tudi Gradnika je marsikdo poznal. A on je bil bolj odmaknjen in resen. Sodobno Dobrovo si ogledamo le mimogrede. Drejče je bil tam za logarja — kjer je sedaj vinska klet — enaka oni v Vipavi, je takrat bila drevesnica. Danes je v Brdih na vsakem razpoložljivem koščku zemlje trta ali breskev. V Neblem ustavimo. Domačinka tstera, ki je z nami na izletu, pojde poklicat svojo mater, ki stanuje le nekaj streijajev od ceste. Njena mati nam bo povedala, kaj se je godilo v vojni vihri v njeni vasi 51 n!£o l im+° na "kri,zad"V Ogledujemo si naravo, Angela poskuša izcediti iz termovke Krfu k ~~ m J° jem- razbije • • ■ Ni mi jasno, zakaj mladina tako vztrajno tisci v avtobusu, namesto da bi gledala v jasni jesenski dan. Kaj le snujejo? Kako potegavščino? Skrbi me, grem pogledat. NNNP! Na plan so privlekli zvezke, računalnike, tabele in ravnila, knjige in priročnike — pišejo naloge! Zamenjujejo izkušnje, saj hodijo Vw«Sfil^A^iT m P?,kxlicne šole! ZakaJ Pa na,°3 niso naredili oziroma naredile ze v soboto? Ah dajte no! Včeraj so popravljali kolesa in likali oblačila, čistili hleve in ribale kuhinje, spletale koruzo in želi koruznico, cepili drva in pometale hišo, rabutali kostanj in urejale pričesko, igrali nogomet in bile pri pevskh vajah ... knjiqe pa so počakale do današnjega izleta! Oni trije, ki imajo praktični pouk, in nič nalog, so čakalno dobo koristno uporabili. Iz bližnjega kupa opeke so postavili ob avtobusu oder in ga dobro očistili cestnega prahu. Medtem se vrne Estera z materjo, odločno, kakih šestdeset let staro žensko. Prisrčno jo pozdravimo in se podamo z avtobusom k Peternelu To je prijazna dolinica, v njej le nekaj hišic, na vzpetinici nad cesto pa je lep spomenik z mnogim, imeni in ožganimi trami. Pod cesto pa potok in most. Na mostu je kip Janeza Nepomuka, k. je bil tudi po svoje junak molčečnosti. Kralju ni hotel izdajati, česa so se mu ljudje izpovedali (bil je namreč duhovnik), in ga je češki kralj dal vreči v naraslo vitavo. ¿a to Janezov kip postavljajo še danes na mostove. Ta Janez tukaj dela družbo onemu drugemu spomeniku. Esterina mati stopi na ploščad. Molče in spoštljivo jo poslušamo: Pridrl je sovrag, zapiral ljudi. Začeli so požigati... to vas, ono drugo..., ker je padel neki nemški major so iz maščevanja v dveh hišah požgali tudi žive ljudi — 22 jih je bilo. Z otrokom — s to mojo Esterico v naročju sem videla to grozodejstvo, bežala sem kot neumna in se rešila, a moja domačija je bila tudi požgana. Le da smo mi, in nekateri drugi v naši vasi imeli srečo, če se sme tako imenovati... Nemci so namreč v svojo armado mobilizirali vse in vsakogar, kogar so dobili pod roke. Nekateri nemški vojaki so sočustvovali s civilnim prebivalstvom. Dobro so vedeli: če bi se uprli oficirjem, bi bilo po njih, in še po marsikaterem domačinu. Zato so pač hiže zažgali, a skozi druga vrata iz hiš reševali, kar se je dalo, in vračali ljudem, jih spodbujali, naj bi se skrili. Tisti vojaki človeka niso izdali ali poškodovali. Ženska je govorila počasi in razločno. Oni Nemec, ki se je poročil z dekletom iz naše klape, jo je molče in mirno poslušal, obraz pa se mu je razjasnil, da se mu enkrat ni bilo treba svojega ljudstva sramovati. »Čez Višnjevik nikar ne pojdite, cesta je bolj za pogumne! Vrnite se na Vrhovlje čez Šmartno! Tam boste imeli kaj videti!« Poslovili smo se od nje, Dobrovo pustili pri miru, in pri Šmartnem ustavili. Obzidje popravljajo, slišimo mladince, ki nekaj rogovilijo med zidovjem in tolčejo po kamenju. Cerkev je sredi vasi, odprta je še. Ko vstopimo, kar enoglasno vzklikamo: »Kralj, Kralj!« vsi poznamo njegov stil, občudujemo krasne stenske slikarije, oltarno sliko in umetniški križev pot. »Kateri škof je na oltarju?« »Sveti Martin!« »Kje ima pa gos?« »Bržkone jo je nesel prodat v Italijo, saj je meja blizu!« Mladina je šla na kor. Mežnarica jih je sicer videla, a ker je slišala, da so vajene roke prijele za orgle, se ni jezila. Ali veste, da se tudi v cerkvi da peti sodobna glasba? Mihče je veselo dejal: »Kaj tako lepega že dolgo nisem slišal! Kar zapojte še, mladina!« Sedaj pa se začne makadamski blagor! Cesta ozka, vijugasta, če se le malo razširi, je ovinek. Ob cesti italijanski avtomobili — zamejci stikajo za gobami. Proti zahodu je strma in hribovita Benečija, proti vzhodu pa se hosta strmo spušča proti Soči. Prav blizu ceste je ubog zaselek Vrtača, ki je Bogu najbrž z vreče padel, ko je svet ustvarjal, saj blizu ali daleč ni ničesar pametnega, razen te vasi, deset hiš. Tu je spominsko obeležje. Ustavili smo avtobus, in se podali proti Koradi. Pa ne vsi. Prav stari so posedli po travi ali se razkropili gobarit, mladina je odprla slovarje in priročnike in odbrzela na oni drugi vrh dokončat naloge, srednji in majhni pa iščemo pot na vrh. Iskati pa res ni treba. Ne, niso jo markirali, le pokosili so pot, da bi romarjem, ki h sveti Gendrci romajo, naredili hojo prijetnejšo. Cerkvica je bela, obnovljena. Trdno je zaklenjena, na njej pa napis naproša, da bi to svetišče, ki je ob enem kulturni spomenik, spoštovali. Z vrha je videti naš Nanos, Kovk, Sveto Goro, na drugi strani Matajur in Mijo, Staro Goro in še mnoge druge gore. Lig čepi kot bel golob na obronku, nad njim pa cerkev Marijino Celje. Štefan, Jurij, France, Drejče gledajo nekaj drugega. Zvonik nima stopnišča, zvonovi pa mikajo, da jih bi zamajali. Naredimo »ravbarsko lestev« Jurju, on spleza do zvonov... »Drugi so že hodili tod! En zvon je počen, ljudje ne znajo z zvonovi ravnati!« vzdihne. Zvon skladno in počasi zamaje. »Kdo ve, če naša mladina pride gor k litanijam,« se pošali Tončka. »Ah, kje, imajo angleške litanije, saj študirajo tam, na onem vrhu!« odvrne Ivan, ki premore daljnogled. Poslovimo se od osamljene Gendrce ... glej, glej, ali ne rase tukaj celo ruševje? »Kako lepo je tukaj,« vzdihne Štefan. »Lepše kot takrat...« povzame Ivan. Da, takrat med vojno ... Štefan je včeraj ves dan delal v gozdu, tudi prespal je na Nanosu, zjutraj pred zoro pa je s konjem prišel v trg, se okopal in si nadel pražnjo obleko, da je lahko šel z nami... Ivan se spominja težkih dni na tej vroči meji... Pri avtobusu smo. Nekaj ovinkov, že se bližamo Ligu. Ustavimo pred vasjo, sli bomo k cerkvi. Na gričku stoji, za njo pokopališče, po zmrzali je tja mrliča verjetno težko spraviti. Na pokopališču je mlad mož, nekaj ureja. Okrog cerkve pa nekaj deset ljudi, izletnikov iz Ljubljane, borci so. Radi bi videli cerkev, zaklenjena je. Oni mladi moz prosi, naj počakamo, gre z avtom po župnika. Odkleneta nam cerkev. Kar kakih petdeset nas vdere noter. Mlad duhovnik stopi pred nas. Lepo je poslusati človeka, ki ljubi svoj kraj. w , .. Z navdušenjem in toplino, a brez vsakega sprenevedanja je župnik začel pripovedovati: Naselje Lig je na nadmorski višini 628 metrov. Tu je življenje težko in trdo. Kraj je po vojni začel stagnirati. Vendar z novo cesto in z obratom Iskre, ki je v vasi, zopet napreduje. Saj se tisti, ki ne dobijo dela v cementarni, zaposlujejo sedaj doma V nedeljo bodo v vasi kar štirje krsti, kar že desetletja ni bilo! Lig je v Benečiji, blizu meje, krivične meje, saj onkraj nje še danes nimajo ljudje vseh pravic... Vendar se je danes tudi tam obrnilo dosti na bolje, tudi tam se je razseljevanje ustavilo. Potres je obe strani meje hudo prizadel. V nedeljo bo tu družabni praznik kostanja. Ljudje, ki so večji del leta osamljeni, so veseli vsakega obiska z dobrim srcem. Tudi vas so veseli. Tu so dobri ljudje, z njimi je lepo živeti in delati. Ta cerkev je vsekakor prevelika za ta kraj. Kako pa je prišlo do nje? Jožef II, saj veste, je prepovedoval božje poti in zapiral cerkve. Župnik z Liga je na neki dražbi kupil kar oltar s Svete gore, dal pozidat cerkev, ljudstvo pa se je zbiralo na tem odročnem kraju! Na Dunaj pa je šel dekan Blažič in si priskrbel kopijo slike iz Maria Zeli. Vse je to lepo, vse to cenimo in imamo radi. A pozimi se po tej drsalnici gor ne da priti. Takrat imam mašo in vsa opravila kar v sobi na vasi... Pozdravljam vas, borci, in sem vam hvaležen, da cenite mnoge velike vrednote. Pozdravljam vas planinci... Sedaj pa vsi skupaj zapojmo ... Skladno so se ujeli drhteči glasovi starih in prekaljenih borcev s svežimi glasovi naše mladeži. Zahvalili smo se dobremu mladeniču in sestopili v vas. Tam so stojnice s kostanji, pečenimi in surovimi, lepimi in grdimi — pa dragimi! No, če človek vsake kvatre enkrat pride v Brda, tudi če kaj več zapravi... France stoji ob oknu neke hiše in občuduje lepo mlado Briko. »Ej, France, bomo ženi povedali!« Ne sliši. »Mulci, fotografirajte!« S hihotom zgine Brika v hišo, mi pa v smeh. Borčevski avtobusi stojijo zraven našega. S šoferji se pomenkujem, pravijo, da so že večkrat vozili tudi planinske izlete. Letos je bilo poletje lepo, in tudi oni so imeli dela čez in čez, vsaka vožnja jim je odveč, a v Brda so le radi šli, ko so v jeseni tako zala. Pojdimo! Za vasjo se strma asfaltna cesta cepi proti Kanalu in še naprej na Anhovo. Krasna je, a precej vratolomna. »Ali že pojdemo domov, saj je komaj štiri ura.« »Ne, šli bomo na Kromberk.« Graščina ob Novi Gorici. V njej je poročni urad — dokler ga niso naredili na Vipavskem Zemonu, smo se pač hodili sem poročat, pa še lep muzej je tu. Naletimo ravno na razstavo del Ivana Trinka-Zamejskega — pa še na fotografsko razstavo o stanovanjski kulturi v Kanalskem Kolovratu — ki smo ga ravnokar videli! Pa še o areholoških najdbah v Posočju! Pa še stalne zbirke pohištva in čudovitih starih slik. če nam moderne slike niso všeč, nam ni pomoči. Odšli srno z majčkeno zamudo. Malega Mateja namreč nismo mogli spraviti z dveh starih topov, razstavljenih na dvorišču. Pa ga le utrujenost premaga. Mihče in jaz sediva seveda spredaj. Veter je začel majati veje dreves ob cesti. Nebo žari. »Drugo vreme bo!« vzdihne. šli bomo še skozi Vrhpolje, ki je ovenčano s slavoloki proslavilo svoj krajevni praznik. Ko pridemo domov, zavija že jesenska burja okoli vogalov. Naša sezona se je iztekla. Podrobna navodila o poteh skozi Goriška Brda sem dobila od Jožeta Medveščeka, sotrudnika Planinskega Vestnika, iz Bodreža pri Kanalu, ki sem ga prosila, da bi mi povedal, kod naj bi šli na izlet dne 21. 10., ker nam Brda niso bila nič znana. Nekatere podatke pa sem dobila v Krajevnem leksikonu Slovenije. Risal Borut Vild DVE VESELI Z VIPAVSKIH POPOTOVANJ Vipavci gredo vsako leto na Triglav — s posebnim avtobusom. Letos jih je bilo v njem kar čez petdeset. Ko so se tako natlačeni pripeljali že do Potoč, vzklikne ženska: »Ljudje, prtljažnik je odprt, kaj če kaj ven pade?« Neki mladenič povsem mirno, kot da bi šlo za naraven pojav: »Saj, nekaj nahrbtnikov je že v Dobravljah padlo ven!« Seveda smo se vrnili — cele tiste tri kilometre nazaj in našli ob cesti zgubljene nahrbtnike! Sreča da niso »dobili nog«. Mladenič, ki se je oglasil, je bil »prvopristopnik«. Na vrhu Triglava je bil pošteno tepen, ker je zamolčal nesrečo! Seboj so imeli tudi nekega starejšega možakarja, ki ga je pot na Triglav kar precej zdelovala. Po poti je tiho molil: »Bog, le čemu si še en kup kamenja vrgel tja gor, da je gora še višja!« Ko mu je bilo vsega preveč, je pa dejal: »Kateri hudič je ta Triglav tako visoko gor postavil?« Pri hoji je seveda prožil kamenje. »Hej, stric, nikar ne prožite kamenja!« so ga opominjali. »Le čemu ne, saj ga je povsod preveč!« SAM NA TURI BORIS MLEKUŽ Ma¡ se ¡e že iztekal ¡n skoraj sem že bil opus.il ¡dejo da Hfc videti že kar »tragična«. „„mpna zvahj|0 na turo. Potreboval sem gore, jasno nedeljsko jutro J11® meseci brez njtti. Sedaj spet hitim otročje tako prazni so bili dolgi jesenski m zimski meseci orez j tukaj? A danes je vse veselo navzgor pod Lopo m sem srecei^likokra^sem ze t i tako nekam praznično, novo, enkiratno. Kot da se bhzg. m h nakopala zaviti vršaci smejijo z menoj. Vemvem' da sem v teh dolgih »skrnino«, kot rečemo Bovcani. Veliko vo je in truda je 0110 . tjst¡ ^ ^ mesecih odpravil neprijetno zgoco bolečino krfn'.-d^^fsPtih žPalostnih nedelj" doma. Zdaj sem spet na turi in zel.m s. le tega da ne do n * ,e skozi domace okn^zrl^tf^g^ potern pogf^ obvisel nekje v praznini brez ^Mfpod Lopo je za menoj. Ze^tim = ^ to ^ mojih priih tur, razen smučanja na Kanmu po dolg. p^ bnetu ^ sonce kar pridno zge m pohrtet, kopnini. Upam, da so strma seve^ovzhodna pobočja črnei še vsa zad eíana i n zasnežena, saj se drugače ne bom Cel^Umučen>,C's^pekočim soncem zabeljen ^^^^gL^Ts «°flUm • Ovčje Vršiče se mi danes zdi nenavadno lep ko tu pa tam male» P^eaan £v»bodno spolzim navzdol po Krnici v ze zeleno dol.no a Soco, ki se tu pr sov v razlije iz tesni in ^^f.Hj^uH" Sle n? frnih ležiščih tik Jpod Cmeli Uživaško peljem navzdol v dolgih zavoj.n in seie Ja)ovec gtg ze v opazim, da jte na zahodu jete ^ ve ikim kamnom, ki že moli iz oblakih. Treba bo hiteti. Odvečno/'!rnk? barak in utrdb iz prve vojne. Pozna se mi, snega. Spešim navzgor v sedelce z ostanki1b;araK m ui m umaknem desno na da ni prave kondicije. Strmina s «rielca Zez zdrs navzdo pa ne bi bil prijetna reč. deloma kopen grebencek saj sem brez derez zd s nav> p mra5na oblačnost na Po grebenčku dokaj hitro doaez.am vrh. sajvideti, le Visoka Bela špica še v trenutku še mnogo ^WiffiS-rSmt SE snega je nanesla zima. Vreme se naglo slaosa nitro d p tgko eng Smer spusta v sedelce sem s. ze ogledal gor grede s sea,a , aaije j v Nekaj sama smučarska pearmca Poženem^se od^^ sprostitev mi prevzarnef telo^ 'ahkotno ^kía^no" delujem^ ^l^sebT7 Ó srečal Poševno Kako dolgo sem pogreša to skladnost ^^'LnišTrnskokomk ' ga opazim še ravno zdrsnem desno v krajši zlebic. Končuje se z manjšim sKOKom.k g p že vozim toliko zgodaj, da se uspem odgnat. s palteama^ Ko sesprt dotaKnem g ^ dolg zavoj levo skoraj na ^«"cek. g™ nas/trS ^poine sprostile in sreče! f^nSK^ A« sem Nameraval sem se pod Ribezm na ve iki vrn. r razgrnila in v teh megle sem se vrh Rupe s^/f ^Sil v Ru^o Nižje doli megle ni bilo, trenutkih sem se nekako našel m se prav i»puatii v "up j ,g smu5anje, priganjate pa me je bližajoče grmenje Ob. ca anega v Rup mue |metrska snežna kot ga tod še nisem doz.ve Cez Ja^tUamastisvet j e , Tam^ bjla odeja in prijetno sem se^dncal s ho Ima na o Im«M J več snegg že se v prvi vojni bolnišnica, sem s omenjal amuci. & "J Moker sem bil v nekaj tre- I v dolino. Pod napuščem lovske koče „a Goričici sploh nisem iskal zavetja. Bil sem premočen, preobleči pa nisem imel s1« s naj stop m noter na »kofce« Klinh mnCi ™ J *-7 Pr,J?zna zena Pa me ze vab , !£ fMsS ^ - " « ~ ^«TsTv^ ISja^ 1979!' Strmega° spusta ^do* s^dteT^e^koir^OO m"116'-"^^/?1^ S6m, * odvisne od snežnih razmer ' °m' nlZiB doh ie P°l°&»JSe. Težave so DVE LJUBEZNI JOŽE MIHELIČ poščegetal levo oko ki ie alpdaln ilnnJiS • ?onJčm zarel< Izza Storžiča mi je občutek n e I a g o d nost i, k i s e m g a tu ^ n t a m ob čut ivTe m" a I "onZ^^ ce si nisem izbral prave ure za odhod Načrt ksem ™ nU™ i/^T5*6?1 zavetišču. me je sunil iz oostelip in mP nlLi • 1 J ^ ga nezno skoval v soboto zvečer, S^SSpSSS mmmmm smmmmm ***** šSfi» bop^o°brs„i,,ntt ns^M1^ i.b,h vo2nia en sam strah: ~ Mate^fSnil llrin ^MS*! - vzdigni, z opojne da imajo kravice'na SJ»^ 3, mmm» formaciji zapeljale častni krog. Bilo je lepo kot na paradL povabljenim je M itT tesno EASS^Ji ¿pah.Vazih in «ki sem nekajkrat potegnil Mg¡PJ-1 M-**f E^^SK^e fef oSifffi'če,' pijanega in priznati moram, da je bilo res. STEBRI ROMSDALA AO ČRNA NA KOROŠKEM že nekaj dni poležavamo po šotorih ir¡čakamo. Znani norveški KSnt^»» tohko dela^ truda in {¡¡¡¡A zastonj. Vsak si želi SE?« Mftftd^ogromnhni^enamiskupine MWnd Vse* bilo -ito v megle, skrivnostno, odbijajoče. Neprijetno smo :se J al 1 ffi v megli se te a.i'irs.~ rssrtrtsr as* sk p...* — ■SHSSSs fefcs»«= ^¿■mmmmm^iB V steni Trolltinda Foto Andrej špiler nama o^ntac$ "^¡¿Č™* ^ ^ ^ dmg° °kr°g pa tak° g,adko' da m0pnnfa^ot2leMniihJe ZaČe'° 9r°z°Yit0 ?ihati- Podaljševalne zanke so plapolale pred 21 "L i k ikhua' kl sem, ,ga zabl,jal na kočljivem mestu, je veter odnašal čim manj ple^aMa^ °brememti klin" Za hip sem omahoval, vendar sem se kmalu obvlada n Izpostavljena prečnica v levo, moker žleb, desno navzgor, levo pa še kamin in nekaj raztezajev ocenjenih s peto stopnjo in konec. Pod vršno steno je bilo res lažje Ob pol devetih zvečer sva našla ugodno polico za bivak, ki naju je vsaj delno ščitila tud, pred vetrom B lo je svetlo in lahko bi plezala vsaj še dve uri pa sia se bala da bo v vršni steni, ki je se bolj izpostavljena, težko najti primerno mesto za bivak Ko sva malicala, je začelo strahotno bobneti. Za hip sva pomislila, da pelje po dolini iak7 'S pa,fa podseverno steno Trolltinda zagledala enkraten prizor: Na mellšče ifoi; 9 . ! velikanska ko icma skal m kamenja. Ogromni kamniti bloki so se valili J /™11 d0!.im' se, 'omili in podirali vse, kar jim je prišlo na pot. Nastala je prava megla m zakrila pogled Bil je to menda največji odlom po 30 letih v tem predelu in vol . ^Jer Je- slovenska odprava pred leti poskušala s prvenstvenim vzponom. Vse naslednje dneve je nato vsaj še dvakrat na dan ropotalo po mellšču in pod severno steno Trolltinda v tistih dneh res ni bilo kaj Iskati. »overuu dvPhSir«hZSinihatid Jzjemnega dogodka naju je začel hladiti dež, ki pa je na srečo po dveh urah ponehal. Končno sva tudi malo zadremala, že ob pol treh zjutraj me je prebu- Stebri Romsdala levo: Sondre Trolltind desno: Trollrygen Foto A. špiler dil porajajoči se dan. Obronki daljnih gora so rdeli v jutranji zarji in napovedovali sončen dan. Vedela sva, da naju čaka le še kakih pet ur plezanja, zato nisva hitela. Počakala sva, da je sonce ožarilo vršno steno in jo malo osusilo. Hitrn QVa hila v Drečnici ki teče po vsej severni steni. Proti koncu sva zgrešila poc in kam?n na zgornjo polico. Pof naprej je bila videti težavna, vendar možna. Zato sva nada ii e val a po p reč ni smeri. Oprimki so postajali vedno manjši. Proti koncu sem se mučil po stop?h, porašče n i h z mahom in še mokri so bili. Napet do skrajnosti sem prec in čakal kdaj mi bo spodrsnilo. Preudarno sem splezal čez najhujše in s, uredi varovan e na tre™ dvomljivih klinih, špilč je bil hitro za mano._ Preda sva se raztezaj v desno nakar je špilč zdelal težaven žleb. Sledil je še raztezaj po krušljivem innaloženem pečevju. Bila sva v smeri po opisu Po izstopnih žlebovih m kaminih je tekla z vrhnjega snežišča voda, vendar sva se lahko mokri skali izognila. Zrla sva v dolino in čakala na polno uro. Potem sva lahko po oddajniku sporočila, da naju čaka samo še sestop. Po dveh dneh planiranega počitka se je vreme skazilo Po vrhovih je zapado cdo nekaj sneaa Prvi sončni dan sva pustila soncu, da bi čimbolj posusi o steno, peti dan pa sva vstoDila v steber Breitinda. Smer se začenja s 750 m dolgim kaminom, k. je bil zaradi oblineaa dežja tn snega po vrhovih ves moker. Mestoma je poraščen z algami, precej mest pa je ocenjenih^ šU stopnjo. Zato sva bila po dvanajstih raztezajih prisiljena obrniti. Ob osmih zvečer sva razočarana prispela v tabor. Vedela sva, da je za naju s težjimi vzpon, končano. Kljub razočaranju zaradi slabega vremena in le delno doseženih ciljev ?nje blS^n° P°Pravil0' ko sta 6. avgusta ob devetih zvečer po dveh Snin t Jga pleza?ja. ^al1 m ravč izstopila iz stebra Trollrygena. Bil je to res izjemen vzpon za razmere, kakršne smo imeli. J nH™°LčMni P-rL Aor,črnaonsm0, letos poleti organizirali prvo koroško alpinistično odpravo na Norveško. 29. m 30. julija sva z Andrejem špilerjem (AO Ravne) opravila fvIJH9nmn°^ninn0 pon?vltev ce"nna'nega Stebra V Romsdalu (Sondre Trolltind). Ocena IV +, dolžina 2100 m, višina ca. 1400—1450 m, efektivnega plezanja 14 ur. IVAN TRINKO-ZAMEJSKI, SIN NAŠIH GORA SLAVKO TU TA Matajur je simbol Benečanov. Pod njegovim vrhom je vas Trčmun. Domačini ji pravijo Tarčmun. 25. januarja 1863 se je v tem, v strmine zapičenem slovenskem naselju rodil največji sin najbolj nesrečne naše zemlje, ki ji tujec odreka še danes pravico do lastnega jezika Benečane pa prišteva zdaj k Italijanom zdaj k Furlanom, samo k tistim ne, katerih govorica je njihova. Kdo naj bi to bil, če ne pok. mons. Ivan Trinko-Zamejski. Udobnega življenja mu bajtarja oče Anton in mati Marija Golob nista mogla dati, saj je bilo pri pičli skledi kar pet lačnih otroških ust. Revščina in Benečija sta bili vedno dvoj-cici Doma pa se je od staršev mali Ivan nasrkal ljubezni in smisla za poštenost, trdnosti značaja in usmiljenja do sočloveka. Prejel pa je od njiju tudi dar za učenje in hrepenenje po znanju. Tak je osemletnik stopil v Jelini pod Trčmu-nom v osnovno šolo. kjer mu je učiteljica, Benečanka, poleg italijanščine znala posredovati še lepoto lastne govorice. Roza Koren mu je tako odprla tudi pot v kulturni, zlasti književni svet, ki je začenjal v sosednjem tSrrn„vGSfo Sim°" RUlar' Krel «-"tt^Si&r" "«SS "dot 3 vT3S?i ¡LSJ5S ivojo novo maJšUonlJa ^ '"♦««"V. MmulskfoK!'!^ V vseh teh semeniških letih mu je stal ob strani, ga bodril in finančno Dodoiral velik mu7e"b?i vzornik" ^ P°dreka' i0 Pn" 2ajaM KSS2 Pett Podreka doštuLVafknigam™f0nJLin-SeStianskil? sP°s°bn°sti ™ videmska nadškofija, kjer je Ianstvenfkov ip^ nhnnitM profesorskega mesta. Koliko vrhunskih cerkvenih dosto- SittaSS sedeže™3™ '' b° ^ tP°S0bn0Sti Pr^ognile tudi v javno življenje, celo na gospodarsko in finančno katere Odbornik OT "T^oT™^ 1918' da ga Je Banca Cattolica del Venete katere odbornik je bil, rešila iz Padove, kamor ga je vojaška oblast, kot nevarneaa človeka, pognala med vojno. Vrnil se je tudi takoj v semenišče, toda le koMzredno Ivan Trinko-Zamejski (kip; delo akad. kiparja Božidarja Pengova) dober šolnik. Če bi ne bil Slovenec, bi se bil gotovo povzpel v sam vrh cerkvene hierarhije. Tako se je dogajalo Jakobu Ukmarju v Trstu. Tako se je dogajalo Antonu Rutarju v Gorici, ki je okusil celo konfinacijo. Tako je bilo v Istri s Hrvati. Z drugo besedo bi ga lahko priključili neštetim Čedrmacem, o vsakem od njih bi bil lahko Bevk napisal roman. , ., . , . . 7o Za Slovence pod Italijo velja še vedno gospodarjevo pravilo: »divide et impera«. za Nemce ne. En sam paket jim je dan po zakonu. Slovenci bi pa morali — ne vem, po kakšni aeometriji — imeti Tržačane ločene od Goričanov, oboje pa strogo ločene od Benečanov. Rezijani so zanje odpisani, za tiste v Kanalski dolini pa jih raje imajo za Avstrijce, torej Nemce. Ukve so zgled za to. , Toliko besedi in obljub je že steklo pod čedadskim mostom, ki mu pravijo, da je zlodjev, da človek verjame samo še v lastne sile in v oporo, ki mu jo bratje morajo dati. Manj nasilna je res danes politika raznarodovanja, zato pa bolj perfidna Zdaj se je po Benečiji pojavilo že toliko otroških vrtcev, da ga ima že vsak zaselek Pa mislite da zaradi ljubezni do človeka? Kaj še. Izbrane italijanske vrtnarice skrbijo za njihovo usmeritev: po vsem svetu obsojena raznarodovalna politika, izraz fasisticne miselnosti, nič drugačna kot v Trinkovem času. . V ta okvir postavimo lik velikega Benečana Ivana Trinka-Zamejskega. Pesnika in znanstvenika, likovnega ustvarjalca in glasbenika. Prijatelja in pobratima Simona Gregorčiča, dopisnika neštetih odličnih jezikoslovcev, med katerimi je bil tudi Poljak Baudoin de Courtenay, ki ima mnogo zaslug tudi pri preučevanju jezikovnih odtenkov Rezije in Benečije. „. , Miazzo trdi v diplomski tezi, da je bil mons. Ivan Trinko antifasist. To drži. Drzi da se ga je fažizem bal, kot se je bal goriškega vladike Sedeja, tržaškega škofa. Fogarja, Jakoba Ukmarja, ki je znan po svojih številnih publikacijah, pa tudi po ostri besedi, ki jo je pogumno v slovenščini govoril svojim vernikom s prjznjce in sprav jal fašizmu naklonjene predstojnike v obup. Od kraja se je bal slovenskih župnikov in kaplanov k. so se upirali krivicam, da bi nas s pomočjo civilnih in cerkvenih oblasti izbrisali z obličja zemlie To je zaodovina. Pa se tudi Benečani niso dali. Raje so cedrmacili dalje po ravno začrtani poti, kot jim jo je nakazal oče Trinko. Toliko večji ugled so s. ustvank Ko se je Trinko umaknil v zasluženi pokoj, si je omislil svoj dom v Trcmunu. Vse življenje si ga je želel. Dal si ga je postaviti prav blizu svoje rojstne hišice ki se je umaknila iz svoje ponižnosti v novo zidovje. Tu so ga obiskovali prijatelji od blizu in daleč. Najraje pa so se zatekali k njemu bivši njegovi učenci, zdaj ze osiveli župniki, ki jim je še vedno delil svoje nauke. Pa ie veliki zvon pri sv. Ivanu na vrhu Trčmunskega hriba 26. junija 1954 oznanil vaščanom, deželi in celotnemu slovenskemu narodu, da je Trinko umrl Ogromna množica Slovencev, Furlanov in Italijanov se je s hvaležnostjo poklonila pred odprtim grobom kjer so si sledili številni govorniki in je v slovenščini spregovoril njegov sosed iz Breqinja, tedaj že kaplan na Travniku v Gorici, Mirko Mazora, odličen govornik in poznavalec slovenske književnosti, ki je slavil dobroto pokojnika odločnega zagovornika trpinov in siromakov svojih Benečanov, katerim je petdeset let prej zapisal: -Tukaj živijo z dušo in telesom privezani, vsemu svetu nepoznani, od nikogar spostovani, ze nad tisoč let moji ubogi bratje in sestre ter se mučijo dan za dnevom, leto za letom... Ko stopimo na trčmunsko pokopališče, vidimo ob vhodu bel nagrobnik. Na njem beremo Trinkovo izpoved: »O ti zemlja rodna zemlja bedna, mala, ki te milost božja, meni v last je dala.« Od leta 1955 izhajajo letno Trinkovi koledarji. Drobne knjižice so toliko bolj važne, ker veje iz njih duh Trinkove filozofije in vere, narodne zavednosti in preprostosti. Slovenski književnik Andrej Budal je ob 100-letnici Trinkovega rojstva in 10-letn.c. n egove smrti uredil Trinkov zbornik. Izdalo in natlsnHo ga je ZTT pod pokrovite js^orn SKGZ v Trstu. V novembru letos (1979) pa bodo v Čedadu ob Nad.zi predstavili novo delo o Trinku, o čemer bodo poročali časopisi in revije. Državna srednja šola v Gorici nosi Trinkovo ime. Na Tržaškem pa je po njem imenovana osnovna šola v Ricmanjih pri Dolini. ,. . .•■ „ nQnQ 14 oktobra letos je Klub goriških študentov odkril doprsni kip našega ve ikega Bene-Jana delo kipar a^Negovana Nemca, na dolgi Erjavčevi aleji v Novi Gor,c. Po zaslug, tega Kluba postaja ta drevored vedno popolnejši pricevalec nase preteklosti. JANKO SICHERL OSEMDESETLETNIK Mnogi planinci ga poznajo kot enega naših najbolj marljivih smučarskih učiteljev, znan je med našimi prosvetnimi delavci kot vsestransko sposoben učitelj, ki je svoje poklicno delo skozi pol stoletja Iz učilnic širil, rekel bi, na vsa torišča, ki kakorkoli oblikujejo otroke, mladino in odrasle. Bil je res rojen za to, saj ga je narava obdarila z mnogimi talenti in sposobnostmi, povrh pa še s pridnostjo in vztrajnostjo, z neuničljivo požrtvovalnostjo in dobrohotnostjo. Rodil se je 16. jan. 1900 v Trzinu v številni družini očetu postajenačelniku. Maturiral je I. 1918 na realki v Ljubljani, dopolnil pedagoško izobrazbo na učiteljišču, kasneje — ob delu — pa opravil vrsto seminarjev in tečajev za pouk na strokovnih in poklicnih šolah. Zaposlil se je najprej na železnici, bil prometnik v Kamniku, Ljubljani, Medvodah, Dravljah, Kranju, Podnartu, v Grosupljem in nazadnje uradnik v Zagrebu na železniški direkciji. Ker ga je veselilo šolsko delo, je po dopolnilnem študiju učil na , . . , , osnovnih šolah, celih 42 let pa je poučeval kot predmetni učitelj na srednjih in strokovnih šolah. Prvo službeno mesto je bilo kot nalašč ianju~n °,priynik v Bohiniu' sledili so sami lepi kraji: škofja Loka, Žiri, Račeva pri Zireh, Predoslje Kranj pa spet Škofja Loka, na kar se je po enem letu vrnil spet - . unjn'.n tu u?, na 1os,novni in ekonomski šoli, veliko pa tudi na kranjskih poklicnih šolah. Bil je velik praktik, pedagoško teorijo pa je imel, rekel bi, prirojeno. In znal se je držati stare modrosti, da najbolj prav uči, kdor zna -koristno učenje razsvetljevati s prijetnostjo, ki ji daje svojo svetlobo učna snov in učiteljeva osebnost. Vedrino prijetnost, optimizem in dobro voljo pa je Janko ohranil vse doslej. Res je tudi, da ga je vse življenje vedrila naša pesem. 60 let je prepeval — povsod, kjer je bil, v 19 zborih, na stotinah koncertov, v radijskih oddajah, 20 let v učiteljskem pevskem zboru »Emil Adamič«, s tem zborom je šel po domovini in tujini, kot pevec in organizator je dobil vrsto odlikovanj, med drugim tudi zlato Gallusovo značko. Med drugim je pel 20 let pri moškem zboru na Kokrici, 12 let pa pri Društvu kranjskih NEKAJ O ČAJU Caj pijemo zato, da bi pozabili na hrušč in trušč sveta, pravi Tien-Yi-Heng. Li-Či-Lai kitajski pesnik pa meni, da so obžalovanja vredne tri stvari: slaba vzgoja otrok, razvredno- Snti ? i ' ujih wH0, nekulturni 'ljudje, in še: če pogoltnemo čaj, ne da bi ravnal, kakor je treba. V »Alpinismus« 1979/4 piše o tem Sepp Lasmann češ da je priprava in pitje caja prava umetnost. No, umetnost mešati s kuhanjem čaja, to je čudno m čudaško pretiravanje ali pa nekakšen »pars pro toto«, to se pravi, da je čaj dopolnitev kakega pomembnejšega opravila, pomembnega globokega razgovora, razburljive polemike lepe glasbe ali umirjene meditacije po napornem delu Najplemenitejše vrste čaja rastejo v Dardžilingu, na južni strani Himalaje: izredno dober ifj'.sveile °arve- s čudovito aromo. Največ ga je v indijski provinci v Assamu, na visok, planoti v porečju Brahmaputre. Eden največjih izvoznikov čaja je Ceylon (šri Lanka), pomembni so se Indonezija, Južna Amerika, Vzhodna Afrika, Južna Rusija Kitajska, Formosa m Japonska. ' ' Angleški čaj je mešanica čaja iz Dardžilinga, Assama in Ceylona. »Ruski čaj« so karavane tovonle iz Pekinga. — Caj se nenavadno hitro navzame tujega duha. Zato mora bit. nepredusno zavit, posebno če je pakiran skupaj s sirom ali klobaso, kaj šele. ce je v bližini vosek za smuči. In zdaj: Važno je, kako voda vre! Ni dovolj, da se voda segreje, voda mora lepo povreti. prijetno vrvrati, šele v tako se dene čaj! Boljša je sSf r.TAiT • VL?Ja%Vi,ri~bih je čaj slab0' ker voda zavre PreJ (na 4000 m pri 8o°). Tudi kapnica lahko škodi, ce se odceja po trhli leseni strehi. Ni dobro, če se čaj dene v vrelo vodo_ v »kovinastem« jajčku. Vreti sme le tri do pet minut — in pri tem je največ napak. Caj vsebuje tein, ki človeka osvežuje, in tanin, ki pomirja želodec in upokojencev. Ne samo to: kot ljudskoprosvetni delavec se je uvejavil tud. kot :igralec režiser, dekorater in organizator najrazličnejših prireditev v škofj. LoJ^ v2i eh v Pre dosljah in na Kokrici. Zares redek, nenavaden razpon sposobnosti, talentov in zgledne Jdaikan°s!cherla najdemo kot sotrudnika pri mladinskih listih revijah in ^rnikih (Naš rod Razori. Vrtec, Ob 10-letnici Smučarskega kluba Ljubljana, Loški razgled ). V Planin skem Vestniku je I. 1925 objavil članek »Na Velem polju«, I. 1957 pa članek »Stare n nove smučke po škofjeloškem hribovju«. Mnogo športnega pedagoškega dela je opravil lanko Sicherl ie živa kronika našega smučarstva, saj je začel smučati kot samouk 3 926 na ^HvnS smuške like p9a je spoznal leto nate> v Kranjsk,. gor. .v/vojaškem tečaju. Prvo smučanje je sevedasamo videl na Vehki planini Velja zapisat., da je prve smuči kupil od našega smučarskega veterana - tekmovalca dr Kmeta Na ko privniku je takoj začel s smučarsko šolo. V Skofj. Lok. ga je ^ navdusii dr Jakob Prešern vse življenje sotrudnik našega glasila, za arlbersko smusko tehniko, b to je začef učiti na osnovni in meščanski šoli in pri Sokolu, uvede pa je tudi pr.vatne smuške tečaje. Med njegovimi učenci so bili tudi mnogi učitelj, m Janko je postal kar prav? po tu j oči s m u č a r sk iu č i t e I j v Selški in Poljanski dolini in po Gorenjskem V Mojstrani je bil med njegovimi učenci v šolskem tečaju Janez Po da pozneje prav, Dotem našeaa skakalstva. To pedagoško športno delo je jubilant razširil tudi na učite-M?šč™in vodi? te vrste tečajev na Veliki planini, na Polževem, na Uskovnici, na Rakitna na PokMuki in na Golteh L 1937 je postal zvezni smučarski učitelj m vodil nato celo v rs to smuč a rs ki h tečajev za učitelje od Vršiča do Mrzlice nad Trbovljam,. Med drugim ie I 1937 uč^f na državnem smučarskem tečaju na Crepoljskem nad Sarajevom. Ve ,ko dela e opravil na nadaljevalnih tečajih za smučarske^učitelje - .samo teh tečajev je bilo 76. Za vse to delo mu je dal zbor slovenskih smučarskih učiteljev.leta.1968 v Mar tuljku plaketo z jubilejnim znakom smučarskega učitelja. Če ga je kdo zas uzi ga je lanko Sicherl Bi je temu delu fanatično vdan. Vendar njegov fanatizem ni bil n.koh vsiljiv ah nadleženJZnal je pridobivati, navduševati in igraje učiti s preizkušeno metodo oH fažieaa k težiemu — in z vsem, kar k tej metodi gre. Tudi mene je 12-letnega wel v okena pm, smučarijo in to kar Zarebrjo na zahodnem koncu Trzina. Se danes ga vidim kako mu Te šlo. enemu od prvih slovenskih smučarskih pedagogov. In vselej je znal biti veder, nasmejan, nikoli ni bil tečen ali naveličan. Smučal je do svojega 76. leta. Preizkusil je tudi jadralno smučanje na Lipanci in Debeli peci. K ie^^ Storžičevo »deželico« pa Karavanke. A Janko ne bi b.l to, kar je, ce ne o. on svoji prebavni trakt Čaj pa vsebuje tudi eterična olja, ki še bolj oživljajo kot tein, vitamine KTfiuorin mineralne s^ovi, vendar ne kalorij ne aol, Najprej, se. sprosti tem, caj je torej tem močnejši, čim manj ga »potegnemo« - 3 do5 minut je^dovoj. ta na »noteanemo« čaj rad zagren , ker se sprosti creslova kislina, ni pa zato me močnejši Da to preprečimo, čimprej odcedimo. Uporabljamo vedno isto posode> m pri tov za čajni napitek, ki jih komaj poznamo ali sploh ne. Prav pa je, ce planinec nekaj 0%^Setrareemuiz1tja in žarkega masla, smo že večkrat pisali. Tudi o tem. zakaj so ta čaj iznašli ljudje izpod strehe sveta. j q BOLGARI SO DOSEGLI ŠESTO PONOVITEV JAPONSKE SMERI V EIGERJU bivak so preživeli konec drugega snežišča, pet. bivak so imela sredi »Rampe«, sest. Janko Sicherl ob 60-letnici svoje mature na ljubljanski realki moči razdajal tudi v planinski organizaciji. V PD škofja Loka je bil marljiv načelnik pogorja 698 ln je kot tak sodeloval Pri grebenskem zemljevidu škofjeloškega Ne glede na vse našteto pedagoško, kulturno-prosvetno, smučarsko, planinsko in športno dejavnost je Janko Sicherl posegel tudi na turistično področje. Pravzaprav pa skoraj ni moglo biti drugače, kajti s svojimi izkušnjami po Sloveniji in vsej Jugoslaviji, z nenavadno komunikativno, prijetno osebnostjo, z znanjem jezikov in živo povezanostjo z v visim Pajka, sedmi pod vrhom, osmi pa je bil na začetku vršnega ledu. Sedmi dan je Ivanu Valcevu spodrsnilo v nadelani ledni stopnji, zdrsnil je 20 m globoko, vendar so klim držali 26. avg. je bolgarska četverica ob 14. prišla na vrh, nakar so takoj sestopili po zahodnem boku. Okoli 22. so dosegli postajo »Eigerjev ledenik« na železnici T. O. PLEZALSKI FENOMENI Plezalske izjemne osebnosti, ki jim zaradi stoletne izrazne navade radi pravimo »fenomeni« (izjemne, izredne^ osebnosti), so vedno bolj pogoste. Razumljivo: Alpinistične vrste se mnoze, skoraj ze ni civiliziranega naroda ali države, ki si ne bi hotela mednarodne veljave pridobiti tudi v tej športni panogi posebne vrste. Eden takih fenomenov je gotovo tudi Reinhard, ki je bil v šestdesetih letih vrhunski plezalec in smo qa večkrat omenjali tudi v našem listu. »Alpin.« 1979/6 ga je po »Tiroler Tageszeitung« nekako takole opisal: »Letno se povzpne na ca. 150 vrhov, pri čemer jih vsai 90 doseže po kaki plezalni smeri. Letno prepleza ca. 100 težkih smeri, med njimi jih več spleza kar solo, (npr. severni raz Monte-Agner v 2,30) in tudi prvenstvene so vmes. bmeri ocenjuje po svoje in marsikakšen ekstremist iz šestdesetih let bi Schiestlove ocene gleda »spod cela«. Znana »Pumpriss« v Wilder Kaiser je zanj VI—, medtem ko so jo nemški prvi plezalci ocenili s VII, češ da se za tako prosto plezanje mora uveljaviti stopnja VII. Reinhard je po poklicu učitelj in si skoraj težko mislimo, da bi se s temi stvarmi »igral«. Lansko poletje (1978) je s svojimi prijatelji preplezal vse najtežje smeri v južni steni Marmolade: Via Ideale, Smer orgeljskih piščali, v pozni družbo na tolikih področjih je bil kot nalašč za vodnika m tolmača, na azmh kulturn h izletih, pevskih srečanjih po Sloveniji, po Korosk., po Benesk. Slovenij in dmgod. Ce o desetletje in več je bil na Gorenjskem sejmu tolmač in vodnik ^^0zemske goste in razstavljalce, a to je samo ena od turističnih priložnostnih zaposlitev. Turistično društvo Kranj je vedelo, zakaj mu je bila podeljena diploma. Njegov postranski konjiček sta meteorologija in fenologija Z meteorološkim opazovanjem in poročanjem je začel že na Koprivniku in nehal na Kokrici. In se inj b a « kaj zapisali o tem osemdesetletnic. slovenskem pedagogu nenavadno širokega obzorja, neugnane delavnosti in zares Izjemne vztrajnosti in požrtvovalnosti. Zdaj ga noge ne ubogajo več tako. kakor bi rad. Ves živi v spominih o tem. kako je širompo ožji in širši domovini »oral« globoki sneg od triglavskih smučin pa vse do Makedonije; kako je zmagoval visoka, dolga in težka pota; m kaj vse je delal m postoril. Res. ima nekaj pokazati, z leti se mu je nabralo delovne dokumentacije kakor malokateremu med nami. Planinska organizacija se mu ima za kaj zahvaliti. Tam na robu mesta Kranja, kjer pot zavije proti Kokrici. se zdaj razgleduje s.terase ene od stolpnic. Skoraj vsa gorata Slovenija je pred njim vsa ozarjena s svojimi lepotami ki jih je Janko vzljubil v mladih letih in jim ostal zvest vse do danes Srce mu zadrhti ob pogledu na našo deželo in ob spominu na vrsto naših ljudi. Na življenje, ki je bilo eno samo delo, počitek pa le v spremembi dela. Naj te še dolgo osrečuje ta pogled, dragi Janko! PRIJATELJEMA, KI STA ODŠLA Skoraj sem že verjel tistim, ki pravijo, da si odšel in da te «I v*. Res. osušile so se solze Mogoče že tudi kdo pozablja nate. Življenje tece dalje Včasih je lepo. a včasih manj lepo. Na zunaj je vse tako kot takrat, ko smo bili se skupaj. Včasih pravijo, da je tvoje kladivo utihnilo. Da, ob jutrih, ki so tako tiha in čista, mhce ne nabija tistih belih plati v Ojstrici. Da so obnemele strune na neki kitar«, ki je ostala pozabljena v kotu. In pravijo, da te ni. Vem da sta še vedno tu, prijatelja. Čeprav malce drugače kot včasih. Večkrat te nenadoma začutim nekje globoko v sebi. V nekih nerazumljivih globinah. jeseni pa je sam splezal »Smer lastavičjega repa«, k. ima večje težave ko. Via Ideale = najtežja smer v Marmeladi). Vsi njegovi vzponi imajo nove »čase« ^rlessovovo smer v Torre Trieste (najtežja po Paulseju) je zdelal v 4,30 urah medteem ^ mnoge znane naveze v njej bivakirajo. Takoj za tem je mimogrede zmogel Cass.nov raz v Marmoladi, ki se meri s Carlessovo smerjo. ...... „ Pa to še ni vse: za seboj ima Livanosov Srednji steber in tretji vzpon po srednjem stebru v Heiligkreuzkofflu. kjer ima tudi Messner en raztezaj za svoj natezj . S S leti e Schiestl splezal švicaisko smer v Zahodni Cini in se Raz vevenc Scoiattol,). Z Egonom VVurmom je zdržal pet dni snežnega meteža pod vrhom Pomt Walkerja. AmeHkansko v Petit Dru je zdelal mimogrede Seznam njegovih vzponov je predolg, da bi ga navedli. Odprl je »novo« dobo v tirolskem plezalstvu. ^ q ACONCAGUA — SPET ODPRTA Poročali smo pred kratkim, da je bila Aconcagua (6959 m) dec 1978 jan 19?g za alpiniste zaprta, ker se je razpihal 100 let star obmejni problem med Cilejem in Posredoval je Vatikan, menda papež osebno, in državi sta sklenili nenapadalnl pakt. kprietd do do I no m a odmrznil, so že januarja 1979 Aconcaguo za alpiniste odprli. N a i b o?i ši čas za vzpon e rm ta vrh je od decembra do marca. Zdaj se dovoljenje dob. v24urah In to v & Potrebno je dovoljenje, ki ga izda policija (treba je dati vec slik-1 zdravniško spričevalo in psihološki test. Nekam nove stvari! Dovoljenje je treba pokazati pH Puente del Inca argentinskim vojaškim oblastem. Treba je tu pokazat, tudi Prebudiš se, kadar tako enolično klokoče od skodlastih streh. Skupaj se pogrejeva ognju. In potem odbrziš. Skozi vse tiste neznane galaksije. Zalebdiš včasih kje v Andih. Huscaran se blešči kot vedno. Tudi kondor se vzdigne počasi iz doline Yanganuco. Tam kjer sva ob večerih lovila ribe. Tam nekje te še vedno čaka Sandra Naj vendar ne govorijo, da te ni. Morda hočejo zatreti grozljivi spomin na vajino smrt. Tako nenadoma se je zgodilo, da sta toliko lepega pustila med nami. Veliko lepeqa, vse za tisto praznino, ki je ostala. Tudi vidva sta odnesla to lepoto s seboj. Res. Saj sta v zameno pustila tu del sebe, svoj spomin. Zakaj le včasih nismo našli več časa, da bi si kaj lepega povedali! Da smo prijatelji! Ostal si v naših srcih. Včasih te zagledam v sebi samem. Takšnega, kot si bil, na vrhu stene ali pa ob oqniu v zapuščeni staji, kadar tako turobno klokoče od streh. Povem ti, povem vse tisto, kar sem ti hotel že zdavnaj povedati. Menda ni bilo časa, preveč smo tekmovali s civilizacijo. Hvala vama za vse, vse, kar sta nam pomenila. JANČ LESJAK — ekonomist, Gorenje-Velenje, 1954 RiS^^nP!?13^' Č0P(V Meb%' Raz dedca' Akade™ka v Vežici, Direktna štajerska ut i f iretutlSinia' Ve!^ka C,ma' P^enstvena v Planjavi in Mrzli gori, Direktna v Špiku, Aschenbrenner v Travniku, Zajeda Travnika, Iva Reje v Ojstrici Torre Val-grande, Civetta, Huascaran (Andi), udeležba v Fanskih gorah v SZ. Poleg naštetih je Jane Lesjak plezal se celo vrsto lažjih vzponov. MIŠO ČULK — elektrikar, REK Velenje, 1954 55 i™«?0 in Obraz Sfinge, Direktna v Stenarju, Aschenbrenner v Travniku, Raz klina in Velebitaska v Paklenici, Janezova v Križevniku, Torre Valgrande, Zajeda šit prvens^ena m ponovitev Bele grape in Elčeve pozimi v Planjavi. Prvi zimski vzpon Desne v Ojstrici in prvenstvena. Zimski vzpon v Škarjah, Huascaran v Andih in številni drugi vzponi Udeležba na ekspediciji v Fanskih gorah. ' enegaPln%tha ra^ov.6 P°neSre6i,a V Steni Tofane 31- 1979 pri vzponu in ponavljanju Jože Zupan, AO Celje »minimalno opremo«, to je visokogorske »škornje« in »tople spalne vreče« Tu se itffl^ t0V°rne ŽiVa,i ~ Stane 15 d° 20 d0,Sw na dan. " 86 ^endoza, Rca Ar ge n ti n a^^ " MePd°Zi LuiS A,bert0 Para (Guiraldes 246' T. O. POLJAKI V PAMIRU avn^UfimSi Ch°tk- Wal+enty, Fiut- nKrzysztof Pankiewicz in Krzysztof VVielicki so 8. Ji i VllltrcP0St0Pe \na Pamiru (Pik Komunizma, 7483 m): 8. avg. so zgoda orerii 19 1 h„i^d (3f900 Preplezali 2000 m visoki steber Burevestnik li so orišM na 9Pik nTlSiLPlat°t(Ca- ~ VSe V enem dnevu' Naslednji dan ob sestooih na RQnn !n ?, T i?' °b 19" ~ na Pik Ko™nizma. V dveh urah so Snn„tU bivakirali. 10. avgusta so prečili Pamirski plato, splezali steber Burevestnik nizdol in zvečer pnsli v bazni tabor. Ves vzpon je trajal 62 ur Vsi ude- Kai b?nThilfi°Wnfn t3b°pra "Pamir l9l8« SD° bili nad P°'iski^ uspehom presenečeni sfLb,.n£L.b,l?. Yzpc!n na pamir P° stebru Burevestnik so dotlej zdelali s petimi ali šestimi visinskimi tabori, vzpon do vrha je trajal 7 do 9 dni Ko^ženevskaia1 fzfn^ml komunizma so isti Poljaki preplezali jugozahodno steno Pik Korzenevskaja (7105 m) po smeri Dobrovolski-Ovč nnikov — v treh dneh Steber v te i sten. je ocenjen s Vb. Hoteli so plezati novo smer v sredini s?ene direktno na vfh pa so zaradi padajočega kamenja zamisel opustili. Sodeč po tem bo prej ali slej odzvonilo staremu slogu sovjetskega »pamirizma«. Sicer pa poroča »Alp.n.smus« 3/79, da je bil pamirski »lagerl 1978 priča velike udeležbe. DVE ALPINISTIČNI ZGODBI JANI BELE NOČ, KO OŽIVIJO SPOMINI Sedimo okoli ognja. Kot vsako jesen, ko se zberemo člani ^^il^^kJS' naši koči na Rašici, da pripravimo drva za zimo in pomagamo pri popravilih na koci. Malo smo utrujeni. Zremo v ogenj, ki počasi liže bukova polena m mece v temo svo e nmtpskne sence Če dreqneš vanj, plane proti nebu tisoče isker, od katerih hoče biti vsaka v svoT enkratnosti najsvet ejša. Pesem zamre in zvoki orglic postajajo vedno t i šti S k oz^te rn o v kater i le slutim pot, stopam proti stolpu. Kot mogočna posast se mi zdT ko steguje svoje železne krake proti nebu. Počasi se vzpenjam po stopnicah previdno da bi čim man motil gluho tišino. Stolp se rahlo ziblje v večernem vetru Na vrhu se usedem, s hrbtom se naslonim na ograjo * ^iMKaTz' špm io s tobakom in prižgem. Potem se zazrem v daljavo. Pogled zap ava cez temni qozd in L us?av na migeta]očem morju lučk velikega mesta. Mesto. Kaj vse se dogaja drav v tem trenutku za debelimi betonskimi zidovi, pod osvetljenim, neonskim, reklamam" vTaSh kavarnah in disco klubih? Koliko mladih fantov m dekkt bo prav to noč pokadilo svojo prvo cigareto, popilo svoj pn/. wh,sky, o svoj d .vj. ples mladosti, začelo z življenjem, ki bo posta navada? Kaj imajo od tega^Nevem^ S aj r e s Kai oa ti? Kai pa, če bi tebe kdo vprašal, kaj imas od tega, ko nedeljo za neoeijo hodiš v hribe uživaš v lastnem trpljenju, prezebaš v globokem snegu, drgetaš premočen pomladanskih neviht in se utrujen komaj vrneš domov? «'ftTaiforedai mim Vsekakor bi nekaj poskušal, vendar mi ne b. uspelo. Verjetno bi se raje predal Opominom, kot se jim sedaj, ko sedim na vrhu gugastega stolpa in puham oblake dima proti zvezdnatem nebu ... Prva nedelja letošnjega leta. Dan, kot že nekaj minulih dni Turoben. m^en. lz dim-nikov se vali gost dim in te duši. Že nekaj dni sem kot na trnih. Vem, da je v gorah sonce vem pa tudi, da imam čez en teden izpit. Ampak v nedeljo pa vseeno ne zdrzim doma. In že se peljem v Kamniško Bistrico. „iOQrY, Tam ie še vse temno vendar mi pogled proti zasneženim vrhovom pove, da se nisem zmotil Nebo le bTez obfačka, stene Grintovca, Kogla in Skute žarijo v jutranjem siju. PoHe^rka^dobr^Mena, se vidi, da tudi med tednom kdo ne zdrži v dolini in se poda sem gor. Ko pridem iz gozda, postane stvar že težja. Zadnjo strmino pred sedlom pokriva trda, zmrznjena nežna odeja. Sprva nabijam s cevlj. v sneg, a se kmalu utrudim Prišli so Amerikanci (ZDA), zahodnpnemški, angleški, alpinisti, celo Liechtenstein je poslal zastopstvo Vseh udeležencev ie bilo 300 samo alpinistov iz Zahodne Nemčije je bilo 40. 23 od teh je prišlo na Pik Lenina, 7134 m En alpinist iz ČSSR je pri sestopu s tega vrha zdrsnil na severno stran in zaradi poškodb pri prenosu umrl. j q PAMIR V »Alpinismusu« 1979/7 je Georg Richter podal kratek, a kljub if^lf^.fToToŠlfkS o Pamiru, ki pokriva zemeljsko površino v obsegu petih^ Slovenij, ca. 100 000 km kamnitih pustini ledenikov, skrajno visokih in širnih snežnih planjav pa sten med 7r? 76oP vzhodne dolžine'in od 37° do 40° severne širine Dve tretjim Pamira ta v SZ, ena tretjina odpade na Kitajsko. Pamir je nekaksen stirikotn.k k, ^ stranice visoka gorovja. Vzhodna stranica Kingtau-Kasgar in Togdumbas pr padata Kitajski la obrobna aorovia imajo najvišje vrhove Pamira: Kungur-Tag ali Kungur I ali G°nggersan °77 °9 ni), M usta g-Ata (O ie ledenikov) ali Mu^B«»J^fli). meja poteka 00 km zahodno od Kašgara po meridionalno tekočem ne v.f^^J0'"- . šahdar Na jugu trikotnika so visoki šesttisočak. in sedemt.socak, v skupinah Pjanda, Sahda ^hm "nitis^k? PifSn rSST^^SS^ nPrpa M«^ 13 km severno od njega pa stoji po višini tretji sed emti socak v SZ P i k Korzenevskaja^ 45 v celoti ima tadžikistanski Pamir 100 samostojnih vrhov nad 6000 m, 28 od teh pa je SI raje'vezeni dereze. Sedaj gre lažje in hitreje. Pridem do koče, malo se odpo-=nfil ■ SOp, In Sfi ^pravim dalje proti vrhu. Sonce že kar močno pripeka, snega ni ravno veliko, nekoliko utruja le enoličnost vršne strmine. Zato se večkrat ustavim, gledam v daljavo razgled je res čudovit, občudujem lesketajoče se skulpture Jf1; tskalah 12 sn,e^n,h krit^Pv izoblik°val veter. Na vrhu me pozdravi betonsk možic; tudi ta je ves v ledenem oklepu Toplo se oblečem in se usedem na nahrbtnik Obraz nastavim sončnim žarkom, pogled pa v daljavi išče vrhove Ko prideš na vrh gore, se usedi. Pogled naj ti zaplava v daljavo. To, kar boš videl zapri v kamrico svojega jaza. če ti bo v dolini hudo, jo odpri. P SinEfElJ? TrarY P0?10^- Sest°P Je Pravi užitek- Cepin zataknem v nahrbtnik, arZuvS Hn f®v® pmti sedlu' od tu Pa se brez prismučam po moije megle °n da §e Sam ne vem' kdaj potonem v 9,oboko uiJč"?! je sP°mladansl<0 sonce že vzelo sneg, narava se počasi prebuja, v gorah pa vlada se prava zima. Le redki zagnanci si oprtajo težke nahrbtnike .in smučI naV ^("na^lf/.H^ bot,elom Zlatoro9 v Bohinju. Trije smo. Smučarji, ki odhajajo Mi L9s mS^ t n9ledaj° Zm,gL,jfj0 f 9lavami, ko si otovarjamo nahrbtnike. m. pa s. mislim svoje in se s počasnimi koraki odpravimo proti Savici Tu ie k sreči «¿Tn^ir t0dtPeli,e r ^ na £omno- Rešeni težkega tovora^'smo ko En/E^i r S? Zacne J'fta dirka P° b^n icah vojaške poti. Za kondicijo, pravimo žarki še naid9eio^°mn^f' T"*' 08tanamo kar na Zjutraj naSJ prvi sončni mSne "®J.d®JI0 Y P'=>stelji čeprav bi po načrtu morali biti že na Bogatinskem sedlu. na spdhi ISSlS?2-I"h P'aZ°V' ?? k°-nCU doline se »ženemo v strmino in že si na sedlu obuvamo težke pancerje. Namažemo smuči, da bi bolje »šlo« in se odpeljemo r in n I i ai n?^ h6 L-n" k u Z 6 r Uo ^ n e ž n a o d e j a je zmrznjena in vsak zavo sproži za teboj množ^o cmgljajoc.h koščkov. Srce t. divje utripa, od časa do časa se ustaviš pa spet poženeš K nam' se v k-°ianji skriva zaledenelo jezero. Spustimo se f vrha hribi m se zapeljemo po njem. Zeljno se ozremo proti Krnu. Pa poskusimo Zopet se oreobu Jka?e° da bodSloHa^S8- ^ ■p,a-n,n-0 P°'je 86 Za6ne ^ pSatt^topi . Sze-,da b0 drzal0' zdaJp' pasi do ko en m se čez v snegu. Precej moči porabiš da se izkopljes vendar se pri naslednjem koraku vse ponovi, čez pol ure bo tudi smučati še na sedla ' ^ nataknemo smuči in se odPe|ie™ nazaj k jezeru. A pri« moramo csf fa za6ne tist0: kar imenujemo garanje. Hoja brez smuči je nemogoča Moker sneg se lep, na zgornjo stran smuči, vsak korak postane težak, sonce pripeka in rnkP in '|mam°J k0t da ?m° Y kotlu- 0d časa do časa se vržemo v sneg zajemo vanj f? ?pI f aV°' 3 86 ma'° ob adimo" Pri vojašnicah si skuhamo čaj, vsak ga pH Hte m cez eno uro smo na sedlu. Vožnja proti koči v takem snegu ni nič kaj pri je na Franci se spust, kar naravnost navzdol in v trenutku je daleč pred nama Za njega zdo^a0zlič6nfdpm?plf°7fhnMVeriDSa Su,umar deli Pamir na vzhodni in zahodni del, na dve SnLK .8 j ?ahodni Pam,r je dobro razčlenjen, ima bogato vegetacijo velike strni PtTmdP°,nH' g ove, polja, vzhodni pa je nerazčlenjen. visoka pus nja s slanim, jezeri, med drugim, je 4000 m visoko ležeče slano jezero Karakul (384 km?) SSS\ t i,p,rav.IJ0: b° vzhodni Pamir ime za Pamir, medtem ko naj zahodni Pamir obdrži nekdanje ime Badahšan. O tem se bo treba pogovoriti tudi s Kitajci Geološko spada Pamir s Karakorumom in Hindukušem k mlajšim gubastim poqoriem ipthvTl!2 Zem?ljtkeg,a sfed.nje9a veka. Področje je tedaj postalo del t. i. geosTnklinale Inl Tn-in L emel|SkM Sk°rje' kL'je na zahodu se9a'a nad Sredozemsko morji, se pogrez K n lili £ prep'^il0 morj^. to so se sesedali velikanski sedimenti, v terciaru pa je pnslo do premikov zemeljske skorje iz teh odloženih sedimentov. Po dolgem pro-*£ terase vzdignile, proces, ki se še danes ni končal in se šfhitre?e razvija. Tektonicne aktivnosti zemlje se še niso končale. Zato vlada napeto stanje premik, na mej. plasti se trajajo, horizontalni premiki do 5 cm na leto pa se sproščajo z bolj ali manj močnimi potresi. H J ^SciLi«38?^ m'adem te"Cia[U - 30 milijonov let - 3400 m. Tempo je bil v primeru s kasnejšo dobo počasen. Grebeni so mu v kvartaru 800 000 let zrasli za 4100 m najprej za 4 do 5 mm na leto, v zadnjih 20 000 letih pa za 15 mm na leto. it^fS0. Pv if V Zah0d?! sOfeščinl Pamira nastajala t. i. Tadžikiska depresija, kamor Pamira: konglomerate, pisek/kamenje. iS!,P3irS!i • reli6fuje torej P°sledica skupnega učinkovanja različnih geoloških procesov, odlaganja, gubanja, vzdigovanja in odnašanja. Vse to je ustvarilo zapleteno velja: vozi že hitro, vozi, ampak, ko pade, pa pade. Midva z Alesom sva bolj previdna. Ko gledam Aleša, se počutim, kot bi mi predvajali film v počasni hitrosti. Previdno se zapelje ob bregu, široko razkoračen, s preveliko hitrostjo zapelje v breg in se pre-kopicne z glavo nazaj v sneg. Režiser s tem očitno ni zadovoljen in vso stvar se nekajkrat ponovi. O svoji vožnji pa raje molčim. Pri domu se hitro odžejamo s pivom in že odhitimo v dolino, da ujamemo zadnji avtobus. Učenje mi kar ne gre od rok. Vedno znova se pojavijo pred mojimi očmi zasnežena pobočja, ki jih režejo samotne smučine. Ne zdržim več. Telefoniram Stanetu v službo. Čeprav sam dobro ve, kakšna je sedaj smuka v hribih, začnem še jaz v samih super-lativih pripovedovati o tem. Zgodaj zjutraj naslednjega dne je že z avtomobilom pri meni. Tudi njegova boljša polovica je zraven. Včasih je kar precej plezala, sedaj pa je v pričakovanju, sveži gorski zrak ji ne bo škodoval. Cesta na Vršič je delno splužena in ob sedmih smo že pri Erjavčevi koči. Cilj: Mojstrovka. Danes imava s seboj le najnujnejše, zato hodiva hitro. Pot do Skrbine je preorana z mnogimi plaznlcami, zato me kar malo skrbi, kako bova vozila nazaj. Od škrbine naprej je greben že skoraj kopen. Na levi se razprostira smučišče. Nestrpna še bolj pohitiva. Na vrhu malo počakava, da se sneg ravno prav odkopni in zazeneva se v belo opojnost. Kaj Krvavec, Vogel in druga z žičnicami omrežena smučišča! Lepota turnega smučanja! Veš, da se ne boš mogel čez pet minut zopet peljati po tej strmini, veš, da si si z naporno hojo prislužil to, zato uživaj. Namesto v škrbino zapeljeva v Drevesnico in s tem podaljšava razigrano veselje za nekaj minut. Potem pa nekako po letni poti, ki pelje na špičko, čez večmetrske plazove prisopihava nazaj na Vršič. Kar prekmalu je bilo konec. S Tonetom greva v Kogel. Z avtom se zvečer zapeljeva do Konca in tu postaviva šotor. Že ob dveh zjutraj naju zbudita dva zagnanca, ki zapeljeta z avtomobilom skoraj v šotor, nekaj časa svetita z lučmi in odideta. Pogrezneva se nazaj v spanec, vendar naju čez nekaj časa zopet zbudijo. Podereva šotor in se napotiva po ozki lovski stezici pod steno. Plezati nameravava Rumeno zajedo, a v njej je že gneča. Povedo nama, da plezajo že tri ure in so še vedno v drugem raztežaju. Vse naju mine. Odločiva se za spominsko. Smer je lepa, vendar zelo kratka. Na gredini skačeva kot preplašena zajca, kajti okoli naju treska kamenje, ki ga prožita plezalca v Zupanovi smeri. Zato hitro poiščeva klin za spust in že sva pod steno. Ravno pravi čas, kajti od nekod se je prikradel črn oblak. Kmalu se izlije. Imava še nekaj časa. Greva v Zeleno zajedo. Ravno en raztežaj imava še vedno do vrha, ko se zopet vse stemni, dež, v daljavi zamolklo grmi. Kovačijo priveževa na vrv, sama pa se stisneva v majhno luknjo. Gledava strele, ki švigajo pred nama, ozračje smrdi po ožganem, strele pa treskajo vedno bližje. Še bolj se stisneva skupaj in premišljujeva o tem, da bi bila varna pred strelo, kot piše v knjigah, če bi bila luknja velika vsaj deset metrov. Kam pa naj greva drugam? V grapo, kjer teče voda podobo te velike pokrajine. Raziskovanje se zdi izredno mikavno, saj so v Pamiru našli bogata ležišča dragocenih mineralov. Ledenikov je v Pamiru 10 000 km2, 10% Pamira. Na sovjetski del odpade nekaj nad 7550 km2, na kitajskih kakih 2000 km2. Sovjetski pamirski ledeniki obsegajo tri in polkrat več kot vsi kavkaški skupaj. 1000 pamirskih ledenikov je dolgih nad poldrug km, 17 ledenikov je dolgih nad 16 km, 50 ledenikov pa ima ledeniške površine nad 20 km2. V Pamiru je poleg polarnega ledu največji ledenik na Zemlji — 77 km dolgi ledenik Fedčenko, ki se začenja na Pik Revolucije (6974 m) v verigi Jasgulem, nato ga hranijo grebeni Pik Akademije in Tanyme, kjer zavije na sever, pred grebenom Transalai pa se konča In na svojem jeziku spušča v svet deročo reko Muksu. Ledenik Fedčenko je še danes velikan, v kvartaru pa je bil dolg 170 km — vso dolino Muksu je pokrival. Njegovo korito spada med najbolje raziskane dolge ledeniške doline na svetu. Spremembe v ledeniški zalogi na zemlji bodo ohranile tamkajšnje merilne postaje. Skoraj vsi pamirski ledeniki hranijo Amudarjo, le malo se jih izteka v Taklamakan in Tarim v kitajskem delu. V gornjem teku Amudarje — največje reke Srednje Azije — — ob Pjandshu — in njenih pritokov načrtujejo jezove in mnoge ze grade. Te zajezitve so med največjimi na svetu. Glavni namen je regulacija vodnih zalog, namakanje zemlje in pridobivanje energije. . V sovjetskem zahodnem delu Pamira živi kakih 100 000 ljudi: Tadziki, Vahani, Sugnani Iškašimi, Rušani in Gorani. Zadnjih pet ljudstev govori vzhodno-iranska narečja. V vzhodnem Pamiru žive kirgiški živinorejci, napol nomadi, ki se selijo s svojimi čredami ovac, jakov in koz od paše do paše. Kirgizi žive tudi v kitajskem Pamiru. Ne ve se, če so z novimi naselitvenimi uredbami Kitajci na mejo naselili svoje ljudi. Arheološke najdbe v Pamiru dokazujejo človeško naselitev ze v starem paleolitiku. in pada kamenje? Tu sva vsaj na suhem. Treseva se pa vseeno, še posebno, ko v bližini udari strela in se vse kar zatrese. K sreči je bila zadnja, oblak odide drugam in zopet posije sonce. Splezava še tisti raztežaj, potem pa čim prej v dolino. Ali pa takrat. Kar med tednom. Z Alešem se zmeniva in odideva na Kamniško sedlo. Kolikokrat prehojena pot. Razdelil sem si jo že kar na etape. In če vedno ne ležim vsaj pol ure v mehki travi na Pastircih, potem mi kar nekaj manjka. Koča na sedlu je še zaprta, zato se utaboriva v zimski sobi. Čeprav je že popoldne, preplezava spodnji in zgornji steber Brane in se po šiji povzpneva na vrh. Ko sestopava, je na severni strani še veliko snega in presneto morava paziti, da se ne zapeljeva k Štajercem na obisk. V sobi, kjer imava spalnico in kuhinjo obenem, si skuhava večerjo in se zarijeva med vlažne odeje. Zjutraj vstopiva v Centralno smer v Planjavi. Včasih klasična šestica, danes pa je smer postala čisto tehnična, če hočeš, seveda. Čepim na majhni polički, kjer se smer konča in varujem prijatelja, ki spodaj nekje razrešuje čudno solato iz vrvi, vrvic in stremen. Veter vedno bolj mrzlo piha Ves se tresem, zgrbljen v dve gubi. Na skalah se razcvetejo mokri madeži. Vedno več jih je Prve kaplje. Preklinjam Aleša, naj čim bolj pohiti, kajti ne bi rad doživel še ene nevihte v steni. Cez nekaj minut, meni se je to zdelo večnost, je pri meni. Razveževa se in se zapodiva po skrotju navzgor do škrbine, potem pa navzdol in po Kunaverjevi polici ki jo kar preletiva, pod steno. Tečeva, kolikor moreva. Dež vse bolj gost, grmenje se bliža, midva pa s cingljajočimi klini drviva kot blazna proti koči. Skoraj brez sape planeva v sobo v trenutku ko se odprejo nebesne zapornice. Utrujeno se nasmeneva drug drugemu. Si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi bila v steni? Raje ne Popoldne je zopet lepo. Toda za danes imava dovolj. Aleš dremlje v sobi, jaz pa se ™o,n3Q fP 23 t000' lz \eg,f me zdramii° neki 9|asovi- Pogledam okoli roba. Fata 2Li,7 Ji t S haremon]? Ko,si Pomanem oči, prepoznam v sultanu Tonača. Pa sedem deklet! Ta se pa znajde. Tudi Aleš, ki prikuka iz sobe, kar ne more verjeti očem. čai Slinf^lT Pa i3® V .TVa prerbudl gostoljubnost. Skleneva jim skuhati caj. Odidejo na rob, kjer se lepo vidi Logarska dolina, midva pa začneva s pripravami. nJfnztrYoarJa, zaJai?eva vodo, pobereva iz nje mušice, pristaviva posodo na plinski 83 fSlin if? ze ne rm kolik,okrat prekuhane vrečke kamilic, šipka, lipe, mente man? o ® oaie™zeJ°, zadovoljne, saj naju povabijo na piknik, ki ga imaji v Jer- SoviinV,0P'?nCraHPCICI- Tak°j bi Šl\ampak za iutri imava še nekaj v načrtu. Pa drug?č. Poslovijo se in preden izginejo za rob, nama razigrano pomahajo. b tistimi načrti naslednji dan ni bilo nič. Sva raje spala. ko0misiijenpzPS.9Um' ^ bi Sede' h knjigam' me Zm0ti te,efon" Kliče me AndreJ " mladinske »Veliko prošnjo imam. čez en teden se začne v Vratih tečaj za mentorie nlaninskih skupin m potrebujemo tehničnega vodjo. Ali imaš čas?" J mentorJe Plinskih 250 000 1 et Kai ip Hn^Hi~nnaln - + ^ .artefaktom iz kamene dobe prisojajo starost velia daIn WJSli f6 tedaj V višavja, je danes uganka, razen če S'nt L lS klimatske razmere veliko ugodnejše od današnjih, saj so bile tam al! na ^ o ' T ljudj? - zadniih 'edenih dobah prišli v Srednjo Azijo, ostali nami?lPh se umaknili v toplejše kraje. Zunaj dvoma pa je. da so se na vzhodnih pa7ir£,kjh y,s®YJ,h ,VSaj 0d mezolitika dalje naselili ljudje Da ta negospodarski Pamir tud kasneje človeka n. oviral na raznih velikih ljudskih pohodih, potrjujejo števMn Äi^ffi^Si^Ä Premikih Sak°V ^ HLin°V' ° V°jSkah A'eksandra Le visoke gore so ostale zaprte za človeka. Tudi prve angleške in ruske ekspedlcije, ki so imele pred očmi pr.rodoslovje, etnografijo in arheologijo — predvsem pa stra-teska vprašanja, niso prodrle visoko. Izjema: brata Schlagintweit in Sven Hedln Zadnji je pri svojem četrtem poskusu na Mustag-Ati dosegel višino 6300 m ^ci so leta 1906 in 1913 prišli na nekatere pettisočake v Parnim (Rickmer-Rickmers). Leta 1928 je Rickmerf ickmers vodil sovjetsko-nemško ekspedicijo. Pri tem so Allwein. Schneider in Wien prišli na 7134 m visoki Pik Lenin [tedaj še Pik Kaufmann) in to z juga iz Saukdare S severa Nemci niso uspeli, pač pa je 8. sept. 1934 pripeljal na ta vrh tri rojake — planince Vitalij Abalakov iz ledenika Lenin po severni strani gore O nadaljni alpinistični zgodovini Pamira smo pisali ob raznih priložnostih. Naj ponovimo le nekaj zanimivosti: Sven Hedin na Mustag-Ato kljub štirim poskusom ni prišel Angleža Shipton in Tilman sta poskusila I. 1947 in prišla do 7000 m. L. 1956 je stopila na vrh velika sovjetsko-kitajska ekspedicija pod vodstvom znamenitega Beleckega Na najvišji vrh sovjetskega in kitajskega Pamira na 7719 m visoki Kungur-Tag pa niso mogli priti. Zadovoljiti so se morali z vzponom na Kungur II, 7595 m (Kungur Tjube-Tag). Malo premišljujem, zato nadaljuje: »Veš, na tečaju bo okoli trideset tovarišic.« »Uuuuu, potem pa grem. Praviš, da se začne v nedeljo. V redu.« V soboto, dan pred začetkom tečaja, se nas zbere na Nemškem turncu v Severni triglavski steni več plezalcev. Ko omenim tečaj in tovarišice, se mi ponudijo za pomočnike. Skomignem z rameni, češ, žal pravijo, da jih ne rabijo več. In že je tu nedelja. Turoben, deževen dan. V šlajmerjevi vili se zbirajo tečajnice, med njimi pa so tudi štirje predstavniki močnejšega spola. Sprva sedijo vsi v jedilnici, vsak zase, nemo opazujejo drug drugega, a se kmalu seznanijo in kočo napolni vesel klepet. Po uradnem začetku se porazdelijo po spalnicah. Vendar je prva noč dokaj nemirna. Šlajmerjeva vila je namreč svetovno znana po svojih polhih. Podnevi se skrivajo, noč je pa njihova. Ležiš na pogradu in na vsem lepem ti mimo glave švigne majhna, črna pošast. Tk, tk, tktktk. Nekaj časa teče po tleh, se zažene v steno, malo pod stropom mu zmanjka bencina in pade na tla. Presunljivo cvili, potem pride k sebi in nadaljuje z dirko. In tako vso noč. Naslednji dan uprizorimo pravi lov nanje. S Srečotom zaslediva enega, pobegne nama v stranišče. Srečo za njim, jaz pa zaprem vrata za obema. V stranišču slišim čofotanje, hropenje in na koncu krik. Odprem vrata in zagledam krvavo Srečotovo roko. Polh ga je pošteno ugriznil in mu ušel skozi okno. Za silo ga povežemo, potem ga začnemo razkuževati od zunaj in znotraj z žganjem, kajti takrat je razsajala steklina in morda jo je imel ravno ta polh. Program na tečaju je kar natrpan. Prvi dan se vrstijo predavanja, drugi dan odidemo na turo, do vstopa v Slovensko smer, nakar prečimo pod steno do poti, ki pelje na Luknjo. Posebno poglavje je prečenje snežišča. Naredimo vrvno ograjo in tovarišice s cepini stopajo ob njej. Sprva jim cepini delajo preglavice, v rokah jih držijo, kot bi imele motike, a sčasoma se privadijo. S pesmijo se vrnemo v Vrata. Da so med nami zelo romantične duše, se je videlo že na stenskem časopisu, kjer je nekdo opisoval prvo turo. Naj ne zameri, če malo prepišem: «... Kakor da se je v tem zgodnjem jutru vsak zavil v svoj plašč tišine, poglobljenosti vase, osamljenosti, tiste osamljenosti, ko pred tabo zaživijo spomini. Bilo je res lepo jutro. Drobna meglica rose je trepetala med grmovjem, iz globine zavesti je vstajal spomin na nekaj, kar si mislil, da je že davno pokopano, pozabljeno. Mehko se je dotaknil duše, odprte v to sončno jutro, ki je odkrivalo Steno v svoji mogočnosti. V zavesti so se oglasili koraki in se pomešali med naše stopinje, zažarel je nasmeh, ki ga nikoli več ne bo, zazvenele so besede, lepe, dobre, vesele besede, zaskrbljene, žive, polne ljubezni. Izlet je imel kratek, rahel priokus grenkobe ...« Uspešen zaključek drugega dne zalijemo v Aljaževem domu. Tu se spoprijateljimo s skupino Čehov, predvsem z dvema, Zdenkom in Radomirjem. V Zahodni zajedi sta jmela smolo. Padajoč kamen jima je presekal vrv in vrniti sta se morala. Tudi drugi nimajo sreče. Eden si je že prvi dan pri padcu zlomil nogo, drugi pa so se morali tudi vrniti iz stene. Nič čudnega, če naveza treh vstopi v Bavarsko smer krepko čez poldne. Naslednja dva reševalci vsa izmučena pripeljejo v dolino. Štiri dni sta preži- Ali so na Kungur I prišli Kitajci, se ne ve. Danes je na Pik Lenina speljanih 16 smeri, na njegovem vrhu se je zvrstilo do leta 1978 1700 alpinistov. Ena smer je tako lahka, da je postal Leninov vrh najbolj obljudeni sedemtisočak na svetu. Seveda so bili na delu še drugi vzroki: mednarodni tabori itd. Na Pik Komunizma je speljanih 16 smeri, nekatere med njimi so ocenjene kot najtežje po ruskih kriterijih. Na tem vrhu je doslej stalo 800 alpinistov. Pik Korže-nevskaja ima samo 10 smeri iz vseh strani, doslej je na vrh prišlo 600 alpinistov. Tako imenovane alpiniade po I. 1974 v vznožju Pik Lenina so vsa leta dobro obiskane. Iz tabora nosijo helikopterji interesente za druge sedemtisočake, tudi na Pik Revolucije, ki je najtežje dosegljiv. POLJAKI V JUŽNEM STEBRU ČANGABANGA (6864 m) V »Alpinismusu« 1979/3 poroča znani poljski alpinistični publicist pisatelj in dolgoletni urednik Jožef Nyka o poljskem uspehu v Garhvalski Himalaji. V poljski ekspediciji sta bila tudi dva Angleža Alex Mac Intyre (24) in John Poster (31). Bazo so si postavili na 4300 m v severnem vznožju Nanda Devi. Oba Angleža in dva Poljaka so 20. 9. 1978 vstopili v steno, da jo preplezajo v alpskem slogu brez pritrjenih vrvi in višinskih taborov. Steber je visok 1500 m in izredno impresiven. V spodnjem delu je izredno strm, gornji pa deloma navpičen in previsen. Plezali so v dveh navezah, ki sta se po vlogi menjavali. Druga naveza je skrbela za »komoro«, to je za pet vreč, ki so v vznožju tehtale 125 kg, na vrhu pa še vedno 75 kg. Plezanje v sijajnem granitu je bilo dokaj varno, vendar precej težko. Med 46 raztežaji (brez vršne glave) so bili le trije vela na majhni polički pod Čopovim stebrom. Zdenko hudomušno pripomni, da sta verjetno uživala, saj sta bila on in ona. Ampak na ozki polički in še brez hrane, hm? Druga tura je še bolj uspela. V skupinah smo se kljub megli povzpeli na Pogačnikov dom čez Bavški gamsovec v Luknjo in nazaj. Se vidi, da so tovarišice dobile že nekaj kondicije. Na vrhu Gamsovca mi je vsaka obljubila steklenico piva, če jih le žive pripeljem^ v dolino. Zvečer smo zopet v Aljažu. Zdenko in Radomir sta zelo vesela, saj sta preplezala Ska-laško smer, jutri navsezgodaj pa gredo vsi na morje. Torej poslovilni večer. Pojemo pesmi, naše in češke in kar prehitro se moramo posloviti. Zdenko me povabi k sebi z besedami: »Ahoj, Janek, napiš a prijedy.« In že je tu zadnja tura. Čez Kališče in na bivak 11. Pot, ki so jo uhodili številni udeleženci tečajev mladinske komisije, bo od sedaj naprej samevala. Že naslednji tečaj bo v Bavsčici. Tudi »famozno« melišče pod šplevtami bo samevalo. Kar škoda se mi zdi. Ampak tudi neznane kraje Trente je treba odkrivati. Ze čez en teden se s Franjom, nekakšnim klasičnim vodjem tečajev za mladinske vodnike, peljeva v Bavščico. Dolina je z novim planinskim izobraževalnim centrom na novo zaživela. Cesta, ki jo je pozimi uničil plaz, je zopet prevozna, električne žice prinašajo življenje v redke hiše, kjer se trentarski domačin še bojuje z divjo naravo. Prva skupina smo, ki ima tečaj tukaj. Veliko bo še treba postoriti, da bodo tečaji potekali brez problemov. Tečajniki spijo v šotorih, mi iz vodstva pa se zbašemo v kaj čuden "lunarm modul«. Prva noč, jasno, ne mine čisto mirno. Komaj zaspim, me zbudijo cudm glasovi. Prisluhnem in prepoznam Frančkov glas. Govori v spanju še bolj napnem usesa, da bi mu lahko zjutraj pripovedoval, o čem govori v spanju, a slišim le nerazumljive zloge. Zjutraj izvem, da so se tudi drugi prebudili in vsi smo jezni nani saj ni povedal nic pametnega. Naslednjo noč naj se bolj potrudi! Izlet. Nobeden še ni hodil po teh krajih. V pomoč so nam le zemljevidi. Smo prava pionirska izvidnica. Po zaraščenih poteh, mimo planin, kjer je že pred leti utihnil kravji zvonec, se vzpnemo na preval, na Brežice in po isti poti nazaj. Malo pred taborom pa Francek^ nerodno stopi in se udari v koleno. Ponoči nam izpolni naše prošnje- Do jutra poslusamo dobro razpoznavno govorico: Uu, auu, jojj, uu! Tečajniki se mi kar smilijo. Kadar niso na turi, imajo ves dan predavanja. Učijo se huje kot v soli. Ob tem se dobro spominjam časov, ko sem bil sam na takem tečaju. Vodil ga je »strasm« Melansek. Večkrat smo vstali že ob petih in se učili, tako smo se bali bMomnUlm S? C05^8,"10^ Proti večeru poprosim prijatelja, naj me z avtomo-do maihnpv JS®'/r% °fk- do,Inl' kje,r v soteski divJe šumi reka' se zapeljeva aoraM?ln nrSF J? prep,asena 8?, stiska V nastajai°čem mraku ob temna pobočja utrnfll c -J°KSe ^amem tri vejice »vordefiega sleča, ki sem ga L Sl o?Cnih ~Pi°b0,CJ,h r^if Grintovca. Stopim proti pokopališču. Stara zelezna vrata otožno zaskripljejo. Obstanem pred črno ploščo. Brez imena živi le v spominih ljudi, ki so ga poznali, še poslednjič sva sedela skupaj na predajanju in se prosta olezariia 7 vpč mpJ« vi Več kot polovica smeri je bila ekstremno TretM dan karnpn S yl V|e° uT meJ možnosti in to vse nad 6000 m visoko. Si vJ kamen zadel Zureka v hrbet tako hudo, da mu je vsak gib pomenil WKm V 9°r,njem deu ?ebra s° plezalci P°n°ei Počivali v »netopirjih« - KuTtvka še hufeT. JaV ' da Je hudiČeVa iznajdba' ampak "brez bilo vse skupaj 77>;Jč LciinP?QV+StOP.UUSOitirje m0Žje, s,topi!' na vrh: Maclntyre, Kurtyka, Porter in fn nrpn?n«tnPnij K rJal ^ ¿neva po zaledenelih stenah, praktično brez iarovanja, ker np£ilaP Sn 1 Ti' p, «u h n ,. T gladino, hkrati pa je tudi najvišji zagon tektonskih sil, ko so oblikovale jadranski otok Lošinj. S Televrine v čokatem hrbtu Osorščice se vidi. kako morje in nebo vse skupaj preplavljata z nežno, vendar prodorno svetlobo, ki sega globlje in dlje kot naše oko. Običajno si ljudje, kadar prodirajo skozi neznana področja, pomagajo z zemljevidi, če jih imajo. Tudi mi trije smo se ob prekopu, ki deli Cres in Lošinj v dva velika, samostojna otoka, odpravili po dobro uhojeni stezi mimo avtokampa navzgor proti Malemu Tržiču za gozdnato glavo 160 m visokega Belca. Iz Malega Tržiča je zemljevid obetal stezico na greben Osorščice in po njem na vrh Televrine. Pa ni bilo tako. Prvo razpotje je bilo v gostem borovem gozdu, kjer je v levo zavila steza proti Velemu Tržiču. S strehe njegovih hiš smo videli na nasprotnem bregu kotlinico, ki jo amfi-teatralno obroblja greben Osorščice na jugozahodu in Belac na severu. Tam zadaj so že Nerezine. Zavili smo desno navzgor v tesnobno, povsem izumrlo vasico Mali Tržič. Tiho smo hodili med gluhimi hišami s slepimi okni in razdejanimi stenami, da ne bi zmotili počitka samotnega galeba ali pregnali edinega gospodarja tega na pogled mrtvega kraja — srebrnega modrasa z njegovega sončnega prostora pred opustelim pragom. Ljudje so že davno odšli od tod. Porazgubili so se po širnem svetu, v Ameriki in Kanadi, v Avstraliji, nekaj pa jih živi na Reki in v Zagrebu. Preveč trda, negostoljubna je bila zemlja tega sevemodaimatlnskega krasa. Hiteli smo po vedno ožji in vedno bolj zarasli stezici med zapuščenimi njivami. Zemljo jim pred vetrovi varujejo nepregledne kamnite ograde. Med njimi se sem ter tja zasveti rumeno bela lisa napol divjega ovčjega tropa. Tod že dolgo ga» n. b lo več. Takole po poti dol sem se spominjal svojih avantur in bloden in bivakov v slovenskem labirintu, svojih dolgotrajnih manevrov, snegov. po katerih sem dobe edno plaval navkreber, kamna, ki mi je priletel na glavo, toliko da je n. zatolkel v zel^ In tisti del izpod plošč, ki nima tekmeca v krušljivosti, da se je treba plaziti dol ko po jajcihkrušljivi robovi pa so ostri in zoprni in se venomer zatikajo in vse trgaja To se mi je zdelo jako slovensko in začudilo me je, da se na tak neprijeten nac.n vračam v slovenski blodnjak skozi Slovensko grapo. To leto ni bilo pri vstopu v slovensko nobenega snega in sploh v nobenih grapah ga ni So razen pri studenci, ko ga preči pot čez Prag, kjer ga je bilo toliko m zmrznjenega do ledu, ko da smo spomladi. Tam na tistem ledu sva z Nacetom tud« ujela neke druge sestopnike, ki pa niso imeli baterije. Bili sta dve Primorki in en fant z naočniki. Z Nacetom sva jim do koče posodila eno baterijo, sama pa sva v preh.tevajocem koraku odhitela proti Aljaževemu domu. kjer naju je že čakal Džoka s polnim trebuhom. ,pa tudi sama sva nekaj pojedla. *.i™s»u ci>hi Zdaj hočem povedati še nekaj o poznem večeru ko smo sam. ostal, v gost. plinske svetilke so šuštele, utrujenost se je pasla po moj.h stegmh zadovohen n^ tišina ki nikomur ničesar noče, se je spustila ko noc al. kot megla, ko smo tam pr miz? redkobesedno prežvekovali in srkali. Res v nekem drugačnem pomenu se je v našem zadovoljstvu izpričevalo, da smo si ta dan pošteno privoščili in zato govorit, zdaf™ zasluženem miru ni bilo neprimerno. Pozno ponoči pa smo stopil, v npc na mraz okoli doma Dolgo smo molče glodali z očmi v temno steno. Prav zaglodal, smo se vanjo. Tako je bilo to. OB 30-LETNICI UREDNIŠTVA TONE STROJIN Med dolžnostmi v planinski organizaciji je zlepa ni, ki bi bila vsem tako na očeh, kot je uredništvo Planinskega Vestnika. Med opravili, ki jih terja, bi ji težko našli primerjavo, saj zahteva mnogo vztrajnosti, znanja, moči in razgledanosti, jemlje pa zaqotovo ves prosti cas. To delo je odgovorno tudi zato, ker gre za posebne stike z ljudmi ki čutijo, da morajo v Planinskem Vestniku nekaj izpovedati, opisati ali vsaj sporočiti. Ko je dosedanji urednik Tine Orel pred 30 leti sprejemal uredništvo iz rok dr. ArnoSta Brileja, mu je nekdanji dolgoletni predsednik dr. Josip Tominšek kot za vezilo napovedal da bo zdaj vec sobot in nedelj presedel doma kot kdajkoli prej. Navidez nepomembna prerokba se je v treh desetletjih uredniškega dela spolnjevala mesec za mescem Ud takrat, ko je nastopil uredništvo, pa do danes se je marsikaj spremenilo v qorah, v planinski organizaciji in v ljudeh. Kar ni ostalo v spominu, je zapisano v Planinskem vestniku, mnogo po urednikovi zaslugi. Naj o njem vsaj nekaj zapišemo T|ne Orel se je i"001'1 ?■ 2. 1913 v Trzinu pri Domžalah. Po končanih slavističnih študijah vojaščini in dveletni brezposelnosti je tri leta pred vojno dobil prvo službo na celjski gimnaziji, sto zaposlitev je nadaljeval po vojni na isti gimnaziji. L. 1947 je bil imenovan za ravnatelja gimnazije in te posle opravljal celih 17 let. Vmes je opravljal inšpektorske na oge na celjskem območju, vodil razne tečaje in opravljal vrsto drugih pedagoških dolžnosti. Pedagoško organizacijsko delo v tem času izpričujejo tudi tiskana »Letna poročila« gimnazije v knjižni obliki. JSS 0dše' y Ljubljano in začasno prevzel mesto urednika Turističnega vestnika. ze l 1965 je sprejel mesto pedagoškega svetovalca, konec tega leta pa mesto direktorja Zavoda p prosvetno pedagoško službo Ljubljana, ki je pokrival področje 16 občin v SR oi oveni ji. L. 1970 je bil imenovan za samostojnega svetovalca za učbenike pri takratnem sekretariatu za prosveto in kulturo, nato pa za glavnega urednika za učbenike pri Zavodu za šolstvo SRS, poleg tega pa je bil član komisije za profesorske izpite pri republiškem komiteju za vzgojo in prosveto. Zadnja zaposlitev pred upokojitvijo je bilo mesto profesorja pedagoške akademije v Ljubljani in na dislociranih enotah v Novi Gorici in Novem mestu za predmet kultura ustnega in pismenega izražanja. Poleg navedenih zaposlitev je vsa leta opravljal raznovrstno obšolsko delo na publicističnem, kulturno prosvetnem, športnem, predavateljskem in družbenem področju Tu moramo opozoriti na planinsko delo in uredništvo Planinskega Vestnika Tine Orel je bil od I. 1946 do 1963 predsednik PD Celje in to v obdobju po vojni, ko je bilo treba obnoviti vse med vojno uničeno planinsko premoženje nekdanje Savinjske podružnice SPD Planinske koče kot Planinski dom v Logarski dolini, Kocbekov dom na Korosici m Frischaufov dom na Okrešlju, zraven pa še Mozirska koča na Golteh in koča na Raduhi — predstavljajo izhodišča za Savinjske Alpe, hkrati pa tudi osnovo visokogorskega turizma v G. Savinjski dolini. Kot predsednik planinskega društva in turistični delavec je videl prihodnost le v povezavi obeh dejavnosti. Mnogo je predaval na pla-?ncn . m k P'n'sf'cnih tečajih. Kot aktiven član GRS Celje je deloval od I. 1947 do 1960. leta. Ni je bilo planinske akcije v Celju, ki v tem obdobju ne bi bila povezana z njegovim imenom. Razumljivo je, da je zasnovo in širino tako vsestransko zastavljenega dela kmalu spozna! glavni odbor PZS: njegov član je Orel od I. 1945 do danes Orel pa ni bil le organizator in pobudnik planinskih akcij; predobro se je zavedal' da SiLT 60 SP?.Zmn^ trubd h0diti 0d 1 1933 d0 1957 ie 0Pravil tudi vrsto f iSili * med ' y-itnpnj0,- Malokdo še ve, da je spoznal skrite kotičke severne triglavske stene, plezal tudi Prusik-Szalayevo. plezal Hornovo v Jalovcu, Szalav-Gerinov greben v Turški gori, zahodno v Planjavi, Herletovo v Ojstrici in druge. V gore je zahaja poleti in pozimi prednost ni dajal nobeni skupini, čeprav je morda res, da e gormsko srce zapisal le Gornji Savinjski dolini. V tujini je preplezal nekaj smeri v uesausG. Sicer pa je bralcem znan po idejno poglobljenih, informativno jedrnatih in duhovno širokih uvodnikih feljtonih in novicah v Planinskem Vestniku in druaod Največ capa in dela, ki ga je prof. Tine Orel odmeril planinstvu, je bilo namenjeno urojanju Planinskega Vestnika. Nove poglede na planinsko organizacijo je kot predsednik PD Celje napovedal v Planinskem Vestniku št. 2/49, v katerem je razgrnil marsikaj kar je v poznejših letih v uvodnikih in pod črto razčlenil in utemeljil s primeri doma in na tujem. Prav to branje je v vsaki številki Planinskega Vestnika predstavljalo »železno« vsebino, mesta, na katerih se je najdalje zamudilo bralčevo oko olaninrPJm S"' nL£nek S^tnazaj~in na8rej<< v omenJ'eni številki veljal celjskim ž eni S i b°rU' lahk° reC?m0" da objavo ve,ial vsei naši Planinski aktualne še da e »pisane v prelomnem obdobju na rob dobi, ki je pretekla, so Po svoje srečno naključje je bilo, da je sprejel uredništvo v trenutku, ko je Planinski Vestnik vstopil v petdeseto leto. V uvodniku »Planinski Vestnrk — petdesetletrk« v št 1 1950 je opozoril na več kot polstoletno izročilo revije. Planinski Vestnik priča zadnjih 30 let. kako je planinsko gibanje v Sloveniji sledilo in potrjevalo novo plaid efn i° v s e'b i n*! ^planinstva je Orel vseskozi odmerjal vidno vlogo tudi na drugih mestih. V vseh spremnih besedah k izboru spisov naših znanih alpinistov >n planincev od profesorja dr Avčina, dr. Mihe Potočnika. Janka Mlakarja do Toneta Svetine in drj^atea Kmecla je vedno poudarjal kulturno in idejno plat gornistva. prav tako v »Planinskem berilu« (1969) in bibliografiji Munda — Zepič — Zupan. Čeprav se sam ni ukvarjal s planinskim leposlovjem niti potopisjem — v Planinskem Vestniku je objavil le daljši članek o Gesause v letniku 1950/5 — pa je zato z .zbrušenim uredniškim peresom mnogo pripomogel h kulturi slovenskega jezika. Uspešno se je preizkusil tudi v prevajanju iz tuje planinske literature Prevedel je Tichyjevo »Himalajo« in Terrayevo »Osvajanje nekoristnega sveta«, z J. Smitom pa Kuqyieve »Julijske Alpe v podobi«. , , . ... Sodeloval je pri Schonerjevem vodniku »Die Julischen Alpen«, 2. «fdaja L 967 m v reviji »Der Winter« Bil je član Hiebelerjevega uredniškega odbora »Alpin sinus« k je za to mednarodno levijo'priredil posebno jugoslovansko številko ^f^P amnski Vestn.k se zamenjava z okrog 30 sorodnimi planinskimi revijami in je torej znan po vseh deželah. ki planinsko kaj pomenijo. . . . , Kot dolgoletni planinski in turistični delavec v Savinjski dolini ni mogelI mimo-zanimivih podrobnosti v Robanovem kotu. o Solčavi in znan. vpisni knjig, .z I 1862 če ne osebno pa s pismenimi stiki je pripomogel, da so bila obdelana razna planinska zgodovinska fn etična vprašanja. S srcem in peresom je bil dolgih trideset let animator slovenske planinske kulture. . . Zaradi polivalentnosti vsebine je bil Planinski Vestnik cenjen pri znanstveno raziskovalnih zavodih, ki so ostali naročniki prav zaradi znanstvene tehtnosti razprav v g asilu in zaradi sodelovanja znanih osebnosti. Posebno mesto je glasilo odmerjalo problematiki etnično ogroženih krajev na Koroškem in v Furlaniji. . • Planinski Vestnik si je štel v čast, da v njem občasno sodelujejo tudi vidni s ovenski p sSji in pesniki, nekateri od njih pa so prav v Planinskem Vestniku nastopili svo,o umetniško pot. Po njihovi zaslugi je slovenski gorski svet postal sestavni del zgodbe o slovenskem človeku v gorah. ..__ Vsa leta je s kleno informacijo urednik vzdrževal Razglede po svetu ki so se jim pr druževale še rubrike Varstvo narave. Iz planinske literature in Alpinistične novice. Samo tega gradiva e za nekaj knjig. To pa je delo. ki najbrž nikoli ne bo prav ovrednoteno in prikazano. . . . . . Osebna zagnanost in predanost urednika je omogočila pravočasno izhajanje Planinskega Vestnlka. To je redka stvar pri reviji, ki ima nepoklicnega urednika in v Pn me rjavi s številom članov relativno malo sodelavcev. Nedvomno je uredn.kova jljg . da v treh desetletjih ni izšla nobena dvojna ali četrtletna številka, k. navadno odkriva ured- Glasilo Planinski vestnik je pri razmahu planinske kulture bilo in ostalo matica kulturnega dogajanja in ustvarjanja. Prav gotovo je Planinski Vestnik ena zadnj.h stvar., k. bi se jim PZS odpovedala. . ... Ob literarnem in uredniškem delu prof. Tineta Orla moramo podčrtat, tudi njegov delež v p aninski propagandi in umetnosti, štiri leta je bi ^celmk propagandne kom.sue PZS V tem času je organiziral izdajo »Planinskega berila« pri Mladinski knjigi I 1968 ob sodelovanju 31 avtorjev, planinsko bibliografijo pod naslovom »Slovenske flore v besedi, podobMn glasbi« I 1965. in obširno publikacijo »Življenje v naravi« pri Partizanski knjigi I 1971 ob sodelovanju šestih avtorjev. Velik delež je imel pri organi »cm vrata proslav ob 70-letnici PZS in skupaj s Francetom Zupanom pr. razstav. »Slovenske gore v podobi«, ki je obkrožila Slovenijo in obiskala tudi Koroško. rQ,ici,Pria p0leq teqa je bil več let glavni urednik »Celjskega Gornika« sodelavec Celjskega tednika in šeJ kje Izbor tem. i katerimi je sodeloval, je izredno s.rok, saj zajema literarno zgodovino, gledališke kritike, spominske članke m recenzije. V povezavi s publicistiko je njegovo organizacijsko» kulturno na?lčSilh z 2s« izdajateljskih svetih, pri ljudskih univerzah, v uredniških odborih al.. pr natečajih zlasti v celjski regiji, neredko pa tudi pri raznih republiških komisijah jn svetih. Ne samo pisana beseda, tudi predavateljska dejavnost je močno zas opana v Orlevem življenju in delu. zlasti v Celju. Tako kot pr. publicistiki je tudi izbor tem na Ob ^tem^regledif ne Temo mimo tistega dela, ki ga je opravil kot turistični delavec v raznih vlogah od urednika Turističnega vestnlka pa prek Podpredsedmka s alne tu -stične konference v Celju vsa leta njenega obsto a; bil je podpredsednik Celjske turi-s?ične zveze od I. 1952 do 1963, pa tudi podpredsednik okrajne gostinske zbornice m predsednik odbora za izgradnjo Gornje Savinjske doline v letih 1960 do 1963. Ni dvoma, da so to povezavo terjale prav planinske odgovornosti. Naj bodo te vrstice uredniku za vezilo ob 30-letnici urednikovanja v imenu vseh sodelavcev, odbornikov, članov uredniškega odbora Planinskega Vestnika in vseh, s katerimi se je urednik srečeval v gorah in v PZS, izrečene v zahvalo za vse, kar je v 30 letih prekopal in izkopal na tako negovani njivi, kot je Planinski Vestnik. SPOMINSKA SMER TOMAŽA UDOVČA FRANCI HORVAT Misel na to smer se je v meni porodila že pred dvema letoma. S Tonetom sva leta 1977 zrla v tisto zajedo potihem sem že takrat mislil nanjo. Takrat pa se mi je zdela previsna stena surova in nepreplezljiva. Lansko leto, bilo je 29. novembra, sem videl dva, ki sta se poskušala v zajedi. Vendar ju je tisti grobi previsni kamin zavrnil. Vstopila sta po stebru in nato prečila v zajedo. Po uspešnem spustu sta povedala, da sta jima zmanjkala le dva svedrovca Kar oddahnil sem se, ko sem zvedel, s čim lahko uženem steno. Vedel sem, da je sedaj vrsta na meni. S tovarišem sva se takoj domenila, da greva naslednji dan poizkusit srečo. Toda dež in sneg nama je to preprečil. Za trdno sem sklenil, da se naslednje leto zopet vrnem. Hotel sem s to smerjo čimprej opraviti, zato nisem čakal na »prvi maj«. Ker aprila delam vse sobote, sem moral računati samo na nedeljo. V Paklenici sem imel namen poskusiti druge stene, zato mi je to najbolj prijalo. Po nekaj zapletih smo se v Celju naložili v fiat 850, Janez z družino in jaz. Vreme je bilo muhasto. Dež in veter. Ura je bila že sedem zvečer, ko smo zagledali morje. Začudeno smo gledali proti Učki. Pomislil sem, da v Paklenici ne bo nič boljše. Malo sem zadremal, Janez pa je vozil vozil in mimo Starega grada proti Zadru, k sreči samo nekaj kilometrov. Ustavimo se v zelo znanem gostišču. Naj prespimo tu ali gremo na parkirni prostor v Paklenico? Janezova žena, ki se ji oskrbnik Joco ni preveč priljubil, se je odločila, da gremo na parkirišče. Hčerka, ki je kar dobro prestala vožnjo, je okoli enajstih že dremuckala. Po petnajstih minutah »safari« vožnje smo končno prišli na cilj. Močno šumenje vode je pričalo, da ni dolgo, kar je deževalo. Tudi po stenah je bilo še mokro. Midva si napraviva ležišče pred avtom, ženski pa v njem. Poskušal sem zaspati na vse načine, pa ni s o. Proti jutru sem čakal, kdaj se bo vlilo. Bova zmogla ali naju bo stena zavrnila? Se bova morala tudi midva vrniti brez uspeha? Prve kaplje so že tu. Deževalo je petnajst minut. Nato veter razžene oblake na vse strani. Po zajtrku se najprej odpraviva v Kokošjo smer. To smer sem pred leti že plezal. Najhuje mi je bilo cez vodo Noga mi še vedno ne dovoljuje kakšnih skokov. Končno se z Janezovo pomočjo le znajdem na drugi strani. Treba je po stebru, nato pa rahlo v desno. Skala je trdna, vsak oprimek pa poskusim dvakrat. V meni je še vedno strah iz Mrzle gore Po prvem raztežaju se ogrejem, že gre bolje. Ustavi me naslednji. Iz dokaj lahkega sveta preide v nekakšno zajedo, še nekaj raztežajev, poldrugo uro, pa sva na vrhu. Za Janeza je bila to prva smer, zato mu še več pomeni. Ženi, ki je opazovala moža pri plezanju, so oči kar bleščale od ponosa. Okoli desete ure so se nam na klopi pridružili še alpinisti iz AO Železničar. Moje misli so spet drugje. Skrbno izbereva opremo. Še zadnji pregled stene z daljnogledom in ze greva. Zopet je voda tista, ki mi dela največ preglavic. Sklenil sem to smer, če mi uspe, posvetiti Tomažu. Nekaj časa se motava po bodičevju, se naveževa in že hitim po razpokah v zajedo Prvi raztezaj je se lahek, na koncu samo zataknem zanko okoli skale in imam stojišče Toda težave so ze tu. Janez je vrv zavozlal. Komaj razvozlava. V zajedi rasteta dve figi Skala je dobra, tako da sva do luknje rabila dobre pol ure. Tu sem zabil klin, za nadaljnji vzpon dobro oporo. V luknji je stena precej vlažna. Kje naj zabijem! Pot mi zapre previsna poc. Drugega nama ne preostane, kot da vrtava. V sila nerodnem položaju zataknem zanko okoli roglja, ki mi rabi za ravnotežje. Sveder le počasi leze v skalo Po petnajstih minutah sta ploščica in vijak v luknji. V ploščico obesim lestvico in io previdno obremenim. Vijak se zvije in — drži. Hitim z naslednjim vrtanjem. Zagozdim se v ozek kamin. Spomnim se dve leti nazaj, na Tomaža. Vse, kar se je takrat pripetilo podozivljam. Njegov padec me je strašno pretresel. Kot da je z njim šlo del mene' bvedrovec je v steni, lestvica je v njem. V dosegu vidim lusko, ki pomeni konec svedranja. V lusko zataknem lestvico in to mi pomaga priti na boljše stojišče. Še čez strmo plosco in ze sem na stojišču. Po daljšem času pripleza Janez za mano, zapleza mimo mene po poceh. Slab raztežaj in že je zunaj stene, na grebenu. Kot da bi se mi odvalil kamen od srca. PRVA MED PRVO BOJAN JEVŠEVAR V Bavšici sem slišal, da je vsakdo za svoj mladinski odsek izgubljen, brž ko zaide med Tor'eMaz sploh ne bi smel na tečaj za MV. saj sem »zašel-, že pred tem Na odseku je »selektorju« čajzu zmanjkalo favoritov za prvo visokogorsko tekmo m z Milanom sva brez premisleka pristala. Na turo s pionirji sem kar pozabil (tovar.a.ci Ježovnik se iskreno opravičujem za vse, ki so že in ki se bodo odpadle). In tako sem čudovit, mrzel, brezoblačen petek odšel namesto v solo ^^^fZnl od tam z Milanom proti Korošici. Hitela sva in kmalu sva s skrbine občudovala Robana in stene nad njim. Nekaj opravkov sva si dala še s kamini v Krofick, a naju je m a kmalu nagnal; toda pot naprej je bila nenadoma nemogoča. N. 51»-Taksnega občutka sploh še nisem poznal. Vse je bila nekakšna svinčena teza in krc pri vsakem ko aku^ Nenadoma je bila pot polna stoka, tarnanja in čudnega humorja k, me.je boj jez. kot razvedril. Toda pretolkla sva se. Nekoliko me je tolažil razgled na Mrzo goro^ P .lezla sva na vrh in onemela. Kaj naj napišem? Lepota? Ta beseda ne pove n cesar o ta te m kar sva uzrla Pozabljen je bil mraz in minila je utrujenost Pol ure sva strmela v bleščeče oko nad obzorjem, v begajoče pramene zadnje svetlobe v prve sence po dolinah, ki so bile vsak hip bolj črne in so kot strasna plima polzele vse bhze se plazile čez grebene in končno dosegle naju, drhteča in začarana niso pa o gl čudovitega neba, ki se je zdelo svetlo kot sred. žgočega dne, čeprav so se nama smehljale že prve zvezde. Sploh nisem razumel, zakaj se Bojan tako obira v kaminu, dokler nisem tega poskusil sam. Jej, dobro, da me Nuša ni videla. Toda, ko sem se priplazil do stojišča sem na to ka pozabil in zopet sem bil »frajer« in zopet nisem razumel zakaj tako sop.ha v tsti poči bolje počici. In zopet sem se za svojo domišljavost pokesal. V takih trenutkih šele spoznaš alpinistične napore. Ne vem, kako bi prepraskal to »pocco«, če ne bi bilo vrv? in na njenem koncu Bojana, ki mi je vlival potrebne> vo jo m torj,«, Medtem ko je Bojan čakal na drugo navezo, sem stopil na vrh m pogledal, kako je na stadionu. Tribune so žalostno samevale, po prostrani ravnic, pred kočo se je podilo nGKdj pikic Z Bojanom'sva prispela prepozno, da bi rešila stvar; bilo je ravno konec tekme, čajz bolj jezen na naju kot na nasprotnike, me je še ozmerjal zaradi svojeglavosti, toda to mi ni vzelo veselja, ki sem ga užil v steni: »Počica« je baje ocenjena s V m to je potemtakem moja prva petica. Prvi Bojan jo je preplezal drugič, drug. pa prvič. DRUŠTVENE NOVICE PD ŽELEZNIČAR OB 30-LETNICI Med železničarji je bilo že od nekdaj veliko zanimanje za hojo v gore in v naravo pod naše lepe planine. V letih po osvoboditvi so se železničarji množično udeleževali delovnih akcij za obnovo naše porušene domovine. S prostovoljnim delom so zrasli novi športni objekti. Železničarji so bili prepričani, da so po napornem in težkem delu potrebnih novih moči, katere pa si pridobijo le v naravi in gorah. Iz zagnanosti pri obnovi domovine so se pojavile želje, da bi ustanovili svoje planinsko društvo, ki bi ga sami vodili do skupnih ciljev PZS. Na železniški direkciji v Ljubljani se je v letu 1949 zbrala skupina navdušenih planincev, ki so pripravili prve načrte za ustanovitev novega društva. 26. nov. 1949 je bil ustanovni občni zbor. Prvo leto je društvo imelo že 1000 članov. Prvi upravni odbor je bil v naslednji sestavi: predsednik Danijel Lepin, direktor zelez. v Ljubljani; odborniki pa so bili: Ladislav Bučer, Franc Medja, Emil Strniša, Ivan Praznik, Anton Žvan, Jože Končar, Stane Pavšek in Hilda Raznožnik, v nadzornem odboru so bili: Ivan Košenina, Ludvik Trček in Ciril Zupan. Po vseh enotah na železnici so bili poverjeniki planinskih sekcij. Leta 1951 so planine zahtevale prvo žrtev. Pri sestopu iz Prisojnika se je smrtno ponesrečil Drago Petrič, prvi član AO. Planinsko društvo se je naglo krepilo, saj je v drugem letu obstoja štelo že 1800 članov. Društvo se je udeleževalo vseh manifestacij in delovnih akcij, ki so bile tedaj večkrat organizirane in se pri tem še bolj krepilo. Organizirani so bili izleti v gore, razdeljeno je bilo veliko planinske opreme, katero je bilo takrat še težko dobiti v trgovinah. Ustanovljen je AO, foto krožek in marka-cijska skupina. V letu 1954 pa je ustanovljen tudi jamarski odsek. Ker smo železničarji medsebojno povezani s programi, je UO začel razmišljati tudi o ustanavljanju novih PD širom po naši domovini. Delo članov UO, ki so svoj prosti čas posvetili organizaciji je rodilo dobre uspehe. Priznati pa moramo, da so nastopali težki dnevi v PD železničar. Vzroki za takšno stanje so bili predvsem v težkem materialnem položaju, ki se je od časa do časa pojavljal na sploh z rastjo gospodarstva. V letu 1960 je spričo dobrega sodelovanja s sosednjimi društvi PDŽ Beogradom, Sarajevom, Zagrebom, Nišem, ki so bila tedaj najmočnejša društva, ustanovili prvi koordinacijski odbor PD Železničar Jugoslavije. Ta odbor je bil nato vsako leto organizator planinskih taborov v čast praznika «Dneva borca« — 4. julij. Naše društvo je bilo dosedaj dvakrat organizator in sicer II. tabora v Bohinju in XII. tabora na Pokljuki. Dejavnost našega društva je veliko pripomogla k ustanavljanju PDŽ v Vršcu, Novem Sadu, Šidu. Bački Topoli, Subotici in Skopju. Poleg tega pa se je PDŽ med prvimi udeležili priprav za ustanovitev meddruštvenega odbora PD Ljubljane. Ob 25. obletnici smo bili organizatorji IV. tabora PD Ljubljane na Gobovici. Razvijanje bratstva in enotnosti med na-šimj društvi iz sosednjih republik je tako močno pognalo korenine, da so se nenehno razvijali prijateljski stiki, kar se je posebno lepo razvijalo pri vodstvu naših planincev na Pelister, Titov vrh, Korab, Pro-kletije, Suvo planino, Kopaonik, Goč, Romanija, Velebit in Fruško goro. Vse to je privedlo do takega sodelovanja, da so društva izrazila željo, naj se naša društva pobratijo med seboj. Naše društvo je izvedlo prvo pobratenje med plan. društvom Kosovo Polje, letos pa se bomo pobratili tudi s PDŽ Novi Sad. V zadnjih desetih letih smo organizirali planinske skupine v žel. ind. šoli, gimnaziji Stična, DV Višnja gora, pionirsko skupino na šoli D. Kumar na Ježici, poleg tega pa nam je uspelo razširiti planinsko dejavnost v naših podjetjih, Mostovna, ž. p. Moste, Zalog. Ko se je na Kisovcu gradil sindikalno planinski dom, so naši delavci dokazali, da v najtežjem trenutku ne popustijo. Iz tega so se rodile prve osnove za bodoče delo novo ustanovljenega društva. Leta 1952 v juniju je bila slovesna otvoritev doma na Kisovcu. Ker so planinci železničarji dokazali, da so močna delovna in disciplinirana organizacija, jim je PZS na skupščini v aprilu 1952 odobrila, da obnove požgani dom »skalašev« na Rjavi skali nad Boh. jezerom. Obnova »Skalaškega doma« bi marsikaj doprinesla k razvoju počitniškega turizma. Bivši »skalaš« ing. Dro-fenik je pripravil načrte za gradnjo novega doma. Dokumentacija je bila potrjena in odobrena. Dom naj bi imel 92 ležišč in z jedilnico obrnjeno proti Julijcem ter ostale prostore. Do doma bi bila speljana najprej tovorna nato pa potniška žičnica Dela so se začela z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Narejenega je bilo že veliko, prišla pa so I. 1954—55, cene materialom so nenehno rastle, UO pa ni mogel več dobiti novih kreditov. Vendar niso odnehali misliti na nadaljno gradnjo. Na gradbišču se je škoda delala na napravah, ki so že bile narezene, material je začel propadati. Prostovoljci so izvršili prek 4000 efektivnih ur ali skupno izgubljenega časa ca. 30 000 ur. Planinsko društvo Železničar in vsa planinska javnost sta zaradi tega utrpela veliko škodo. Posledice na gradbišču so se močno poznale tudi pri upravljanju društva. Nerazumevanje nekaterih članov, predvsem jamarjev, je prišlo do ostre kritike in debate v UO. Takratni predsednik je moral odstopiti, to pa je imela nato še slabše posledice. V letu 1961 je bil sprejet sklep, da gremo nazaj v Bohinj, kajti le tu smo blizu našim prelepim goram. Od domačina Štrosa iz Stare Fužine je bilo kupljeno zemljišče in pastirska koča na planini Vogar, ki je 1 uro oddaljena iz Stare Fužine. Narejen je bil vodovod v dolžini ca. 2,5 km, od planine Hebt do doma so domačini sami izkopali kanal za vodovod, drugo pa smo naredili sami s prostovoljnim delom. V letu 1962 smo bili organizatorji II. tabora PD2 Jugoslavije v- Bohinju, zato je moral UO na željo nekaterih članov razmišljati o spomeniku padlim planincem železničarjem Jugoslavije na Vogarju. V rekordnem času, to je do otvoritve II. tabora, je bil spomenik po načrtih umetnika Lenassija postavljen. Pri postavitvi spomenika so sodelovali železniški delavci pod vodstvom ing. Vase Zajca. Načrte za novi dom na Vogarju je naredil ing. arh. Stane Jerman iz žel. projektivnega podjetja. Gradnja doma na Vogarju tudi ni potekala povsem lahko. Za plačevanje raznih obveznosti smo najeli posojilo v banki, sami smo organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov, kratkoročna posojila so nam dala tudi PZS, PD PTT. Člani UO so darovali po nekaj dni letnega dopusta. Nadzorni organi so bili: ing. arh. Janez Zupane iz Bohinja in pok. Rudi Čamernik ter Drago VVechters-bach. Dne 22. jul. 1966 je bil dom slovesno odprt in izročen svojemu namenu. Skoraj nepoznana planina je bila vedno bolj obiskovana. V letih 1976—1979 pa se je dom izoblikoval v lep planinski dom. Vendar to še ni vse, vedno znova se pojavljajo novi problemi. Nošnje so vedno dražje, usluge ravno tako, zato bo potrebno misliti na cenejšo dostavo materiala in hrane. Alpinistični odsek Tako] po osvoboditvi so naše gore ponovno postale šola za mlade člane alpinističnega odseka. Pri našem društvu so od vsega začetka delala še pok. Drago Petrič in Lado Bučer. Oba zelo navdušena plezalca sta vzgojila še mnogo mladih alpinistov. S smrtjo Draga Petriča je naša A0 skupina izgubila vzornega alpinista in dobrega planinskega vodnika. Vendar so se tudi razmere v našem A0 izboljšale. Prišli so novi mladi alpinisti in poživell delo v odseku. Iz poročila A0 je razvidno, da je v letu 1970 imel A0 7 članov, od tega samo 2 alpinista, drugi so bili pripravniki. Stanje se je močno izboljšalo v času, ko je bil nač. AO pok. Drago Bregar. AO ima dva alpinistična inštruktorja. V vseh letih je vpisanih par tisoč vzponov, vsako leto je ledenlški tečaj, plezalna šola na Turncu, sodelujejo na smučarskih prvenstvih alpinistov. Pripomniti moramo tudi, da smrt ne počiva med mladimi alpinisti, v enem letu sta se ponesrečila dva, Tomaž Udovč v Paklenici in Drago Bregar v Karakorumu. Jamarski odsek Leta 1954 je skupina planincev-jamarjev ustanovila jamarski odsek. Skupina M. Raztresen, D. Novak. J. Šabelj in N. čadež so tvorili jedro novega jamarskega odseka. Začeli so z raziskovanjem požiralnikov Rinže meč Livoldom In črnim potokom. Prvenstveno mesto smo dali zapuščenim jamam na Kočevskem in Notranjskem. Sodelovali smo predvsem z jamarskim klubom v Ribnici. Moralno In finančno so JO podpirale le nekatere organizacije, predvsem Zavod za spomeniško varstvo. Iz popisa tov. Novaka je zapisano, da je prišlo do hujše krize zaradi neurejenih odnosov. Raziskave so se nadaljevale. Prodrli smo v triglavsko brezno, odkrili smo največjih in najbolj globokih jam med Viševnikom in Pršivcem — Gamsovo glavico. Jamarji so svoje delo razdelili na najpomembnejše: 1. Stike s sorodnimi strokovnimi ali amaterskimi skupinami doma ali na tujem; 2. Izdelava katastra in čim popolnejšo dokumentacijo o delu; 3. Raziskovanje v visokogorskem in dinarskem Krasu, obdelavo podatkov in njih občasno objavljanje; 4. V okviru možnosti in potreb raziskovanje na drugih kraških območjih. Sodelovanje s sosednjimi jamarji je dobro organizirano predvsem s speleološko sekcijo PDZ Zagreb. UO je financiral 8 članom izlet v Tunis In Alžirijo v letu 1972. V letu 1978 so se osamosvojili In se preimenovali v društvo. Markacijski odsek Ko se je odločilo, da PD železničar prevzame gradnjo Skalaškega doma na Rjavi skali, je bilo potrebno najprej urediti pota, da bo varen prenos materiala in hoja planincev. Iz teh prvih planincev se je rodil markacijski odsek. Leta 1961 smo se pojavili od Stare Fužine do Sedmerih jezer. V tem območju smo imeli ca. 90 km potov. Urejen je bil Pršlvec, pot do njega in dol je sedaj varna. Nekaj stroškov financira Komisija za pota pri PZS, drugo pa sami. Rojstni dan društva V počastitev praznika Republike. 29. novembra, ko so naši narodi praznovali šesto obletnico II. zasedanja AVNOJ in četrto obletnico dneva Republike v svobodi ter v počastitev 30. obletnice ustanovitve KPJ so planinci železničarji iz Ljubljane ustanovili dne 26. nov. 1949 planinsko društvo Železničar Ljubljana. Prehojeno pot društva v tridesetletnem obdobju je skopo napisana, res ni zajeto vse, napisani so samo nekateri uspehi in tudi neuspehi, saj je društvo doživelo v tem času marsikaj. Trdna volja in delavnost nekaterih članov UO in posameznikov Je društvo dočakalo ta jubilej z lepimi uspehi, ki jih je doseglo z amaterskim delom z večkratnimi premagovanji težkega položaja. Vse to je UO društva premagoval z zavestjo, da je delo. ki je bilo opravljeno v korist našega delovnega človeka na zeleznici In drugih, saj je ravno železnica bila tista, ki je bila opora vseh akcij, ki si jih je društvo zamislilo in opravilo. Planinci železničarji o jubileju našega društva poklanjamo transverzalo planincev železničarjev Jugoslavije, ki so jo v tem letu po napornem delu dokončali in povezali planine od Triglava do Titovega vrha v Makedoniji v eno najlepših poti bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije. Transver-zala je delo naših članov, zato smo jo odprli v čast praznovanja »Dneva železničarjev. — 15. aprila. in v čast letošnjih Titovih in partijskih Jubilejev. KOBARIŠKI PLANINCI SO SLAVILI V počastitev kobariškega krajevnega praznika, ki vso Kobariško, Breginjski kot, Goriška Brda, vasi ob Idrijci, del vzhodne in Zahodne Benečije (Italija) spominja na skoraj dva meseca trajajočo svobodno Kobariško republiko po kapitulaciji Italije, so kobariški planinci dne 9. 9. 79 odprli novo planinsko kočo. Zbralo se je okrog 300 planincev, borcev NOB, mladine in ljubiteljev planin v prisrčnem vzdušju, ob pesmi cici-bančkov in najmlajših pionirjev, ki so zapeli pesmico »Na planincah sončece sije«. Govoril je predsednik PD Kobarid Vojko Rot in nato prebral pozdravno pismo predsednika primorskih PD Cirila Zupanca. Slavnostno so odprli novo planinsko kočo na Kobariškem Stolu, ki so jo uredili iz nekdanjega pretvornika RTV Ljubljana, ki zadnja leta ni bil več v rabi. Pred otvoritvijo koče so se vsi navzoči zbrali na kratko spominsko slovesnost pred spominskim obeležjem zmagovite borbe, ki je divjala po grebenih Kobariškega Stola, planine Božiča in Starijskega vrha med fašisti in borci Gradnikove brigade 18. 5. 1943. Spoštljivo so se poklonili spominu padlih v tej borbi. Nastopili so z recitacijami tudi mladi planinci iz odseka mladih planincev šole Simona Gregorčiča iz Kobarida. Potek tega zmagovitega boja je opisal udeleženec te borbe Alfonz Perat, doma iz ene od livških vasi. Po končani ceremoniji se je začel veseli del, pri katerem je bila zelo aktivna skupina Na Stolu 9. 9. 1979 Iz postaje RTV — planinska koča in živžav okoli nje drežniških planincev. Udeležencem so postregli tudi z domačo polento in planinskim sirom, ki si zadnje čase na Tolminskem utira pot kot planinska specialiteta. V novi koči v skrajnem primeru lahko prenoči do 30 oseb. Prizadevni člani PD Kobarid so prispevali 1450 prostovoljnih delovnih ur, za kar jim gre vse priznanje. Še posebej gre pohvala ožji skupini prizadevnih planincev in planink na čelu z Zdravkom Likarjem, ki so se dve leti udeleževali domala vseh prostovoljnih delovnih akcij na tej planinski postojanki. Koča ne bo imela rednega oskrbnika. Vsak obiskovalec te lepe, naše najzahodnejše razgledne točke na Kobariškem Stolu, naj se zglasi pri oskrbniku Zdravku Likarju ali Marjanu Peratu v Kobaridu. Tu bo dobil ključ in vsa navodila za samopostrežbo v koči. Pridite, ne bo vam žal! Ivan Kurinčič POSTAVIMO SPOMENIK VELIKEMU SINU NAŠIH PLANIN SIMONU GREGORČIČU 15. oktobra letos je poteklo 135 let, kar se je rodil Simon Gregorčič, 25. maja pa 20 let, kar smo odkrili Gregorčičev spomenik v Kobaridu. Leta 1957 je bil na zasedanju takratnega občinskega ljudskega odbora Kobarid z aplavzom sprejet sklep, da se Simonu Gregorčiču postavi dostojen spomenik v Kobaridu. Obenem je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, v katerega so med drugim bili kot častni člani izvoljeni tudi danes že pokojni France Bevk, Ivan Regent in Jaka Avšič. Za predsednika je bil izvoljen pisec tega članka. Ko sem po tem sklepu kot predsednik vodil na Vršnem masovni sestanek in obrazložil sklep občinskega odbora, da se postavi spomenik Simonu Gregorčiču v Kobaridu, so to vaščani z navdušenjem pozdravili. Vendar so vsi terjali, da spomenik mora stati na Vršnem in ne v Kobaridu. Skušal sem ji preprhičati: spomenik spada v center Kobarida, Kobarid je bil prvo pesnikovo službeno mesto, v Kobaridu so ustanovili prvo knjižnico in v Kobaridu bo najbolj viden itd. Moje besede pa niso premaknile vaščanov priljubljenega Pomolče-vega Simona. Ker se je takrat pripravljala gradnja nove šole na Vršnem, se je tisti sestanek končal s kompromisnim sklepom, naj bi spomenik stal v Kobaridu, na Vršnem pa naj bi se nova šola poimenovala po Simonu Gregorčiču. V šolski veži naj bi postavili doprsni kip Simona Gregorčiča. Nova šola je bila zgrajena do strehe. Ker se je kasneje ugotovilo, da je na Vršnem premalo otrok in je bila dotedanja šola na Vršnem zaprta, je nova gradnja ostala dolga leta nedokončana. Zadnja leta jo je preuredil delovni kolektiv koprskega »IPLASA« v svoj počitniški dom. »IPLAS« je v pritlič- nih prostorih uredil nekaj gostinskih prostorov, jih zelo lično opremil in postavil tudi spominsko sobo pesnika, ki pa je bila tudi jedilnica in pivnica. Kot predsednik pripravljalnega odbora za spomenik pred 20 leti sodim, da s tem še nismo storili dovolj. Predlagam: Sedanji počitniški dom naj se imenuje po Simonu Gregorčiču. Dom naj bi bil vsak dan odprt za vaščane, planince in druge obiskovalce. Pred tem počitniškim domom ob 75-letnici smrti pesnika, ki bo leta 1981, postavimo še pesnikov doprsni spomenik. Ivan Kurinčič ZBOR PLV 1979 Letošnji zbor planinskih vodnikov je bil razdeljen na dve področni srečanji (Razpis področnega srečanja PLV, št. 056/42-79). Prvo srečanje je bilo v planinskem domu v Tamarju in ga je vodil Božo Jordan. Predelali so sprejeti Pravilnik o PLV (sedmi tipkopis, z zadnjim dopolnilom GO PZS, čl. 10, 3. seja GO PZS 25. 5. 1979, seja Kviz pri PZS 20. 9. 1979). Pripombe na zboru so ugotovile, da so nekateri členi presplošni, potrebna so točnejša določila. PLV Kranja so predlagali, da bi namesto planinskega izleta raje uvedli pojem »planinska tura«, ker je izlet preveč splošen jn si ga včasih kdo preveč široko tolmači. Morda bi pa le morali natančneje opredeliti pojem planinskega izleta in več zahtevati znanja in samozaščite. Sledili sta dve predavanji: Nada Praprot-nik, načelnik komisije za VN pri PZS o varstvu in prehrani v naravi in drugo Hinka Bratoža: Čas in svet, v katerem živimo. Sledil je še razgovor o orientaciji. Ker je oba dneva deževalo, je bilo namesto terenskih vaj predavanje o novosti v GRS, ki ga je z diapozitivi podal Danilo Škerbinek. Drugo srečanje je bilo v letos prenovljenem planinskem domu na Menini planini. Vodil ga je načelnik KVIZ pri PZS Lojze Motore. O pravilniku je spregovoril B. Jordan, tov. Bratož pa je ponovil predavanje. Orientacijski pohod, ki ga je pripravil B. Jordan, je odpadel zaradi osebnih zadržkov (smrt v ožjem krogu). Vreme na Menini je bilo zelo lepo in primerno za tako turo. Skupno so šli na Vivodnik in si od tam razgledali okolico. Udeležba v Tamarju je bila naslednja: PD »Železar« Štore (Sivka, Kavka, Gobec), »Viator« Ljubljana (Kosmač, Koželj, Prime), Kranj (Ravnikar, Leban, Zaplotnik, Šparo-vec), »Litostroj« (Ogrič, Gamberger), »Les-nina« (Klobučar, Sivec), Polzela (Jordan), in Danilo Škerbinek. Na Menini planini pa so bili PD Zabukovica (Kuret, Čulk st. in ml.), »Lisca« Sevnica (Motore, Anzelc, T. šeško, Koštomaj), Celje (B. Črepinšek, Stoklas), »Železar« Štore (B. čanžek, Fid-ler), Ravne na Koroškem (Šisernik, Podme-ninšek, Pšeničnik, Teuž), Brežice (Ajster), Hrastnik (Paulič, Brečko, Podpečan), Litija (Mohar), Kranj (1). Skupno se je zbora udeležilo 36 PLV, od tega so bile tri ženske. Vsi udeleženci so bili s srečanjem zadovoljni in so predlagali, da naj bi bila v bodoče dva, zgodaj spomladi in pozno jeseni. Skušali bomo to željo izpolniti. B. J. NOVICE IZ GRIŽ V začetku meseca novembra sta bili v Grižah dve množični prireditvi: pionirji so se zbrali v avli osnovne šole Griže, starejši pa so se zbrali na že tretjem množičnem zboru v letošnjem letu, v prostorih Društva upokojencev Griže. Na zboru pionirjev je bilo ugotovljeno, da se planinstvo med pionirji vedno bolj širi. Izleti so vedno bolj množični. Zadnjega izleta, ki je bil posvečen Ivanki Uranjek, talki, po kateri nosi njihov pionirski odred svoje ime, se je udeležilo 50 planincev in vodnikov. Pri tem so pionirji začeli z Zasavsko planinsko potjo, pred tem so že končali Savinjsko in šaleško planinsko pot. Razveseljivo je, da na izletih in pohodih pionirjev sodeluje in jih pomaga voditi vedno več planinskih vodnikov in drugih društvenih članov. Pionirjem, ki so končali šaleško planinsko pot, je na zboru pionirjev podelil značke Ivan Kotnik, udeleženec odprave v Himalajo. Po srečanju pa je pionirjem pripovedoval o vzponu na Mount Everest. Tretji zbor starejših planincev je imel naslov »večer transverzal«. Pripravljena je bila razstava različnih dnevnikov in vodičev, podano je bilo poročilo o opravljenih transverzalah in podeljene so bile značke vsem, ki so opravili to ali ono pot. V uvodu je tajnik poudaril, da se je v letošnjem letu delo potekalo predvsem v dveh smereh: — delo z mladino, — skupni in posamezni pohodi po transverzalah. Pri tem pa ne smemo pozabiti na uspehe, ki so bili doseženi v orientaciji. Mladinska ekipa je dosegla dve drugi mesti v republiki. Najprej je bilo podano poročilo o skupnih izletih po transverzalah. Skupno sta bili opravljeni dve »S« transverzali. Samobor-sko planinsko pot je opravilo 42 planincev, transverzalo Snježnik—Snežnik pa 25 planincev. Spomladi pa še Kurirska pot čez Dolomite in Grebengrad. Veliko je planincev, ki hodijo po transverzalah sami ali v manjših skupinah. Razveseljivo je, da so med njimi planinci, ki ravno ob svoji 50-, 60-letnici prejmejo značke za najbolj zahtevne transverzale. Tako je Miha Miklavc ob svoji 60-letnici prejel kot 45. Jugoslovan srebrno značko »planinec, transverzalec«, za prehojenih 20 in več transverzal. Za seboj jih ima 25. Matija Kajtna, Berta Cilenšek in Rado Ci-lenšek so prejeli bronasti znak. Vili in Marija Gothe sta opravila slovensko planinsko transverzalo, dr. Verica Petkovič pa je ob svoji 50-letnici opravila med drugim evropsko pešpot in Transverzalo kurirjev in vezistov. Razveseljiv je obisk na šaleški planinski poti. V šoli in kasneje zvečer je bilo skupno podeljenih 29 značk. Razveseljivo je, da je to delo uspeh kadrov, ki so bili vzgojeni v društvu. Planinski vodniki so zelo prizadevni organizatorji izletov in planince sistematično usmerjajo na različna planinska pota. Po poročilu je tajnik društva spregovoril še o referendumu za samoprispevek. Poudaril je, da v programu, ki se bo financiral iz samoprispevka, zasledimo tudi teles-nokulturne objekte, poleg šol in vrtcev, vemo pa, da urejeni prostori za delo šol in vrtcev vplivajo na delo različnih prostovoljnih dejavnosti, med katerimi prevzema planinstvo vedno bolj vidno mesto. Po razdelitvi značk za prehojena pota sta tov. Martin Šon in tov. Srečko Kuret prejela Knafeljčevi diplomi, tov. Ivan Kotnik pa je imel predavanje o vzponu na Mount Everest. Fr. Ježovnik TUDI BOSANSKI HRIBI SO ZANIMIVI Planinci PD Ig smo se 27. julija odpravili na pohod »Sutjeska«, kjer so hodili in se borili borci pete ofenzive. Pohod »Sutjeska« je bil zadnji izmed pohodov v sklopu planinskega partizanskega pohoda »Bratstvo in enotnost« od Bihača do Žabljaka. 15 planincev iz vse Jugoslavije se je udeležilo celotnega pohoda in so prehodili 1400 km. Mi smo se udeležili le zadnje transverzale. Prehodili smo 70 km v štirih dneh in doživeli mnogo nepozabnega. Za nas se je pohod pričel v Mratinju. Že zgodaj zjutraj smo se odpravili severno od Mratinja. Na vrhu smo bili nagrajeni s čudovitim pogledom na strme stene, visoke vrhove Mag-liča, Bioča in na mratinjsko kotlino. Od tu naprej se tudi teren popolnoma spremeni. Tu se razprostirajo pašniki in travniki Vu-čeva. Posebnost teh krajev je, da tu ni izvirov pitne vode. Spomladi pastirji prekrijejo sneg z vejevjem ali pa ga zvozijo v jamo. Poleti sneg prenesejo na branike, ki so izpostavljeni soncu. Sneg se topi in teče po posebnih žlebovih v korita. Tako napajajo živino. Naslednji dan smo nadaljevali pot proti krajem, kjer so bili najhujši boji pete ofenzive — proti Tjentištu. Med potjo smo se ustavili ob grobu narodnega heroja Nurije Pozderca in položili venec. Preden smo prispeli v Tjentište, smo se morali prebiti skozi Peručico — menda edini pragozd v Evropi. Gozd je temačen in vlažen, zavzema pa okrog 1400 ha. Na Tjentištu smo se najdlje zadržali. Poslušali smo predavanje o bojih pete ofenzive in si ogledali muzej. Tu se nahaja tudi veličasten spomenik in grobnica, kjer je pokopanih 3300 borcev. Na grobnico smo položili venec, potem pa nadaljevali pot proti Ozrenu. Ustavili smo se še na kraju, kjer je junaške smrti umrl narodni heroj Sava Kovačevič, nato pa na kraju, kjer je bil ranjen tovariš Tito. Naslednje jutro smo se povzpeli visoko na vrhove Zelengore. Strmina se ublaži šele pri Lučkih kolibah. Tudi za borce NOB je bila ta etapa poti zelo trd oreh. Domačini so tu zelo prijazni. Takoj so nam ponudili mleko, ki nam je zelo teknilo, saj je veliko slajše kot naše v dolini. Približno pol ure od Lučkih kolib se nahaja Ljubin grob. To je pomemben kraj naše zgodovine iz NOB. 10. junija 1943 je bilo dano povelje četi partizanov, da branijo Ljubin grob za vsako ceno. Okrog štirideset proletarcev, ki so jih oblegale sovražne enote, je za vedno ostalo tu, na Ljubin grobu. Žrtvovali so svoja življenja, da bi omogočili preboj naših enot in ranjencev. Danes je tu vse spokojno. Na pobočju se pasejo ovce, od časa do časa pridirja mimo trop konjev, ki si išče dobro pašo. Pot se nadaljuje proti Orlovači, kjer se nahajajo najlepši predeli Zelengore. Nepopisen je pogled na Orlovačko jezero pod stenami. Naslednji dan smo se napotili proti Kalino-viku — cilju našega pohoda. Tu nam je komandant brigade predal spominske značke in transverzalne dnevnike. Pohodno brigado Sutjeska so sestavljali planinci iz vse Jugoslavije. Bila je tu tako rekoč Jugoslavija v malem. Mi smo bili edini planinci iz Slovenije, ki smo se udeležili zadnje transverzale, zato smo bili še toliko topleje sprejeti. Navezali smo stike s PD Zelengora iz Foče, PD Čelik iz Sme-dereva in s PD Sarajevo. Planinsko društvo Ig ALPINISTIČNE NOVICE KOMISIJA UIAA ZA VARNOST (V GORAH) Ta za alpinistično prakso najvažnejša komisija Mednarodne unije alpinskih asociacij je bila ustanovljena na predlog podpisanega na blejskem zasedanju UIAA 1953. Prvotno se je ukvarjala zgolj s plezalskimi vrvmi, sčasoma pa je svoje znanstveno-tehnično delovanje razširila na vso alpinistično opremo. Njeni najuspešnejši predsedniki so bili Pierre Henry (Francija), Frank Solari (Anglija), polkovnik Peter Baumgartner (Švica), podpisani pa je^ bil ves čas podpredsednik vse do letošnje generalne skupščine UIAA v Lagonissi. Tam je bila sprejeta nova notranja organizacijska struktura: poleg podpredsednika še dva tehnična direktorja, odgovorna za posamične tehnično-organizacijske veje v komisiji. Delovni jeziki so trije: francoski, angleški in nemški, po možnosti s simultanim prevajanjem. Novi predsednik Komisije je G. MoTsidis (Grčija). S tem je bil dosedanji sicer zelo učinkovit, sem in tja vojaško togi delovni način sproščen. Komisija bo zasedala odslej vsakih osem mesecev. Eno celo leto bi bilo predolga doba za učinkovito delo in za uvajanje tehničnih norm take komisije za napredek standardizacije in kontrole varnostne opreme v alpinizmu. Zadnji zasedanji sta bili 9—11. novembra 1978 v Innsbrucku ¡n 8—11. junija v Benetkah, dve novi delovni podkomisiji pa sta se sestali 17. do 19. februarja 1979 v Londonu in 26. do 27. aprila v Parizu. Vzporedno pa se šesta jajo posamezni člani Komisije, zadolženi za posamične ad hoc naloge. Že opravljeno delo je — v grobih potezah — naslednje: A — Navezovanje. Po dolgih laboratorijskih in zdravniških poskusih je bila v Benetkah končno sprejeta angleška verzija navezovalnih oprti (pasovi). Njena norma stopi v veljavo 1.1. 1980. Objavljena bo v biltenu UIAA. B _ Vrvi. Po temeljitih poskusih v laboratorijih v Toulouse in na Dunaju je bilo treba dosedanjo normo prilagoditi novim spoznanjem in izsledkom. Vrvi za dvojno navezovanje se odslej preskušajo le enojno, to pa z gmoto 55 kg, in morajo zdržati 5 normiranih padcev, kar ustreza enemu padcu 80 kg na enojno tako vrv (okrog 9 mm). To pa je najmanj, kar od take vrvi moramo zahtevati. Za enojne vrvi (okrog 11 mm) pa velja, da morajo odslej zdržati ne le tri, temveč kar pet zaporednih normiranih padcev. Osebno mnenje podpisanega pa je, da današnje vrvi sicer zdrže vsakršne padce v praksi, kljub temu pa je z njimi mnogo smrtnih nesreč. Preveč so namreč občutljive za ostre skalne robove, na katerih se zlahka presekajo. Navadna konopljena vrv zdrži v tem pogledu precej več. Zato bo treba iskati in najti izboljšave v materialu, v konstrukciji in izdelavi vrvi. C — Cepini. Preskus se naj odslej opravlja po dosedanji normi, a le s tremi, ne več s petimi cepini, kajti stroški so previsoki spričo cene modernih cepinov z modernimi (kovinskimi, plastičnimi) ratišči. D — Vponke. Dosedanjo normo je treba prilagoditi novim izvedbam in novi uporabi vponk pri alpinistični rabi. E — Dinamično varovanje. Plezalna šola Teolo pri Padovi je opremila primerno steno z merilnimi napravami, ki zasledujejo in beležijo dogajanje v celotni varovalni verigi (plezalec — naveza — vrv — vponka __ klin). Vpričo komisije je bila potrjena učinkovitost dinamičnega varovanja z zaviralnim vozlom UIAA (italijanski polovični ribiški vozel, opisan v PV). Sledilo bo posebno poročilo. Naloge v bližnji prihodnosti: a — Varovanje glave s čeladami (šlemi) urejuje soglasno sprejeta norma po nemških preskusih, manjka ji pa za ta namen opremljenih in priznanih laboratorijev. Po mnenju podpisanega pa vsi dosedanji modeli na tržišču niso prava rešitev, kajti pri direktnem udarcu na teme poči ali čelada ali lobanjsko dno, namesto da bi primeren greben po vzorcu sedanjih gasilskih in nekdanjih vojaških čelad (že iz prazgodovine) udarec odbil v stran. UIAA preveč preskuša obstoječe stvari in premalo izboljšuje. b — Vrvice, zanke, trakove obravnava posebna skupščina z nalogo, da čim prej pripravi ustrezno normo. Problem je podoben kot pri vrveh: na nateg je vse varno, na strig pa še daleč ne .. Komisija se ukvarja tudi z vrsto spremnih problemov, tako npr.: 1 — Taksacija za kakovostni znak UIAA (label) , , „ Plačevanje takse za kakovostni znak. Komisija je kočljiva stvar. Zlasti producenti gledajo nanj z mešanimi občutki, saj že tako plačujejo stroške za preskuse svojih izdelkov, zainteresirani potrošniki pa nič. Iščejo nov sistem, ki bi ustrezal obojim. 2 _ Kontrola kakovostnega znaka UIAA Spričo nekaterih zlorab iz profitarskih namenov brez ozira na varnost uporabnikov skušajo nacionalne alpinske organizacije najti nadzorovalni sistem, ki bi bil učinkovitejši in hkrati preprostejši kot kontrola iz centra. 3 — Sodelovanje z ISO (International Standards Organisation), ki normira podobne tehnične elemente (vrvi, oprti, vponke), le da za drugačne namene (gradbeništvo, gasilstvo, reševanje, posredno tudi vojske), je nujno. Potrebni stiki so že tu, v bodoče sodelovanje tesnejše in plodnejše. Pripomniti bi veljalo, da komisija obžaluje, ker se delegati iz planinskih organizacij nekaterih uvrščenih držav zasedanj komisije ne udeležujejo, Iz neuvrščenih pa verjetno zavoljo pomanjkanja za to potrebnih sred stev. V Innsbrucku je bil sprejet tudi sklep, da morajo predlagani nacionalni delegati razpolagati z ustreznim tehničnim In jezikovnim znanjem. Francè Avčin KAKO JE DANES Z VARNOSTJO V GORAH (»Sicherheit am Berg heute«) Nemški gorski vodnik in smučarski učitelj Walter Kellermann sodi v vrsto mož, ki svoj poklic opravlja z državnim pooblastilom in je član številnih nacionalnih, mednarodnih vzgojnih in vodniških organizacij. V svoji bogati praksi se je uradno ukvarjal tudi z varstvom pred snežnimi plazovi, kasneje je svojo zasebno planinsko šolo (Reit im Winkl) usmeril tako, da posebno poudarja vzgojo varstva zoper snežne plazove Njegova knjiga je še najbolj priročnik za tiste, ki se ukvarja z vzgojo planincev, ima pa to lepo lastnost, da jo lahko s pridom uporabi tudi vsak kritično razpoložen posameznik, ki mu ne manjka posluha do gora in do hoje v gore. Uvodoma se avtor spoprime z vzroki gorskih nesreč in jih ponazori v številnih, dobro preglednih in jasnih tabelah. Izčrpno poroča o vzrokih smrtnih nesreč v Švici, Avstriji in ZRN, nesreče opredeljuje na planinske, plezalske, plazovne, smučarske (zunaj organiziranih prog oziroma smučišč), na ledeniške in drugo. Vseh skupaj je bilo v letih 1971 do 1977 v Švici 1007 v Avstriji pa 3442. Ko avtor išče vzroke, navaja najprej pomanjkljivo znanje (27,7%), sledi lahkomiselnost in precenjevanje lastnega znanja (24,7%), oprema prispeva zaradi pomanjkljivosti (11,1%), nezadostna telesna zmogljivost (10,5%), vremenski preobrat (4,7%), bolezen, obolenje (2,6 %) pomanjkljivi javni ukrepi (0,9%). Razni drugi vzroki povzroče 17,2% nesreč. Upoštevati velja, da vzroka pogosto ni mogoče ugotoviti. Avtor se je v izhodišču svoje knjige lotil tudi vprašanja o starosti ponesrečenih, kjer pa prihaja do zaključka, da je naj-več_ ponesrečenih med mladimi do 20 let, moški dokaj prednjačijo pred ženskami, značilno je, da je nesreča najbolj zahtevna med tujci, domačini kraje in nevarnosti bolje poznajo. Ko že govorimo o tem, velja pripomniti, da je starost pri ponesre- čenih selektiven pojem. Zahtevnejša Švica s pretežno visokogorskim svetom nad 4000 m ima med mladimi manj žrtev kot ZRN in Avstrija, kjer je izbor tur večji. Avtor je svoje delo v nadaljevanju oblikoval nekako takole: 1. Tematsko je obdelal najvažnejša poglavja in snov, ki bi jo bilo treba obdelati po vprašanjih, kot so: — Hoja po gorah Tematsko zajema hojo kot tako, posebno pozornost posveti hoji po snežiščih in hoji po zavarovanih poteh (via ferrata). — Plezanje v skali Obravnava principe varnega plezanja, varovanja, sestopanje. — Plezanje v ledu Obravnava plezanje na ledu, varovanje. — Vzgoja s področja varstva pred plazovi s posebnim ozirom na turno smučanje. Zajema preskus snežne odeje. — Turno smučanje — Hoja v gorskem svetu z otroki in mladino K vsaki temi dodaja slikovni material, ki obsega najznačilnejša vprašanja in poskuša na te dati odgovor z najprimernejšimi zgledi. Osebno nisem pristaš nadomeščanja pisane besede s sliko ali tudi s skico, vendar moram reči, da je Kellermannu to v njegovi knjigi uspelo v visoki meri, morda s tem, da se nekatere bistvene sorodne teme ponavljajo in se tako snov utrdi v spominu ukaželjnega bralca. V zaključnem delu knjige navaja pisec najprej devet značilnih in dandanes dokaj aktualnih nesreč, med njimi take, ki jih je doživel sam. Za bralce, ki zahajajo v ledeniške gore, bodo posebej poučni primeri z lednimi plazovi in nesrečami v ledeniških razpokah. Nekaj prostora posveti opremi, kjer uvaja planinca k smotrnosti in svari pred modnimi nakupi. Lepo in poučno ugotovi, da cepin, s kakršnim si utiramo pot na vrh v himalajskem ledu, najbrž ne bo najbolj primeren za hojo v nižjih evropskih gorah pozimi. Knjigo zaključuje Kellermann z izčrpnim seznamom in telefonskimi številkami informacijskih oddelkov nemško govorečih planinskih organizacij v Evropi, dodan je tudi pregled planinskih šol, ki pa ni popoln, francoski in italijanski del sta Izpuščena, sicer pa manjkajo tudi podatki o drugih vzgojnih institucijah te vrste v Evropi, česar pa ni kriv avtor, marveč številna društva širom po Evropi, od katerih je težko dobiti podatke. Planincem, ki obvladajo nemški jezik, delo priporočam, z njim si bodo uspešno pomagali zlasti organizatorji planinskih šol, saj na lep način dopolnjujejo vzgojno literaturo KVIZ pri PZS. Lahko rečemo, da je slednja s svojo zasnovo učnih programov zaneslji- 68 vo na zelo visoki stopnji in se ji ni treba sramovati dosežkov, četudi jih primerja s podobnimi stvaritvami bogatejših evropskih narodov. ing. Pavle Šegula OB 50-LETNICI BOLGARSKEGA ALPINIZMA Teden dni, od 27. avgusta 1979 dalje, smo bili Tomo Česen, Franci Savenc in Andrej Štremfelj gostje bolgarskih alpinistov, ki so v Maljovici (Rila) organizirali »srečanje pokolenj« in V. balkaniade. Veliko je bilo zanimivega videti in slišati, najbolj pa mi je ostalo v spominu srečanje s starosto njihovih alpinistov Aleksandrom Belkovskim. Takoj po slovesni otvoritvi je stopil k meni in vprašal: »Ste iz Slovenije?« Ko sem mu potrdil, se je razgovoril. Enajstkrat je bil v Jugoslaviji. Že leta 1936 je prvič preplezal Triglavsko steno po Slovenski smeri v navezi s Francetom Avčinom in Leonom Pipanom Potem se je njenemu klicu odzval še nekajkrat. Toda naše Julijce je spoznaval tudi drugače. Leta 1940 je npr. pripeljal s seboj še deset tovarišev, članov Bolgarskega alpinističnega kluba. Na smučeh so opravili turo od Mojstrane, čez Kredarico in Kom-no do Vogla pa še na Bogatin so se vmes povzpeli. Vsega se je — kljub že dopolnjenim 73 letom — še odlično spominjal. Pravilno je izgovarjal imena in priimek prof. Avčina je brez napake celo izpisal v latinici. Za naše SPD, ki je leta 1935 organiziralo plezalno odpravo v Rilo, pa je povedal, da je imelo pomembno vlogo pri razvoju njihove organizacije. Aleksander Belkovski je bil v obdobju 1930—37 sekretar BAK in v Bolgarijo je prinesel prvo plezalno vrv. Po vojni je prevzel mesto predsednika BAK, dokler te organizacije niso (1948) razpustili. Toda nadaljeval je z vodstvom CK za alpinizem v novo ustanovljeni organizaciji polni dve leti. Bil je tudi eden ustanoviteljev (leta 1933) bolgarske GRS in ji je nekaj časa tudi predsedoval. Sicer pa se je med študijem ekonomske politike v Franciji seznanil tudi z visokimi gorami in tam je opravil mnogo zanimivih tur. Franci Savenc PAPEŽEVA SMER V DOLOMITIH Italijana Alessandro Partel in Luigi De Nardini sta v 8 V2 urah prva preplezala 800 m visoko, severno steno Einserkofla v Sextenskih Dolomitih. Težavnost: IV, V. VI. Zabila sta 21 klinov v raztežajih, 6 jih je ostalo v steni, rabila sta tudi lesene zagozde, od 7 jih je 5 ostalo zabitih. Smer sta imenovala po sedanjem papežu. Smer poteka v tretjini levo od Stegerjeve smeri. V glavnem gre za prosto plezanje. ŠEST FRANCOSKIH ALPINISTOV V ŠOLI NA ŠKOTSKEM Pred nekaj leti so na škotskem uredili izjemne šolske ledne smeri. Iz te šole je prišel tudi sloviti Dougal Haston s svojo ledno tehniko, ki omogoča plezanje tudi v navpičnem ledu. BMC (British Mountaineering Council, nekakšna francoska FFM — Fédération Française de la Montagne) je povabil šest francoskih alpinistov na Škotsko, izbrala pa jih je FFM. Bili so naslednji. J. M. Boivin, J. F. Charlet, R. Ghilini, D. Julien, R. Munsch in G. Rotilln. Angleški alpinisti so jih zelo prijazno sprejeli. Sami asi: Alex Me Intyre, zmagovalec iz Čangabanga in Harlinove smeri v Eigerju z alpsko tehniko, Brian Hall in Rab Carrington (slednji je preplezal Jannu na enak način). Vreme je bilo kilavo, vendar so Francozi s Škoti preplezali več imenitnih smeri, ne nazadnje slovito Point Five Gully, enega od velikih ozebnikov v Ben Nevisu, vse ocenjeno s V po škotski lestvici, verjetno bolj skopi. T. O. RHM Ta kratica je bila pred leti pri nas dokaj znana. Pomeni »Rendez-vous de Haute Montagne« ali po naše, sestanek (shod) alpinistk, ki so dosegle mednarodne pomembne uspehe v gorah; organizaoijo je ustanovila temperamentna Mme Félicitas v. Reznicek. RHM še živi, videti je le, da pri nas ne več tako opazno. V I. 1979 je imela RHM svojo konferenco v Les Ecrins, od 30. junija do 7. julija. Pri nas je bila najuglednejša članica te mednarodne združitve Barbka Lipovšek-Ščetinin, velika alpinistka in imeniten, plemenit človek. T. O. SOLIRANJE NA VRHU VALA Samotno plezanje brez tovarišev v navezi se širi. Vedno več je dobrih plezalcev, ki bi svoje izjemne fizične in moralne moči potrdili z osamljenim plezalskim delom v težkih in najtežjih smereh. Nekateri se sprašujejo: Quo vadiš? Kam gre današnji alpinizem? Odgovor je prastar: Citius, fortius itd., človek si prizadeva, da bi bil boljši, močnejši, hitrejši. To je v njegovi naravi. Če mu to »odpove«, res ni več »identičen« s samim seboj. T. O. SOLISTKA V EL CAPITANU Prva solistka v veliki smeri v Dihedral Wall v El Capitanu je bila Beverly Johnson, od 16. do 26. okt. 1978. Stara je 31 let. Izjavila je, da se z roko sploh ne sme potegniti. Ob tem se moramo res zamisliti: Končno plezanje ni samo stvar mišičja, ni nekaj »animaličnega«, pleza se »tudi« z glavo — in s srcem. Vendar pa tudi še ni vse. T. O. PROVANSALCI NA HUANTSAM Sekcija Aix-en-Provence CAF je prišla po severovzhodnem grebenu na Huantsam 8. avg. 1978. Ta greben je za vzpon ugodnejši, ker je v snegu manj napok in razpok. Udeleženec J. P. Bouquier piše: »Vrh je izredno lep, po višini prvi za Huascara-nom. Vsi rinejo na najvišji vrh. Huantsan je v tem pogledu izjema. V Andih je bil leta 1978 tudi italijanski plezalec Renato Casarotto, zdaj nekak ple-zalski prvak med italijanskimi plezalci Vsota njegovih izjemno težkih solo vzpo- nov je prepričljiva — no, zdaj si je v Patagonskih Andih zapisal še solo vzpon v Fitz Royu. T. O. RÉNÉ DESMAISON TRETJIČ V HUANDOY SUR Sloviti plezalec in filmar Desmaison je tretje leto zaporedoma odšel v južno steno Huandoy Sur. Spremljali so ga André Bernard, Xavier Chappaz in Pascal Ottman. Kaj človekova volja prenese in doseže! Pretrpeli so 13 bivakov večji del kot netopirji (v mrežah), kajti vzhodna stena Huandoy Sur je neverjetno strma, 500 m pa je previsnih. Razume se, da vlada za Desmaisonov film izjemno zanimanje. T. O. IZ PLANINSKE LITERATURE TRIGLAV — GORA IN SIMBOL (Hribar — Lovšin — Potočnik), MK 1979 Tak je naslov knjige, ki jo je v prvi polovici 1979 (maja) izdala Mladinska knjiga, napisali pa so jo Evgen Lovšin, Stanko Hribar in dr. Miha Potočnik, torej knjige, v kateri so ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav spregovorili možje, ki so pol stoletja in več s svojo pisano in govorjeno besedo služili stvari našega planinstva. Triglav jih ni izpustil iz svojega objema, pravi v uvodni besedi Evgen Lovšin: »Njemu v čast pišemo to knjigo.« Njemu, to je, vsemu tistemu, kar nam Triglav pomeni v našem narodnem prebujenju in gibanju. Tisti bohinjski prvi vzpon na naš najvišji vrh je bil seveda pomemben planinski dogodek, za tiste čase zares pogumno dejanje, bil pa je obenem sad slovenskega narodnega prebujanja, fizično dejanje, ki ga je rodil in vznašal duh razsvetljenstva. Zato je prav, da je prvi avtor Lovšin temu »prebujanju« posvetil tretjino svojih strani (50): Zoisu in Linhartu, Vodniku in Staniču, razsvetljencem, ki so videli v osvajanju našega gorskega sveta del svojega kulturnega, prerodnega dela za slovenski narod. Ni naključje, da je Prešeren prav ob Linhartu zapisal besedo »slovenstvo« — prvič v naši zgodovini. Evgen Lovšin je tudi v nadaljnih poglavjih na novo osvetlil pomembne osebnosti iz naše planinske zgodovine, nam približal tiste čase z objektivno presojo in nam s svojim tehtnim deležem v tej knjigi dal zares temeljno delo o pomenu planinstva kot sestavini našega narodnega preroda in narodne rasti od srede osemnajstega do srede šestdesetih let tekočega stoletja. Marsikaj novega najdemo tudi v »Triglavski kroniki«, ki jo je napisal Stanko Hribar. Začel je z letom 1837 in s tem dopolnil delo, ki ga je v prvih letih po zadnji vojni v PV objavljala Mira Marko Debe-lakova, velika alpinistka in obenem izredno požrtvovalna in zaslužna raziskovalka zgodovine Triglava in njegove soseščine. Stanko Hribar je v »Kroniki« zbral množico zanimivih podatkov o dogodkih, pomembnih za našo planinsko zgodovino in posebej za kvantitativni in kvalitativni razvoj našega planinstva na vseh njegovih delovnih področjih. Zelo dragocen je tudi Hribarjev prispevek »Triglavski gorski vodniki«, obenem tehtno dopolnilo Lovšinove knjige »Gorski vodniki v Julijskih Alpah«. Tretji avtor te lepe in pomembne knjige je Miha Potočnik. Svojemu prispevku je dal pomenljivi naslov »Posušeni rožmarin«. Temu ali onemu bo ta lepi naslov zazvenel sentimentalno. Naj Potočnikov delež v knjigi čimprej prebere! Prepričan sem, da se pri branju ne bo samo muzal, ampak tudi na glas smejal, kajti avtor je v svoje bogate planinske spomine vpletel vrsto šaljivih zgodb, šal, dovtipov, ostric in puščic. Mnoge so posvečene spominu pokojnega Jože Čopa, odrezavega, hudomušnega in bistrega moža. Nepozabnega! Avtor je s »Posušenim rožmarinom« lepo in učinkovito dopolnil svoje planinsko literarno delo. In to seveda ne samo s humorjem, s katerim nam na več krajih jasni obraz! »Posušeni rožmarin« je avtobiografska podoba ene od najbolj znanih naših osebnosti, pisana živo in spretno prav po starem načelu »Omne tulit punc-tum, qui miscuit utile dulci (vse je potegnil za seboj, ker je koristno mešal s prijetnim). S tem je pojasnil nekatere se neznane ali manj znane podrobnosti, vse z namenom, ki je očiten in navzoč tudi v njegovi knjigi »Srečanja z gorami«: Posta- nimo bolj samozavestni, otresimo se pod-ložniške miselnosti, ne mislimo, kaj in kako bomo posnemali, pač pa kaj bomo ustvarili in dosegli, da bomo zares enakopravni. Imamo že marsikaj, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Knjiao je Evgen Lovšin obogatil se s »Triglavsko bibliografijo« (str. 419—438) Pomen te lepe knjige je tudi v izbrani foto-dokumentaciji. Založba in tiskarna sta knjigi dali slovesen pečat z okusno, bogato opremo in lepo grafično podobo. Dve pismi k članku dr. M. Kajzelja v PV 1979/1—8 Odgovornemu uredniku V 5. številki letošnjega Planinskega Vest-nika je tov. dr. Mirko Kajzelj objavil prvi del svojega prispevka »Odlomki iz nezapisanih analov«. V tem članku med drugim podrobno opisuje ustanavljanje in delovanje turistovske- ga kluba Skala. Na strani 300 našteje ustanovitelje tega kluba. Vendar iz neznanih razlogov ne našteje vseh. Pošiljam fotokopijo Začasne izkaznice št 12 pripravljalnega odbora Turistovskega kluba »Skala«, na kateri lahko preberete tri imena soustanoviteljev: predsednika, podpredsednika iin tajnika. Od teh treh omenja avtor članka samo enega. Tija Badjura TURI STO V5KI KLUB »SKfttH« V LJUBLjMlil. "J i ZKAZNICA. ( št..M & gosp. Bm^ je i^W--. član T. K. »$t predsednik Glavnemu odboru planinske zveze Slovenije Dne 14. 5. t. I. sem glavnemu uredniku Planinskega Vestnika poslala dopis in dokument, ki ga prilagam kot odgovor na članek dr. Mirka Kajzelja PV št. 5. Zahtevala sem, naj moj dopis in dokument objavijo v naslednji številki PV. Žal tega niso objavili v 6. niti v naslednjih številkah. Vem, da so ti podatki danes malenkostne podrobnosti, vendar mislim, da je bistvo pisanja planinske zgodovine — resnica. Glavnemu odboru pošiljam ta dokument zato, da bo nekoč služil nepristranskemu piscu zgodovine planinstva. S planinskimi pozdravi Tija Badjura VREME NA KREDARICI V LETOŠNJI POMLADI Marca, aprila In maja je letos na Kredarici vladala se prava zima. Prvi pomladanski mesec je bil sicer pretopel, saj je njegov mesečni temperaturni popreček znašal —6,0° in bil s tem za 1,4° nad normalno vrednostjo, tj. dolgoletnim poprečkom. Aprila je na Kredarici v normalnih razmerah topleje,_ zato je aprilski temperaturni popreček ustrezno višji od marčnega. Vendar se včasih tudi narava poigra in posledica take muhavosti je močno zni-zan letošnji aprilski temperaturni popreček, ki ¡e znašal -6,2°. Bil je za 0,2" nižji od marčnega in za ¿,0° pod normalno aprilsko vrednostjo (4,2°). Maja je zamujeno nadomestil letošnji majski temperaturni popreček, ki je znašal —0,1°, je bil enak normalni vrednosti. Ekstremne temperature so bile vse v mejah doslej znanih temperaturnih ekstremov. Najvišje temperature posameznih mesecev so znašale: 3,1° dne 14 marca, 3,4° dne 10. aprila in 10,8" dne 29. maja. Minimalne, tj. najnižje mesečne temperature pa so bile 19,1° dne 1. marca. —12,9° dne 19. aprila In —13,7° dne 4. maja. Mesečni popreček oblačnosti prvega meseca znaša 7.0 (normalna vrednost 6 2°) Zaradi obilne oblačnosti je tamkajšnji heliograf registriral samo 112 ur sončnega sija. kar je komaj 30 °/o njegovega maksimalnega možnega trajanja. Zato pa se je marec odlikoval po padavinah. Skupno je padlo 237 mm padavin, kar je 226 % normalne marčne vrednosti. V aprilu je bil mesečni popreček oblačnosti (6,8) enak normalni vrednosti. Sonce je na Kredarici sijalo 125 ur, kar je 31 % maksimalnega možnega trajanja. Mesečna višina padavin je znašala 162 mm. kar je 105% normalne vrednosti. V maju pa se je popreček mesečne oblačnosti (5,4) znižal pod normalno vrednost (6,9). Zato je heliograf lahko registriral 253 ur sončnega sija, kar je 55 % maksimalnega možnega trajanja. Mesečna višina padavin, ki je znašala samo 86 mm, je komaj 61 % normalne vrednosti. Skupno je bilo na Kredarici v marcu 19. v aprilu 18 in v maju 12 dni s padavinami. Prva dva meseca so izvirale padavine izključno od snega, v maju pa je med snegom tudi že deževalo. Snežna odeja je ležala ves čas in je skozi vse mesece naraščala. Njene posamezne mesečne maksimalne vrednosti so 496 cm dne 31. marca, 538 cm dne 28. in 29. aprila in 630 cm dne 6. maja 1979. Po opisanem ugotavljamo, da prva dva pomladanska meseca nista bila naklonjena planincem. V začetku zadnjega pomladanskega meseca pa je v gorah zapadlo ogromno novega snega, ki je nevarnost snežnih plazov občutno povečal, v Posočju pa napravil ogromno škodo. dr. F. Bernot V SPOMIN ING. ANDREJA PEDIČKA Kam in komu so darovana hotenja, ki jih je ustavila gora? Nerazumljiva je pot vetra. ki briše snežne stopinje, hodil pa si z njim vse do visoke gore. Dober in trden je bil tvoj korak, le narava ni doumela tvojega bivanja. Ze od nekdaj je tam stala lepota, mogočna in bela, hotenja moža pa so daleč nad njeno trdnostjo. Večna bo lepota, samo ¡spreminja se in preoblikuje, zato pojdemo jutri na goro tudi zavoljo tebe. Komu so darovane stopinje, ki jih je ustavila gora? P. s. V spomin Andreja Pedička, člana AAO, ki se je ponesrečil 15. avgusta 1979 na Lyskamu. Rudi Zaman Prosimo sotrudnike Planinskega Vestnika, da vse prispevke pošiljajo na naslov: Marjan Kriselj, glavni urednik Planinskega Vestnika, 61109 Ljubljana, p. p. 44. Planinsko društvo PTT Ljubljana želi vsem planincem v letu 1980 mnogo lepih doživetij na planinskih poteh Hkrati tudi vabimo, da obiščete Poštarsko kočo na Vršiču založba WkJ^ mladinska knjiga I m, TONČKOV DOM IMA LISCI 947 m (nad Sevnico) Izletniška točka nad Sevnico v Posavju in po urejenosti ena najlepših planinskih postojank v Sloveniji. Dom ima 3 apartmaje, 13 dvoposteljnih, 5 enoposteljnih sob ter skupno ležišče z 19 posteljami. Sobe so centralno ogrevane, s tekočo toplo in hladno vodo. Restavracija 60, klubska soba 20 sedežev, »krokarski štiblc« 40 sedežev. Odlične domače jedi — pristna vina. Solaris, sauna, tuši — balinišče — rusko kegljišče. Smučarski tereni — smučarski vlečnici 500 in 150 m. Dostop z vozili: — z Brega pri Sevnici 10 km — iz Rimskih Toplic preko Jurkloštra 26 km — iz Radeč preko Brega 17 km — iz Sevnice 20 km Pošta 68290 Sevnica telefon (068) 81 171 telex 33 727 yu Lisca TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE JUGOSLAVIJA TOZD PREMAZI PROIZVODNI PROGRAM: oljnate barve, industrijski kiti, temeljne barve, oljnati laki in emajli, sintetični laki in emajli, asfaltni laki, katranske in bitumenske barve, disperzijske paste in barve, premazna sredstva odporna na kemikalije in vodo, reakcijski (dvokomponentni) laki in emajli, premazna sredstva za gradbeništvo, premazna sredstva za motorno Industrijo, za železnice in železne konstrukcije, nitrocelulozni laki in emajli, barve po posebnih tehničnih pogojih, aluminijske barve in barve odporne na visoke temperature, firneži, štand olje in sikativi, razredčila, barve za tropske pogoje (fungicidne), IRH barve za pomorstvo, ladijske barve.