IlustMan gospodarski list s prilogo Jrtnar". ^ Uradno Sl^Ki c< kr- kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske, družbe kranjske dobivajo list brezplačno. [i, lnserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni eeni: Inserat naeeli strani 16 gld., ' n» 7a strani 8 gld , na «/4 strani 5 gld. in na '/e strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno . eneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Vfallfischgasse Nr 10). IMSF.E.FJEBHK FRIESTE, Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. • Št. 13. V Ljubljani, 15. julija 1889. Leto VI. Obseg-: Kako je pripravili konja za dirko v trab. — O škropilnici za trte. — Nekoliko besed o paši in o zeleni klaji. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — lnserati. Kako je pripraviti konja za dirko v trab. V članku „Konjska dirka v trab", katerega smo priobčili v zadnji številki našega lista, pisali smo o namenu in koristi takih dirk. Omenili smo, da dirka ni sama sebi namen, ampak le preskušnja, kako je konjerejec znal svojega konja učiti voziti in ga uriti v hitri vožnji v trab. Pisali smo, da je konju sicer prirojena manjša ali veča hitrost, da pa vender moremo z umnim ravnanjem konja v gotovem času izuriti v posebno hitrem teku. Konja vaditi za hitri tek bodi vedna dolžnost gospodarju, ki izreja lahke konje za prodaj. Vzroke smo v omenjenem članku razjasnili. Pri dirki pa jp za čast konjerejcu in tudi za darilo, zato pri njej seveda še hitreje vozimo, ker tu je treba zmagati. Pri dirki zahtevamo več od konja, zato ga moramo za to priliko še posebno izuriti, t. j. za d i r ko moramo konja tako p r i-praviti, da bode toliko hitro tekel, kolikor mu le noge dajo, in to ne da bi se utrudil. To delo se imenuje „tren o v a n je", in konj, ki je pripravljen za dirko, imenuje se „trenovan konj." Za dirke v trab, kekeršne bodo letos in druga leta pri nas na Dolenjskem (v Sent Jarneju) in :na Vrhniki, seveda ni treba konja posebno izuriti, nekoliko ga je pa vender treba pripraviti. Kako ga pripraviti, to hočemo popisati v nastopnih vrstah. Zakaj je potrebno konja trenovati? Nato vprašanje najlaže odgovarjamo z vzgledi. Kdor je bil vojak, ve, kaj mora človek prebiti meseca septembra na velikih manevrih. On mora dan za dnevom zgodaj vstajati, po vročini in dežji 10 do 15 ur hoditi ter tudi letati, vrhu tega pa brez vse jedi težko nositi, streljati in še misliti, da povelja prav zvršuje. To je tako težavno, da tisti, ki ni vsega tega izkusil, tega niti presoditi ne ve. Pa vender vojak to krepko zdrži. Zakaj ? Zato, ker se od zime do konec poletja vedno vadi in uri. Vsak dan zahtevajo več od njega, in slednjič se privadi utrudljivim manevrom, katerih bi gotovo ne mogel prenašati prve dni, ko je vstopil v vojake. Mož je torej trenovan. Povejmo- drug vzgled. Človek, ki je navajan lahkega dela, na pr. pisar, krojač itd., če pride k težkemu delu, kmalu opeša, a sčasoma se mora tudi težkega dela tako privaditi,, da ga opravlja, kakor vsak drug. Tako je tudi s konji. S a j v e vsak kmetovalec, da se konj bolj pokvari, ako v hlevu lenobo pase, nego č e j e v s a k dan v preže n. Zatorej kmetovalci, uriti svoje konje, ako se udeležite dirke ali ne! Kako je konje uriti ali trenovati ? Treba jih je učiti pravilne vožnje, ker taka vedno velja, in hitrega dirjanja. O pravilni vožnji hočemo drugič pisati, danes bodemo pisali samo o trenovanji konj. Navaden dober konj predirja v trabu 1 kilometer, t j. 1000 metrov, v 4 do 5 minutah, boljši dirjalec v 2 do 3 minutah, trenovan dirjač pa v 1 do 1 % minuti. Do te hitrosti se ne bode nobeden izmed naših kranjskih konj izuril, a konj, ki predirjajo v 2 '/9 do 3 minutah po 1 kilometer, pa je uže tudi pri nas. S trenovanjem prisilimo konja, ki dirja, da dela iz použite hrane samo meso brez masti. Z dirjanjem in potenjem se namreč zabrani, da se ne dela mast, ki le po nepotrebnem, obtežuje živalsko truplo in ovira pregibanje, pretakanje krvi in dihanje. Trenovan konj ne sme biti medel ter mora imeti trdo, ne pa mehko in rahlo meso. Z vajo in pravilno vožnjo se konj nauči takega teka, ki ga najmanj utruja. Konj, katerega pripravljamo za dirko, naj dobiva redno najboljše krme, ki je zelo tečna. Vode naj dobiva po večkrat, zato da se je ne naužije enkrat preveč, ker veliko vode naredi polna čreva, ki pritiskajo na dihala. Najvažnejše sredstvo za trenovanje je potenje, a konja pri vsem tem ne smemo utruditi. Pripelji spotenega, a ne utrujenega konja v hlev, ki nima prav nič pre- j piha, pokrij ga z odejo, da se do konca spoti in drgni ga potem, dokler je popolnoma suh. Spraviti ti ga bode treba tolikokrat manj v pot, kolikor manj je uže od narave nagnen k debelosti. Konj, ki je nagnen k debelosti in ki vzlic hudemu potenju ob dobri krmi nastavlja mast, ni za tekmovanje, ker mu bodeš prej noge pokvaril, nego pa ga naredil za dirko sposobnega. Taki konji so navado tudi leni, s takimi rajši nič ne skušaj. V dirjanji in hitrosti vadi konja polagoma in strogo glej na to, da se nikdar ne utrudi. Konj je popolnoma trenovan, kadar ni več čutiti masti po vratu, po ramah in zadnjih stegnili. Takega trenovanja pa pri nas ni treba, zadostuje, ako vadimo konje na popisani način 3 do 6 tednov, ali pa tudi več ali manj. V programu, katerega objavljamo v današnji številki med uradnimi vestmi, brati je, kako se bode vršila dirka. Iz programa je posneti, da bode 3 do 4 letnim konjem samo po 1 kilometer, starejšim konjem pa samo po 2 kilometra predirjati. Glede voza je vse eno, s kakeršnim če kedo tekmovati, vender priporočamo lahke, odkrite, dobro mazane vozove na vzmeteh (fedrili). O škropilnici za trte. V zadnji številki Ivmetovalčevi je priporočana A1I-vveilerjeva škropilnica za škropljenje trsja proti strupeni rosi z opombo, da je najbolj pripravna, a samo malo predraga. Da bi pa vinogradski posestniki, kateri si menijo omisliti kak tak aparat, ne dvomili, naj povem skušnje s takimi aparati pri nas. Podpisana podružnica si je omislila en tak aparat od bratov Hallier iz Trienta. To škropilnico so pred kratkim hvalili kot najbolj praktično. Res je pripravna. Curki se regulirajo kot rosa tanki, stane v Trient-u le 15 gld. do tukaj do sevniške postaje kot brzovozno blago pa 17 gld. 97 kr. Ker pa je za veče komplekse vinogradov ena škropilnica premalo, omislil si je tukajšnji posestnik g. Alois Dermelj po časniku (Weinzeitung) hvaljeno Allweiler-jevo škropilnico, katera ima veliko prednost mimo prve, posebno še s tem, da se njeni curki dado na najviša sadna drevesa pognati, in ž njo se lahko tudi drevesa škropijo. Vinogradniki, kateri si nameravajo omisliti škropilnico, brez skrbi naj si kupijo Alhveiler-jevo, ne bode jim žal, če jo plačajo deseta k draže. Kmetijska podružnica Boštanj 7. julija 1S89. Anton Planine. Nekoliko besed o paši in o zeleni klaji. (Konec.) Iiekli smo, da moremo preteče nezgode na paši odvračati. Isto je mogoče tudi pri polaganji po hlevih, ako živino vsak dan za nekoliko ur na piano gonimo. Toda v to svrho ni rabiti ograjenih gnojišč, ampak odbi-rati je praznih travnikov in lepih pašnikov. Ako sedaj primerjamo prednosti in hibe pašnikov s polaganjem po hlevih, moremo reči, da oboje utegne ob svojem časi biti koristno, ako se sploh vestno in opazno vselej postopa in ravna. Po pašnikih ne smemo vsega prepuščati pri- rodi, ampak sami moramo tudi gledati, da sleharno škodo zabranimo, kolikor je človeku mogoče. Vender tudi pri klaji moramo paziti, da živina ni neprestano k jaslim pri-klenena, ampak da časi na piano pride in se tod sprehodi. Kje pa moremo, kar je potrebno, laže oskrbeti, ali na pašnikih ali v hlevih, to je do gospodarskih razmer in posebnosti, ki so zelo različne. Po nekod na primer kaže vsekakor živino na pašnike goniti, ker je zelo lahko mogoče. Drugod pa kaže ravno nasprotno, namreč polagati v hlevih. Za vzrejo sodijo sploh in najprvo pašniki, tudi svinje so tako veliko zdravejše, pa še kravam molznicam ugaja paša, če rabijo za vprežno živino; vsaj poleg klaje naj se jim privošči časi kaj paše. Pri polaganji v hlevih treba je skrbeti, da je zmerom zadosti zelene krme, pa tudi slame. Te je zelo potreba. Slama odvrača nezgode, ki rade zadevajo živino, katera zmerom stoji v hlevih. Z njo uravnavamo hranilne snovi, ki se nahajajo v zeleni krmi, da ne škodujejo. Sploh pomaga slama žival ohraniti zdravo, zlasti pa, kadar se prehaja od suhe klaje na zeleno in od zelene na suho; vsaj skozi 14 dni je tedaj previdno in opazno postopati. V to svrho priporočajo slamo in zeleno krmo skupaj rezati ali zjutraj in zvečer slame klasti. Svežo zeleno krmo je samo za eden dan naprej pripravljati; bolje pa jo je vsak dan po dvakrat nakositi, in sicer zjutraj eno uro po solnčnem vzhodu in zvečer, predno pade rosa. Nadalje svetujejo zeleno krmo hraniti po hladnih prostorih, kamor solnce ne sije. V prevelikih kupih ne sme trava ležati, sicer se ugreje in vzvene. Ako je pa uže ugreta in vela, treba jo razgrniti in z vodo poškropiti, da se razhladi. Od dežja zmočeno travo pa kaže polagati le, če je s slamo pomešana. Nekateri imajo posebne lesene stolice ali lese, narejene iz desek in lat. Vložena krma se ne ugreje kmalu, in če je od dežja mokra, odcedi se voda, ter jo zatem zračni prepih hitreje suši. Kedar travo polagamo, treba tudi paziti, da napajamo živino ob pravem času, namreč nekoliko časa poprej ali pozneje, nikoli pa ne precej potem, ko smo položili sveže krme. Najbolje kaže pri govedih čakati, da začnejo prežvekovati. Velike previdnosti je treba, kadar mlado, bujno travo ali deteljo polagamo. Držati se moramo trdno določenega časa za polaganje, da živali ne žro prehlastno. Polaga naj se večkrat, vender vselej zmerno, malo ter opazno, in le ob pravem času napaja. Trave rezati ni treba morebiti zaradi lažega prebavljanja, ampak časi le zato, da se bolje s slamo pomeša ali preveč ne raztrosi, kar se godi zlasti, kadar so muhe sitne. Takisto opazno treba živino gnati na pašnike, kar je pa časi veliko teže, nego če v hlevih polagamo. Pred vsem je skrbeti, da bode na pašnikih zmeraj dosti paše ali pa vsaj druge krme pripravljene, kadar bi je po njih zmankalo. Navadno pritisne takšno pomankanje sredi poletja in preneha šele, ko je moči na strnišča goniti živino, kar škoduje zlasti mlajšim živalim. Poprej so namreč gla-dovale, potem pa dobe nagloma mlade trave. Posebno škodljiva je rana paša spomladi, kadar je vsled dolge zime krma pošla, in pozna jesenska, da še pobero vse do zadnje travice. Koder so torej pašniki nekaj časa prazni in popaseni, treba skrbeti za drugo klajo. Dobro je živalim, ki zahajajo ne slabe pašnike, polagati nekaj oljnih prg. Tudi slame bodi nekaj pripravljene. Polagati je kaže zjutraj in zvečer. To odvrača slabe nasledke, ki skoro vselej nastopijo, kadar dalj časa dežuje, in so pašniki mokri, vlažni ali imajo po nizkih legah kislo krmo, ali kadar pasejo po mladih, bujnih deteljiščih. Pa/.iti je tudi, da se pravilno prehaja od polaganja po hlevih na nepretrgano gonjo na pašnike, da se živali polagoma privadijo novi knni in izpremenjenim vremenskim razmeram. Posebno je paziti na odstavljeno mlado živino. Pitne vode ne sme mankati živini po pašnikih, in veljajo o tem ista pravila, katera pri polaganji sveže trave. Naposled bodi še omejena rosnata, mokra, zlasti pa s slano pokrita paša in sploh takšna, katero je nočni mraz skvaril. Na takšno pašo ne smemo živine tešče hitro iz toplega hleva goniti, ker si prehladi želodec, dobi drisko, grižo, krave pa zvržejo. Na deteljišče in druge travnike goniti živino je najbolj nevarno, kadar je po njih rosa, ker živali taka piča napihuje. Mnogo škodujejo tudi pašniki, kamor je živino daleč goniti ali koder pitne vode poman-kuje. Zlasti nevarni so ob veliki vročini in poletni suši. Mnogovrstne bolezni napadajo živino, pluča se vnemo ali zbole sluzene. Treba torej skrbeti za senco, koder se živina, zlasti opoludne, odpočije. Razne reči. — Da konje odvadimo jezik iz gobca moliti, priporočajo živali devati pri delu bralo, kateri je na sredi pripeta majhna, 3 do 4 palce dolga verižica. Tako je namreč konj prisiljen verižico glodati, in kmalu opusti staro navado ter ne bo molel čez nekoliko tednov jezika iz gobca, če tudi ne bode imel brzde. — Da bo dobra pitna voda po vodnjakih, deni vanje na treh različnih krajih po 20 kosov dobro žganega oglja od lesa ter jih poveži v šope, zraven pa priveži 2 kilograma kamenene soli. V treh dneh postane voda čista kot ribje oko. To se vsako leto 3 do 4krat ponavlja, zlasti spomladi; soli pa ni treba potem zmerom rabiti, največ enkrat ali dvakrat v letu. Kadar ni soli, privezi na oglje kremen ali pa opeko. Oglje posrka vaso toliko blata, solitarja, apna, gipsa itd., da postane težko kakor premog, vender pa lahko ostane nekoliko let v vodnjaku, ker bolj ali manj vodo čisti. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na vprašanje 87. v Kmttovalci št. 11. t. 1. Ker sem sam edenkrat vprašal, kako bi se uši kokošim odpravile, ter mi je tudi Kmetovalec odgovoril, in ker sem prijatelj kokošji reji in jih mnogo redim, zato Vam sporočam naslednjo svojo in dobro izkušnjo. Kedar je pod koklo polno uši, najbolje je odstraniti jo, jajca dobro osnažiti in jih v drugo gnezdo staviti ter tudi drugo koklo, ako je pri rokah, kajti ako staro pustimo, bode skoraj gotovo poginila. Vsekakor so uši vzrok, da kokoš neče sedeti, osobito ako je že od začetka dobro sedela, ker uši jej ne dajo miru in jo naposled tudi toliko uničijo, da crkne (lastna izkušnja). Tudi jaz sem vprašal v Kmetovalci, kako bi se dale uši pregnati. V št. 6 letošnjega Kmetovalca sem dobil odgovor. A reči moram, da Zacherlov prah ne pomaga nič Zato sem gledal, kaj drugega dobiti. Najboljši pripomoček proti ušem je žveplo stolčeno. Ž njim dobro naštupajte kokoši, jajca na gnezdu in ves kurnik, in gotovo Vam bode to pomagalo, osobito, ako to večkrat ponovite. Dr. Fr. K. v Pr. Vprašanje 102. Reči smem, da je Vaš list tak, da ga mora vsak slovenski gospodar ravno tako v svoji hiši imeti, kakor vsak pošten katoličan, ki zna brati, molitvenik. Prosim Vas, poučite tudi mene, kje morem dobiti bakrenega vitrijola, da naredim po Vaših priporočilih poskušnjo s svojimi bolnimi trtami. (Fr. Ž. župnik v Gf.) Odgovor: Bakrenega vitrijola dobite v Ljubljani pri Wenzlu, Trdini i. dr. Ivan \Vegsehaider v Ptuji ga prodaja I. vrsto pravega ciprskega po 40 kr., II. vrsto po 26 kr. Kupiti morate prvega. Zelo priporočajo „azurin" za škropljenje trt, ker ga ni treba mešati z apnom. Azurina se raztopi 70 deka v treh hektolitrih vode, in je precej raben, škropilnice nič ne onesnaži in tudi ne zaleze. Kilogram azurina prodaja Jan. \Vegschaider v Ptuji po 2 gld. 80 kr. Vprašanje 103. Bavim se uže več let s sirarstvom, in sicer delam sir iz ovčjega mleka. Če ravno ga naredim na leto po 25 do 30 stotov, nimam vender nič uspeha, kajti črvi mi ga spravijo leto za letom ob ves kredit. Povpraševal sem uže večkrat za kak pomoček proti tej golazni, a vse zaman. Vem pa za gotovo, da Bohinjci imajo lek proti črvom, a njih ne morem vprašati. Svetovali sn mi obrniti se do Vas. Blagovolite mi torej povedati kak pripomoček. (Jos. L. v V. pri II. Bistrici.) Odgovor: črvi, kateri se zarejajo v siru, so zalega (ličinke) od muhe „sfrarice", to je muha kake 4 milimetre dolga, črna, gola in se svetli, črvi, t. j. ličinke, so do 1 centimetra dolge. Lek, ki ga imajo Bohinjci proti črvom v siru, je „snaga", tega morete imeti tudi vi prav ceno, in to na veliko svojo korist. Mnogokrat smo uže imeli priliko videti, kako izdelujejo ovčji sir na Notranjskem, zlasti na Krasu, in J reči moramo, da je nesnaga, kakeršna je onod, nepopisna. Mi vam moremo le to svetovati: Očedite dobro vse sirarske prostore in posode. Odstranite ves sir, katerega ste dosedaj naredili, spravite ga v poseben kraj, kajti v njem je gotovo uže i zalega, Za nov sir pa prirediti shrambo, ki je zračna pa ne vroča, okna zaprite z redko tkanino, katera zrak sicer pro-pušča, a brani muham v shrambo. Preganjajte vse mešice, pa ne devajte k siru tudi svinjine, ker v njej se tudi zareja zalega omenjene mešice. Ako bodete imeli sirarnico snažno, in ako ne pride nobena mešica do sira, tudi sir ne bode več črviv. Vprašanje 104. Moj enoletni do 1 '/4 stota težki prašič je uže en mesec bolan; nobena jed namreč ne ostane v njem, ampak vsako izineče iz sebe. (J. S. v Sem.) Odgovor: Mnogokrat smo na tem mestu uže opozorili, da je pri vprašanjih glede bolezni domačih živali natančno vsa znamenja, ki so sumna, povedati. Vaš prašič utegne imeti pokvarjen želodec, ako ima pa vročino, pa so mu lahko tudi želodec in čreva vneta. Svetujemo Vam vprašati črnomaljskega živinozdravnika. Za prvi čas dajajte prašiču kuhane lanene moke (vsega skupaj '/2 litra) po dvakrat ali trikrat na dan. Vprašanje 105. Slišal sem, da se najhitreje pomaga živini, kadar jo napenja, ako se ji z nožem prebode trebuh na lakomnici. Ali je res to, in kako se to naredi? Meni se zdi reč nevarna (Fr. Gr. v Dr.) Odgovor: Res je tako, samo treba, da prebodemo trebuh z bodalom, ki se imenuje „trokar'. Z nožem prebodemo le tedaj, če nimamo trokarja, in tudi druge pomoči ni več. Trokar je bodalo, ki tiči v nožnici, katera je pa spodaj odprta. Trokar (glej pod. 26.) se porine z nožnico vred skozi kožo v vamp, treba ga pa na pravem mestu zabosti. To mesto je lakotnica na levi strani, in sicer nekoliko zadi za zadnjim rebrom. Podoba 27. kaže prav mesto, kamor je trokar zabosti. Ko smo ga tako zabodli, potegne se bodalo iz nožnice, katera potem sama tiči v vampu. Vetrovi potem Podoba 27. Podoba 26. šiloma odhajajo skozi njo, pustiti pa jo je v vampu, dokler odhajajo vetrovi, kar včasi po več ur traja. Trokar rabi vselej z dobrim uspehom. To napravo prodaja nožar Ilotlman v Ljubljani, in sicer po 1 gld. 50 kr. Namesto trokara porabi se lahko v veliki nevarnosti tudi navaden nož, ki ima kakih 10 do 12 centimetrov dolgo rez, luknjo tieba pa večkrat s prstom prebezgati. liano je potem zakriti s kakim domačim zdravilnim obližem (flaštroin). Kadar jo poneha napenjati, dobro je žival še dalje zdraviti. Dobiva naj namreč nekaj dni le dobre in suhe krme ter praškov iz soli in encijana. Vzame se namreč preko '/i kilograma teh dvojih reči, napravi zmes iž njih ter daje te zmesi večkrat po eno polno perišče živali v gobec ali pa se ji z vodo pomešana vliva vanj. Gospodarske novice. * Njegovo Vel. presvetli cesar je blagovolil z naj-višim ukrepom z dne 24. junija t. 1. najmilostneje potrditi izvolitev gospoda cesarskega svetnika Ivana Mur-nika za predsednika c. kr. kmetijske družbe kranjske. * Gospod Fran Kovšca, posetnik v Planini in jako napreden gospodar, umrl je 5. t. m. Pokojnik je bil med najstarejšimi našimi udi, kajti pristopil je k družbi 20. maja 1847. 1. in ji bil zvest do svoje smrti. Blag mu spomin! * Naš urednik gosp. Gustav Pire pojde od 15. do 31. julija na dopust, da si ogleda trtnoušne naredbe na Francoskem ter planšarstvo in sirarstvo v Švici. Zarad tega izide prihodnja številka našega lista nekaj dni kasneje. * Konjarski odsek C. kr. kmetijske družbe kranjske imel je dne 5. t. m sejo, pri kateri so bili navzoči predsednik g. dr. Budesch in odborniki gg Hanslik, Lenarčič, Perdan, Pire, Povše. in Seunig. — Konjarski odsek je v tej seji ukrenil vse potrebno za konjsko dirko v Sent -Jarneji in določil darila, ki bodo znašala 400 gld. Prvo darilo bode 100 gld. — Odsek je tudi ukrenil prositi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da bi pomnožilo število žrebcev na Kranjskem, ker sedanje število ne zadostuje. — V nedeljo 7. t. m. po-poludne se je pa zbral odsek na žrebčarski postaji na Sebi ter pregledal vse žrebce. Odsek je ukrenil predlagati, da se razen tistih žrebcev, katere je poveljništvo odstranilo, odstranita še dva druga. * V podkovski šoli C. kr. kmetijske družbe kranjske so se dne 27. in 28. junija vršile poskušnje pod predsed-ništvom vodje in ob navzočnosti c. kr. deželnega živinozdravnika in učitelja. Prvi dan je prišlo k skušnji 9 kovačev, kateri niso obiskavali šole, med njimi bili so o, kateri so ponavljali skušnjo. Od prvič prišlib šestih kovačev so pa le 3 zadostovali, drugič prišli 3 kovači so bili zadostno izvežbani in dobili so spričevala. Po narodnosti je bilo 6 Kranjcev, 2 štajarska Slovenca, 1 Korošec, kateri je, nevešč svojemu maternemu jeziku, bil vpraševan v nemškem jeziku. Dne 28. so prišli na vrsto podkovske šole učenci, katerih je bilo v I. tečaji sedem, in sicer 6 Kranjcev in 1 Hrvat. Štirje so imeli podporo od c. kr. ministerstva, Hrvat pa od svoje domače občine. Vsi so povoljno prebili izkušnjo iz podkovstva in ogledavanja klavne živine in mesa. Z prav dobrim uspehom sta naredila izkušnjo Hrvat Mato Plaveč iz Martinske vasi in Slovenec Valentin Bajt iz Srednje vasi, kranjskega okraja, z dobrim uspehom pa Primož Belaj iz Žigmaric na Kočevskem, Strgar Valentin iz Medvod, Treven Ignacij iz Idrije, Zalar Janez iz Sent Vida nad Cerknico in Lukanc France iz Komende. * Razstavi goveje živine bodeta letos v Bledu in v Trebnjem. V Bledu bode na sv. J a r n e j a dan, t. j. 2 4. avgusta. Program priobčimo v prihodnji številki. * Strupena rosa (peronospera) se je splošno pričela kazati po vinogradih. Posebno huda poročila nam dohajajo iz Vipave. Žalibog verjame večina naših vinogradnikov šele tedaj, da so škodljive take bolezni in kako si je pomagati proti njim, kadar je prepozno Živo priporočamo še sedaj vse ukreniti, kar se da, ker nekaj je še vedno rešiti. Opozarjamo na do-tični članek v 11. številki našega lista Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 7. julija 1889. Seji je predsedoval družbeni podpredsednik g. Jos. F/. Seunig, navzoči so bili gg Detela. Lenarčič, Murnik, Povše, Šiška, Robič, \VitschI in tajnik Gustav Pire. Glavni odbor ukrene prositi deželni odbor 500 gld. v podporo tistim podružnicam, ki so je prosile za nakup kmetijskih strojev. Isto tako bode odbor prusil deželni odbor 50 gld. iz deželne podpore kot prispevek h konjski dirki na Vrhniki. Logaški podružnici ukrene glavni odbor izposlovati donesek k stroškom podružnične drevesnice. Iz deželne podpore kmetijski družbi ukrene dati glavni odber 200 gld. kostanjeviški podružnici za napravo štirih poskusnih ameriških vinogradov. Odbor se načelno odloči za pnlporo boštanjski podružnici, da ustanovi gozdno drevesnico, vender naroči tajništvu poprej pozvedeti vse podrobnosti, ali jo gozdna drevesnica v Boštanju potrebna, ker je od dežele podpirana radeška zelo blizu. Glavni odbor izreče, da je pripravljen dati metliški podružnici enega ali dva bika za polovico cene in plačati vse stroške transporta iz Ljubljane v Metliko. Glavni odbor vzame na znanje odlok c. kr. kmetijskega ministerstva, s katerim naznanja družbi, da dobi državne podpore 600 gld. za rastlinarstvo. 2.300 „ „ govedarstvo, 500 ,. „ živinske razstave, ~ 400 „ „ rejo drobnice. Odbor ukrene prirediti to leto dve živinski razstavi, in 'sicer : pokrajinsko v Bledu in okrajno v Trebnjem. Ministerstvo je naročilo izdelati statistiko pridelkov za leto 1889. do 10. februvarija 1890. in nakazalo za to potrebno vsoto. Vsame se na znanje Posestniku iz Jesenic dovoli glavni odbor, da sme prodati sub-vencijskega bika, zarad enake reči nekje drugje pa ukrene odbor poprej še pozvedavati. Za neve ude se vzprejmejo: Dorfler Franc, e. kr. gimnaz. profesor v Kočevji; Livkovič Franc p. d. Smrekar, posestnik v Sneberiji; Bratuž Franc, posestnik v Podrdgi; Semenič Janez, posestnik v Podragi; Mahkovec Ignacij, posestnik na Jančem. Program koujske dirke v trab 1889. 1. prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske v Sent Jarneji na Dolenjskem dne 11. septembra t. 1. Dirka bode dne 11. septembra (na dan premovanja konj) po-poludne točno ob 3. uri v Šent Jarneji, in sicer na državni cesti med Sent Jarnejem in med križem, ki stoji en kilometer daleč proti Kostanjevici. I. Dirka treh in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v d veli in pol minutah na cilj. Prvo darilo (državno) . . . 100 gld. Drugo ,. (deželno) ... 40 ,. Tretje ,. „ ... 30 „ II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na c:.'j. Ako se pa oglasi samo en tekmovalce, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo deželno darilo ... 60 gld. Drugo „ „ ... 40 ,. Tretje ,, ,. ... 30 ,. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj eno leto lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo deželno darilo ... 50 ghi Drugo „ „ ... 30 ,. Tretje , ,. ... 20 „ Udeležitev pri dirki je zglasiti pismero podpisanemu odseku nli pa na dan dirke tudi ustno najpozneje do 2. ure popoludne tajniku c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav-u Pire-u, ki bode tist dan pri premovanji konj v Sent Jarneji. Pri dirki veljavne določbe. 1. Eazsojevalci so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2. O vseh prepirih razsojujejo z večino glasov razsojevalci. 3. K I. in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je dokazati z listkom, katerega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. K III. dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj eno leto — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti kranjskega posestnika. To je dokazati z županskim potrdilom. 4. Kdor se ni zglasil v pravem času, ne sme priti s svojim konjem na dirjališče 5. Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka. 6 Za konje, ki so nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7. Dovoljeno je kaki navzočni osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice po gorenjih določilih dirjati v kateri dirki. 8. Voz je vsakeršen dovoljen in za 1. 1889. tudi bič (gajžla). 9. Tekmovalci morajo biti na dirjališči, to je na cesti pri križi proti Kostanjevici pol ure pred začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 10. Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 11. Vsak tekmovalec dirja sam za se, in za vsakega posebe se določi, koliko časa je dirjal. 12. Dovoljeno je vozniku, da mu kdo pomaga pred dirko držati konja, in sicer pri glavi. 13. Tekmovalci, ki vsem določilom odsekovim nočejo ustreči, izključijo se od dirke. 14. Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v t rab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 ''"') v galop, ali če pride v galopu na konec, izgubi pravico do darila. Z vsakim tekmovalcem se pelje član odbora kot priča. 15. Ugovore zarad nepravilne vožnje je precej naznaniti i>z-sojevalnemu odboru. V Ljubljani, 5. julija 1889. Konjarski odsek c kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Th. Rudesch, predsednik. *csr INSERATE "S* sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeiii inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Andr. Druškovič X trgovina z železom, mestni trg št. 10, priporoča po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, hib r tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in že-lezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova in Zn poljedelstvo: vsake vrste orodja, kakor: lepo močno nasajeni plugi in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, mo-tike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmerom sveži dov-ski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (42—5) «« ♦ ♦ „AZIENDA", avstro-francoska družba za zavarovanje življenja in rent. avstro-francoska družba za zavarovanje proti elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43. Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj. 2 milijona gld. avstr. velj Družba zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali plinovo eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljali in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnili in stogih; c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem; Zavarovanje proti telesnim nezgodam se se ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične. Zastopstva družbe. V Budimpešti, Wienergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albreehtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Sehiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, I, Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in da]< ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v LJubljani, Selenburgove ulice štev. 3, pri JOSIPU PROSENC-u (5-7 Založba tovarne pri Franju Detter-ju v Ljubljani na starem trgu št. 1. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši). Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakoseh in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji. (45-2) •Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatee. Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti. S spoštovanjem Franc Detter. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v iregovo stroko spadajočega blaga. Vsa zalofia obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz nnjbcljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no- žarsko in fino kovaško orodje za kmeto- I_ valce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. is^s Reži. ki niso v zalogi, se po naročilu precej 1:1 v najboljši kakovosti narede. (14—12) Najboljši, najcenejši naj- sigurnejši in najstarejši GNOJIVO za sladorno peso. limelj, trto, krompir, lan, ze-lenjad. kakor za vse druge rastline kakor tudi za vsako zemljo je ^zgoščeni g-oveji gnoj^ (Engrais de liocnf) Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60°/0 organske snovi. Ta gnoj je iz I. c. kr. izklučno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.) (24-6) GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.: Rennweg Nr. 20,qu. ^^ Uzorci in poučne knjižice se zastonj pošlejo. ZH TROPFEN NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LA1BACH 1 STUCK 20 Marijaceljske kaplice za o želodec, o kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri veh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. 'Sf^S5* Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kaplice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani na velikem mestnem trg-u, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Stajar-skem) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: ICjjf" Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper proti 1 in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica 50 kr.. tucat 4 gld. 50 kr (13—5) če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji čleveškega telesa, Planinski zeliščni sirup kranjski za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko. prsno in pljučne bolečine; 1 stekl 56 kr., 1 tucat 5 fl. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi. Zdravila za živino. Štupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kuž-nih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih b°'ezn'i ter odpravlja ^^r^v- vse gliste, tudi vzdržuje konje iskrene, dobrega 50 kr., mleka. Zamotek 5 zamotkov ■Sdpitjmarf«. glavobolu, otrpnjenili udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljieah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljieami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoezija v Ljubljani fKSr* zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošilja. Najboljše pomaga pri ^ debele, okrogle in Krave dobe mnogo z rabilnim navodom vred velja le z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. mazilo za konje. pretego žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrpnjenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd s kratka pri vseh unanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 stekl. z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Proti bolcsnim v vratu, hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih; — proti boleznini v želodci in mehurji = kakor tudi fina namizna kislina voda je posebno priporočan (12 — 13) koroški rimski vrelec. tfa prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji TVilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice ——— v Gradci. ——■— (Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najljolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnio, visokodebelnatlh in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov i.i podlag za pritlikovce; Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja (6—12) za drevorede itd. Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko. ? pisarni c. ti taiste dmžtjs ? (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. x:t:t???tt:tt:t:::::::ssii; i i; s t:t:nx :: Fran Terček g XX trgovec z železnino ♦♦ ♦♦ ♦♦ XX v Ljubljani, Vaivazorjev trg št. 5 XX ♦♦ priporoča za sedanji letni čas: JJ ♦♦ Najboljši cement, kamniški, romanski in XX ♦♦ portlandski; štorje za štokadovati; ♦♦ XX mavec (gips) iz Dovjega za gnojitev; XX XX iglasti drat in pocinjeni drat za XX XX ograje; karbolinej za rnažo lesa proti ♦♦ ♦♦ vlagi in gnjilobi; mykothanaton (glivja ♦♦ smrt) skušeno sredstvo za pokončevanje XX gliv (gob) na lesu; asfalt; katram; XX ♦♦ strešno lepnico (papir) ter vse drugo ♦♦ ♦♦ železninsko in kovinsko blago, okove, XX XX štedilna ognjišča in obstojne dele XX XX za zidana štedilna ognjišča; zelez- ♦♦ ♦J niške šine za zidanje; vodnjaki za ♦♦ XX v zemljo zabijati itd. itd. ** Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s fioeoli- jevo „Esenc» v.ii i«-l<>- o o o 8 o o <5 o o o o o 8 o o o o o 8 o o o nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxn 0o00000Q000000000000e000000000000000 fO0 to«