Pofitnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne Stane rr^ecno Din 7 — za inozemstvo Din 20—. Račun pri postno - čekovnem zavodu 5t. 10.666. n^^lft\ ifl^V .^^rifl^^^^ ^^^fl^fltt^^^ ^^^m^mmm HB) yfl^^H^ i^^^^B .^^tftt^^^. ^^^^H^^fl^^. ^^^^mm| Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Sirubotnayerjevd ulica 1, pritličje, öesno. Telefon int. Št. 6_S. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tanfu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dncva objnve oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 14. Celje, pondeljek 15. februarja 1932. Leto XIV. F. S. (Brno): Kriza našega časa (Konec.) Današnja Rusija je odpravila rod- bino, stroj si je postavila za svoj živ- Ijenski idol. Mladina so mu klanja, že otroci se učijo, kako je z njiiu rav- nati. S piinskimi maskami na glavi sc igrajo otroškc igre. Kjc jc ostalo filoveško sice, kam drvi ta Clovok? To dni je izdal nemški silozof po- membno knjigo, kjei svečano ugo- tavlja, da Človek s svojimi instinkti prav nič ne zaostaja za zverjo. Še ra- finiratiujši jo. Zakaj ni zapisal: Daj- mo Cloveku - - in to že mladini — takšnc vzgoje v okviru življenja, da se bo dvigal k višjim resničnim živ- Ijonskim idealom, ki jih danes pri- zna žalibog edino v smrti. Šele smrt mu pove, da jc slabir in da stroj ne pomeiii nič. Da.naštija sovjetska. Husija s svoji- mi petletkami je na poti nekdanje Nemčije, Anglije in Amerike, kjer je bil stroj, cnako k.ot danes v Kusiji, glavno življensko pravilo. In bile so /.a to rnnogo bolj upravičene. Slepa in na,silna jnduslrijalizacija pa jili je zavedla v slepe ulice. V nekaj le- tih bo tudi v Rusiji polno traktor- jev in potem bo vpraSanje, kam z njimi? Nc bo trga kakor ga. danes ni za Evropo in Amcriko. Kjer jc stroj slepo zavladal člove- ku, se bo nokoč kruto maščeval nad tijim. Poudariti moraino — slepo za- vladal kci1 stroj kot tak je velika dobrina. Treba bo zopet razuma, ki bo uvidel to zmoto. Stalin danes že kliCc inteligeni'o k delu, nekdanja onako.st plufi v poklicih ginc, .socijal- ne priliko so u.staljujejo in so itakä- ne kakor jifi zahteva tok življenja. In to zivljonje zahtcva, da bi bik; s polnim imenom: človeške. Kaj nam je dalo stoletje stroj a? Blodimo v negotovosti in duhovni praznoti. Kaj nam pomaga stroj in vsc ostalo, če manjka človeškemu sreu milii in zadovoljstva. Ljudi še ni proves-, stroj bi moral biti v službi zdravega razuma in cloveštva bi ne .strosala rnrzlična bolezen, ki ima to- l'iko [men. Tok življcnja bo šel svojo pot. To je jasno. Je pa odvisno od Cloveka, kako bo deloval v tern razvoju. Ni- kjer ni pisa.no pravo poedincev. Sle- herni človek mora verovati v življe- njo — to je njegova sveta dolžnost •— in. pj-iznati tor graditi oni nacin medsebojnega sodelovanja in tole- rance, ki omogoča njernu in vsem ostalim eksistenco. Tega mu ne smc nibče kratiti, kajti to je življenski evangel ij, ki trezni danes ves svet. Zato ne vprašujmo, česa je kdo zmo- žcn. Narod, prikrajšan na svojih pra- vi.cah, je zmožen v cnem sameni dnc- vu piTŽiveti eel a stoletja. Kdo na zomlji ima pravo hegemo- mje? Prav n.ibče pod solncem. . In «loklei- bo živelo v človeku to strem- Ijenjc, ne bo jskrenega prijateljstva mod narotli. Nikdar ni propadla kul- tura in ,,e bo> vedno je büa si,a naspi-otiukov, ki je nasilno zmagala »uul bUžnjim. Zivljonje ima po tej strain rolativno vrcdiiost - absolut- no vrcdnost so doiunevuli lo veliki du- hovi ob koncu svojoga življenja. Živ- ljenska vsemogočnost vsakoga/ jo končno priznala skromno pastirjevo kočo in prst svojc prsti. Kdor pa je že zgodaj v življenju iz duše in telo- sa živel za te resnice, je živel resnic- no življonj« in je s polnim pravom stasluzil, da jn človek. Nikomur ne pripada vodilna uloga v svetu. Po- edinci so rodili velike ideje, uresni- čeval pa jih je in jih bo vedno aamo narod. Ko jo pred leti predlagal ilus Lit- vinov svetu pakt vecnega mini, so sc mu smejali; ko pa je prišel Anie- ličan Kellog z cnako mislijo, so ga odlikovali za zasluge za utrditev sve- tovnega miru. To je potrdilo današ- njo prakse, ki nam vsem zavirajo ko- lesa. Ali bi ne niogü ljudje verovati vsakomur, ki prispeva k izboljšanju človeiškcga življenja? Ko bomo vero- vali vsakomur res s srceni, človek človrku, država državi, šele tedaj bo- inc lahko govorili o pravi medna- i :>dni slogi in sodelovanju via gospo- daiskeni in političnem polju. Ideja medsebojnega lazumovanja. ni nova in liUiko je izvedljiva — treba je lo iskronosti in dobre volje. Clovek jo življenska stanica. in od njegove kva- litete zavisi bodočnost. Zato se ne smomo udajati varljivim besedam in obljubam. Kot zrel narod ne smemo nikdar sugestivno slediti takim okol- nostim. Prilirarijeno nam bo marsi- katero vznemirjcnje in malodušje. Ce je vse okoli naj< v nevarnosti, je treba ostati miren in trezno iskati uspešne reSitve. Le tako bomo do- lvisli življenskirn bojem doma in zu- naj. Prava politika je bilo vodno življe- nje saino, vsaka druga politika vodi k zapletljajem in nesreči. Danes se i azurne pod politiko nacin, kako spraviti naspi'otnika z mehkimi ro- kaviraini v zanjko, ne da bi za to ve- ihA. Prtulolgo bi iiK>rali cakati, če bi ve- rovali tistim, ki oznanjajo, da bo tra- jahv kriza. današnjega duhovnegapre- rojenja še cela. desetletja in 'morda crlo stoletje. Na. nas vsch je, da si ustvarimo duhovno polnilo nasega mod(;rnega casa, ki j(» bilo tudi v nokdanjih casih simboi cloveskega življenja. Ni to samo i'eligija. Danes je clovek svobodnejSi, ,n ko se bo (Jubo'Viio priblizal tistim me jam du- ševne zrelosti, kjer bo enako spoäto- val in uvažcval bližnjega kakor sa- mega sebe, bo mogoCe reševati vsa vprašanja niirnim in -pravilnim po- fi'ii). Takrat sole bo niugoča sama. po sebi Panevropa in enotno sodelova- nje vseh svetovnih kontinentov. Regulacija Savinje Na seji banovinskega sveta v Ljub Ijani se je vršila v petek 12 t. m. ob^irna razprava o veliki Skodi, ki jo povzročajo poplave Savinje, in o nuj- nosti re^ulaciie te reke. Gosp. Matija Go.kar, posestnik in äupan v Mozirju, je naxlasil, da je vprašanje vzdrževania regularise Savi nie izredno važno., Zadnie case se je ta reka v tern pngledu zanemarila in pov?.ročila zaradi tega Čedahe večio Skodo. Zdai, ko smo z vesehem začeli i/.vr5evati velike gospudarske načrre, bi bilo treba temu vpras^nju posvetiti več pozomosti. G(Kp. Fran Plki, posestnik in go- stihvčar v G'tovljah, ki zastooa v ba- novnskem svetu celiski srez, je podprl izvajania g. G.'ndaria z opisom raz- dirhlnega dela nereKulirane Savinte v rvegovem okol §u. Tu je Savjnja ob poplavah odnt^sla Že več kilometrov nasipov. V nekaj letih bo ves nasip, ki je bil vzomo zjcrajen, umčt?n. Nao 200 ha plodne zemlie preplavi Savinja vsčtkokrat ob nahvih. Npve m rravnike p^kriie po pODiavah 15 do 20 cm de bela plast kamen|a. To stanje je za- kriviio tudi nevestno nadzorstvo nasi pov. L|udje celo odvažaio ^r^dbeni ma teriial s teh nasipov. S-eskemu načel stvu v Celju naj bi banska uprava dala stroK nalog 7a vo&tno i/vrSfvame nad- zorstva. Vzdrževame regulac»je Savuiie le nuina zadeva, zato naj se uredi čim- preif. Cel)ski župan g dr. Alojzij Gorlčan je podrobneie oč-tal katasrrofrtlne po- »led'ce, ki nastaneio v Celiu in oknlid zaradi nevidi2*fyanja rtfjduUciie Sa^i nje v Rornjem delu. V zadnjih I. tih se je struga Savinje poplitvila zaraai tfga skoro za 1 meter. Ob vsaki poplavi reka ogroža Cel|e in kraje pod Cel|em. Vsakokrat ocemjo §kodo po pop avah na več miliionov diiiarjev. Talna voda sega v Celju in okoltri že do 0 80 m nod zem!|o. Oö poplavah so kleti pol- ne vode. Ves okolis je Že zamočvir;en. Pojavila se je mpgla in zaradi tega hudo trpita C-jl)e in okolica v zdrav- stvenem pogledu. Vse te posledice ne- vzdrževanja regulacije Savinje bi bile Sdstraniene, če bi začeh čimprej hidro- ehnična dela v gornjem tuku Savinje. M-sTo Celje je že izvrSilo načrt za ta dela in banska uprava naj ga pregle- da ter poŠlie rninistrstvu v odobrenje. O^ne»alni načrt za ta dela je ministr- stvo že odobnlo. Skraika, regulacija Savinie je neodložijiva. Z deli bi za- čeli lahko že letos, čeprav je proračun za vsa d^la predviden samo v znrsku 26 mtlijonov Dm. Prispevati bi morali drža^a, banovina, občine in interesenti za dokončno i^vrs'tev vseh del. Važno pa je, da se z deli prtčt»e Čimpreje. Interesirana je na tem vpraSaniu tudi železmška uprava, ki bi prispevala streške za obnovo ŽplezmSkih inostov. Zaradi tega naj bi banNka uprava čim- prej poslala načrte ministrstvu v odo- brenje, sklicala nai bi anketo za ure- dtev- finančne plan. Z deli nai bi se ZiiCelo že letos, ker je to vprn^anje življenjsko vprašanje za vsu celjskö kotürto. Gosp. dr. Fran Ro§, župan in odvet- ni'< v Laškern, je \?\av\\. da postanejo p oSme obeh predfa pomena za ves cel)>ki okohS. Zadeva je izredno važna in ne prenese nobenexa odloga več. Zborovanje zelene bratovščine v Celju CELJE, 15. februarja. V nedeljo 14. t. in. od 1(5.30 do 19.30 se je vršil v hotelu »11 .abortus« v Ce- lju j-edni občni zbor celjske pbdruž- nice Slovcnskega lovskoga druätva, ki se ga je udeležilo mnogo članov iz Celja, Laškega in Šmarja. Manjkali so člani iz drugih srozov, ki. spadajo v območje celjske podi-uznice. i'redsednik podružnice gosp. pi-of. Mra vljak je po otvoritvi občnega /bora prisrčno pozdravil navzočega zastopnika centralnega odbora SLD g. ravn. Zupana ter ostalo udele- žcnce. Centrala je poslala, občnemu zboru pismen pozdrav. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje predsedniku SLD v Ljubljani g. dr. LovrenčiCu po- zdravna brzojavka z željo, da bi g. dv. Lovrenčič še dalje vztrajal na mestu predsodiiika. Predsednik gosp. proi. .\iravljak se je spominjal v mi- nulorn poslovnem letu urnrlih članov gg. Franca Seh aura., Edvarda Kuk- c;.i, Ivana Krefla, .Tožeta Goricarja in Mak^a, Detička. Zborovalci so poča- stili njihov sjiomin z dvigom s sede- žev in trikrarnim klieem »Slava!« Nato je g. pi-of. Mravljak podal p o i" oi č i I o p r e d s e d s t v a. Po- družnica je lani organizatorično na- prodovala in sestavila točen seznam vsrh svojih elanov. Od zaupnikov je i:rcjen)ala točna in zanesljiva poro- čila Na sejah so bile obravnavaue raznc lovske zacleve. V najnovejšem času je podružiiica pristopila k Sti'el- ski diužini v Celju, kjer ima 4 za- stopnike. Nesoglasij ni bilo niti na lov'h niti v odnošajih med podruž- nico in centralo. Iz ta.jniškega poročila, ki ga jo podal g. Rutar, posnemaino: Iz s'.jnih zu.pisnik.ov so razvidni na- slednji važnejši sklepi odbora, ki je po občnrm zboru 25. marca 1931. pre- vzol svoje posle: Sprejein 90 novib članov 'in 3 odboruikov. fzpopolnitev lovske knjižnice s strokovnimi knji- gami. Vpoklic v.seh lovskih pazni- ' kov ža*10. September t. 1. v društveni lokal, kjer je bilo razdeljenih <> od podiužnico razpisanih nagl'ad za po- končevanje roparic v skupnem zne- sku 1500 Din. Razpis nagrad za po- koneevanje ropaiic, njih jajc in gtiozd po zapriseženih lovskih paz- nikih za. 1. 1932. v skupnem znesku 3Ö00 Din. V novem poslovnem letu ii'aj se uvedejo kontrolne znamke za divjarino, ki se prodaja. Nabava me- lalncga stioja za. glinaste golobe v svrho vežbanja članov v streljanju. Pristop odbornikov in članov k Strclski družini v Olju. Zaplenjeno in izdražbano staro orožje naj se po jMcvzeniu unif'i, tla-ne pride več lov- skim tatovom v roke?. Odios;itev ¦» pi-heditvi. lovskega |>lesa so pi^epusti obt'nemii zboru. P'>i-osiilo b I a g a j n i k a. g. C i \n - pi-ira izkazuje 44.927.32 Din pre- jcmkov in 54.573.23 Din izdatkov. Podiužnica ima pri Celjski posojil- nici še naložene gotovine v znesku 12.892.40 Din. V minulem poslovnem letu je pr'stopilo k podružnici 48 red- nih Plauov U\ 47 lovskih cuvajev, iz podruznice je izstopilo 21 članov, umr'o je 5 cla.noV, zaradi neplačeva- nja cLanarine je bilo črtanih 53 čla- nov. Od trboveljske je pristopilo k (¦cljski podružnici 53 Clanov iz občin Laško, Marijagradec, Sv. Krištof, Sv Lcnart, Jurklo&ter in Loka. Celjska podiužnica štejo sedaj 572 članov. Porocilo knjižničarja g. Ci- I e n š k a navaja, da ima društvena lovska.; knjižnica, ki je nameščena v lovski sobi hotela »Hubertiis«, 102 strokovni kujigi ¦ in se je pomnožila za 25 vezanh kujig. Lani je bilo iz- posojenih 74 knjig, Knjižnica jo po- leti odprta vsako srodo, pozimi pa vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od (5. do 7. zvečer. V imenu pregiedovalcev računov je poročal g. prof. Lovrenčič, da so blagajniske knjige v najlepšem redu. Njegov predlog, da /e da odbo- ru absolutory, in vsa pn-mr-Ua <*> bi- la soglasno sprejeta. Zastopnik osrednjega odbora, üLD g. lavii. Z u }) a n jc sporočil pozdra- ve predsednika SLD g. dr. Lovrenči- ca, in omenil, da se vrši občni zbor na zgodovinskih tleh v Celju, kjer se je odlorila usoiUi slovenskega lov- stva po prevratu. Prcteklo leto je bi- lo zelo važno za reorganizaeijo lov- stva. Vsa lovska vprašanja so bila rošona po naCrtu in člani so se po- vsod živahno /animali za dclovanjo lovskih drustev. Dobili smo nov lov- ski zakon, ki pa ni povsem tak, ka- kor smo si ga želeli. Zakon n. pr. žal ne prodvidovn. obligatornega Clan- stva. Preds. proi". M nivlja k je ])oro- hü o delovanju os r e d n j e go- od bora. Centraini odbor je usta- novil organizatorični, finančni in re- dukeijski odseik in fond Zelenega kri- Stran 2. »Neva Doba« 15. II. 1932. Štev. 14. ža ter ima svojega pravnega referen- tu. Osrednji odbor jo sklenil, da se naj takoj izvede reorganizaeija Slo- venskega lovskega društva. v smislu novega lovskega zakona in se dru- štvo piekisli v Savez lovskih društev dravske banovine. Ta preosnova bo sklenjena na občnem zboru SLD, ki se bo vršil 13. marca v Ljubljani. Do- voljonja za odstrel divjačine v pre- povedanem Casu se ne l)odo izdajala v noboiiem slueaju. Ožji odbor bo se- stavil cenik za škodo vsled lovskili tatvin. Na prošnjo osrodnjega odbo- ra bo banska uprava počakala z dražbami lovov, dokler no stopi novi lovski zakon v veljavo. Zaplenjeno orožje naj so pokupi in uniči. Govor- nik je kritiziral pisavo »Lovea«, ki je liapadoi nek ate re člane, a jini ni dal obljubljenoga pravoga zadošče- nja. Predsednik je na.vedel izpremi- nj( value predloge osrodnjega odbo- rn glede lovopusta, ki je določcn v novcm lovskem zakonu. O predlogili se je razvila debata, v katero so po- segfli gg\ dsr. JeloCnik, inž. Hoinan (Laško) in podprodsednik ravnatelj Kralj. O predlaganih izpreinembah lovopusta bonio poroeali v prihodnji številki. V smislu pravil so bili izžrebani trije odborniki, ki so po žrebu odsto- pili. Na predlog g. prof. Lovrenčiča so bili ti trije člani in sicer gg. Ber- nard i, Cimprič in Hutar ponovno iz- voljeni v odbor. Za zaupnika sta, bi- la izvoljena gg. Stanič in Zorko, za 3. člana eentralnega odbora gj. dr. Vrliovec, za njegovega namestnika g. Zorko, za pregledovalca raCunov zopet gg. prof. Lovrenčič in Grajželj, za njuna namestnika pa. gg. Košut- nik in Wagner. Delegati za glavno skupščino SLD v Ljubljani 13. mar- ca so gg. Bernardi, Confidenti, Cim- prič, Detiček, dr. Šandor Hrašovec, Grajželj, Kraupner, Stanič, Zdolšek, Zorko in Wagner. Če bi se kateri iz- med delegatov ne mogel udeležiti občnega zbora, labko odbor imenuje namostnika. Hp o rganii 7/ac i j a SLD. Občni zbor je soglasno sklenil, da se po- družnica SLD v Celju v smislu noye- ga lovskega zakona preosnuje v Lov sko društvo v Cclju z dosedanjim območjem, ki obsega celjski, gornje- grajski, konjiški in šmarski srez, del laškega. sreza in šoštanjski sodni okraj. Samostojiu p r e d 1 o g i. Lov- sko društvo v Celju bo prirodilo v začetku marca lovski družabni ve- čer. Polovica Cistcga dobička je do- ločena za podpore polrebne lovske čuvaje in njih svojce. Gosj). dr. Je- ločnik je predlagal, naj se naprosi banska uprava, da z odlokom dovoli prodajo orožja, munieije in izdelo- vanje niunieije le preizkušenim kon- cesijoniranim puškarjem. Predsed- nik g. prof. Mravljak je poročal o do- ločbah novcga lovskega zakona. j Daveni nadupravitelj g. PleskoviČ iz . Laškega je izrekel odboru zahvalo za vestno, uspešno in koristno delo v prid lovstva. Predsednik g. prof. Mravljak je zaključil lepi občni zbor '6 željo, da bi lovska stvar s sodelo- vanjem članstva uspevala tudi v bo- doče. Anketa živinorejcev iz konjiškega sreza Dne 1. t. m. se je vršila v Konjicah anketa živinorejcev iz konjiškega sreza, na kateri je bilo ugotovljeno, da za služi že udomačena pomurska pasma cUfinitivno priznanje. To govedo naj- bol| odgovarja naš m terensktm, kli- matičnim in gospodarskim rarmeram. Ta pasma se naj podpre v vsemi raz- polcžljivimi sredstvi. Potrebno je, da se vložiio vse sile za dosego čistosti pasme. V interest! pomurskega goveda je treba "izločiti rejo drugopasemske živine po posameznikh (veleposestni kih in privatnikih), ki v veliki meri ovira razvoj vpostave čistega rejskega okoliša. V presledkih treh let se naj vedno inportirajo biki regenerators. Uvede se naj zavarovanje z'vine na zadružni podlapi, s sodelovanjem ada ined alkaloide in sicer mod purinske osnove. Poznan je izrecno kot srčna in živčna dra- žilna snov. V naravi ga najdemo v krvi, čaju, mateju in v kolanoveni orehu. Umetno ga dobivamo iz mo- krotne kislinc. Obratno se tvori iz I ;fcina pi-.i prt-hodu skozi telo zopet inokrotna, kislina. Kofein kristalizira v bolili svilenih iglab ter je brez du- lia in okusa. Vsled tcga ni v nika- ki'sni zvezi z užitno vrednostjo kave in čaja. Zdravniki ne zabranjujejo kavr H kofeimnn samo bolnim na sr- cn in živcili, temvef ' tudi protina- .'-liii] in bolnim na lodvicah, dovolju- jejo ]>a, kofeina prosto, popolnoma noškodljivi> kavo Hag, ki je prava ZMiata kava brez kofoina. d Domače delo — svetla ločka v krizi. Opozarjamo na ponudbe tvrd- kc Domača, pietarska industrija Jo- sip Kalis, Maribor, Trubarjeva 2, v današnjcni oglasriem delu. Pletilni stroj »Hegentin« nudi onim, ki hoče- jo delati, novo, tiajno možnost me- s'cPnega. zaslužka. Tvrdka poSilja na zeljo toCne prosj)ekte. ¦ d Telesno zaprtje, slaba pi't-bava, abriorntalno rnzkvftjaiije Sn gniloba v Crevesn, };omnožcna vsobina kisline v žclodčnem soku, nečistost kože na pbrazu, na lirbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kalari, motnjo sluz- ni<-(> preidejo z upoi-abo naravne »Franc Jožefcve« grenčice. Ötevilni zdravniki in piofesorji uporabljajo »Franc Tožefcvo« grenčico žo deset- letja piri odraslili in oirokili obeli spolov z največjim nspehom. »Franc Jcžefcva« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Duiif^jska vremenska napoved za Icrek 16. februarja: Sevcrne Alpe: NarašČanje oblačnosti, povečana možnost novega snega, zlasti na Gor- njem in Nižjem Avstrijskem porast temperature. Južne Alpe: &e nobe- n ih bistvenih izprememb. Celje in okolica VSEM DOPISNIKOM sporočamo, da sprejeniamo rokopise za »Novo Dobo« ob pondeljkih in pet- kih brezpogojno le do 10. dopoldne. Redakcija »Nove Dobe«. c Film »Živel kralj!« v Mestnem kinu. V torek IG. t. in. ob pol 7. in pol 9. zvcčer bo Mestni kino predvajal nad 2000 m dolgi film »Živel kralj!«, ki ga je izdalo podjetje Jugosloven- ski prosvetni film v Beogradu. Film kaže dogodke iz življenja Nj. Vel. kralja in kraljevske rodbine, je teh- nično zelo posrečen in je bil doslej l)redvaja.ri v raznih mestih naše dr- žave z velikim uspehoni. Film pri- kazuje prihod kralja in kraljice v Zagreb 25. januarja 1931. Nepregled- ne množice meščanstva, kmetov in otrok z navduSenjem pozdravlja kia- ljevski par. Zelo ljubki so posnetki iz življenja kraljeviCev Petra, Tomis- lava in Andreja, ki jih m. dr. vidimo, ko se urijo v smučanju. Sledijo raz- ni prizori ob priliki odkritja spome- ; nika hvaležnosti Franciji in ob dru- gih slovesnostih. Veličastni so po- snetki s pregleda čet na Banjici. Le- pi so tudi prizori krsta naše največ- je ladje »Kraljice Marije« v Splitu, ki se ga, je udeležila Nj. Vel. kraljica. Za pondeljek in torek čez dan so do- ločene šolske predstave, v torek zve- Cer pa bosta dve predstavi za prebi- valstvo. Film bo gotovo tudi v Cclju vzbudil vcliko pozornost. Nihče naj ne zamudi tega krasnega dela naše domače filinske industrije. c O življenju v naših jamah bo prcdaval univ. prof. g. dr. I. Hadži iz Ljubljane drevi ob osmih v risai- nici meščanske sole. Predavatelj nas l)o na osnovi mnogih lepih skioptiČ- nih slik vodil po naših jamah ter opisoval in tolmačil življenje v njih Ob'sk tcga. zanimivega predavanja pi"iporočamo vsem prijateljem nara- ve in Ijubitel'jem prirodnih krasot našc domovine. c Celjski mestni avtcbusi bodo po- skusiii v četrtek 18. t. m. zopet voziti na piogah Celje—Dobrna,, Celje— La?ko in Celje—Sv. Jurij ob juž. žel. c Napredovanje. Gosp. Fran Mrav- ljak, profesor na drž. realni gimna- ziji v Celju, je z ukazom Nj. Vel. kra- lja napredoval v položajno skupino ¦i/1. c Iz vojaške službe. Podporočnik g. Lavoslav Abiam je od 39. pešpol- "ka v Celju premešCen kot vodnik k 23. pcspolku. Na novem službcnein mestu mu želimo mnogo sreče! c Smučarska tekma celjske sokol- ske župe se bo vršila. v nedeljo 28. t. m. pri Celjski koči. Tekma se bo vr- šila za Planstvo ter moški in ženski narašPaj. To bo prva tekma v smu- čarski panogi, katero si je tudi So- kolstvo osvojilo v svoj delokrog. Vsem biatom in sestram ter nara- fičaju že sedaj sporočamo, da se lah- kc> mod tern urijo za prvenstvo, kajti borba bo precej trda, ker imamo tu- di izven Cclja dobre smučarje. Po- ('robnosti slcdijo. c Sibirskj mraz, kakršnega ne po- mmmo od februarja 1. 1929., je za- vlatial v noči na soboto 13. t. m. V soboto 13. t. ni. ob 7. zjutraj so za- znnrno-vaH. toplomeri v inr-wtu S4, v okolici pa 27" C pod ničlo. V nedeljo in pondeljek je mraz malenkostno pojcnjal in je zjutraj dosegel v Celju 20 stopinj. Savinja, Voglajna in dru- gi piitoki so od sobote zjutraj po- ])o]noma zamrznjeni. Čez dan so zač- ne ledena gmota taliti in se pomika v Sirokem pasu naprej, ponoči pa vo- da zopet zamrzne. ( Westnova tcvarna v Gaberju je nedavno otvoiila nov oddelek, v ka- tei'om se izdelujejo radiatorji za cen- tralno kurjavo. To peči so zelo lično in se izdelujejo v raznih barvah. Mo- deli so bili nagrajeni na bcograjski univerzi. Peči imajo veliko kapacite- to in so patentirane z značko »A. W. Radiator«. c V zvezi s preiskavo proti Kme- tijski eksportni zadrugi v Mariboru, ki je sprejemala zavarovanja starih ljudi, je policija v pondeljek Iß. t. m. dopoldne zaplenila knjige zadrugine podiužnice v Celju. Pri predstojni- štvu mestne policije v Celju se je do- slej javilo že nad 200 zavarovalcev. c Smrtna kesa. V petek 12. t. in. zvcčer je umrl v PeCovniku pri Ce- lju 91-letni posestnik Simon Višner, najstarojši mož v celjski okolici. V celjski bolnici je 12. t. m. umrl a (>5- lotna delavčeva žena Ana Plevniko- va iz Celja (Gozdni del 1). V nedeljo 14. t. m. je umrla v celjski bolnici trafikantka ga. Antonija štrovsova iz Cclja v starosti 45 let; pogreb bo v toiek Ki. t. m. ob 16. iz bolnice na okoliško pokopališče. Bodi jim ohra- njen blag spomin, prcostalim naše iskreno sožalje! c Tri nesreöe. 34-letnega lešnega Irgovca in posestnika gosp. Slavka Wintra iz Zreč je v soboto 13. t. m. na žagi zgrabil transmisijski jermen in ga parkrat zasukal okrog-. Trans- misija je Wintru zmeCkala vso levo roko in poškodovala obe nogi. Pone- sreceviec inia tudi težke notranje ]>o- Skodbe. — 32-letnega Bernarda Brenka, koCijaža }>ri trgovcu gosp. llönigmannu v Celju, je v soboto 13. t. in. sunil konj s kopitom v glavo in ga težko poškodoval. — 2-letnega Ferdinanda Arliča z Rečice pri LaS- ötev. 14. »Nova Doba« 15. II. 1932. Stran 3. kern jo 11. t. in. v Aali sunil njegov ;*-letni brat. Ferdinand je padel v po- sodo z vrelo pičo za svinje in se ne- varuo opekel po zadnji strain telesa. Vsi trije ponesrpeenri se zdravijo v eeljski bolnici. ! c- Nov vinotoč. Prva južnoštajcrska j vinarska zadruga v Celju jo v so-bo- j to 13. t. m. otvorila lasten vinotoc: v j Ašk(rfevi ulici št. <>. Opozarjamo na j danaSiiji oglas. | c Zobozdravnik M. U. Dr. Alojzij Krautbergcr se je preselil in ordini- ra odslej v Celju, v palaei Pokojnin- skega zavoda vis-a-vis Delavske zbornice, Vrvarska ulica 2 blizu ko- lorlvora. 123 <• V cglasu gledo razprodaje blaga v prcjšnjem lokalu tvrdke Vučko & drug v Celju, k.i je bil objavljen v radnji številki, se mora glasiti zad- nji stavek: Blago so bo prodalo bo- ,disi na debeloali pa, ako bi bil uspeh boljši, tudi na drobno. c Örna kcbila z imenoni »Gejša«. je v pondeljek 15. t. m. zjutraj pobeg- nila z Dečkovega tiga v neznano smer. Oni, ki je kobilo kje videl ali vjel, naj to javi predstojniStvu nie- stne policijp. Sport Slalom tekma pri Celjski koči Ce I j e, 15. februarja V najidealnejS h snežnih razmerah in ob krasnem vremenu se je vršila v nedeljo 14. t. m dopnldne podsa- vezna stalom tekma pri Celjski koči. Tekmovalcev je bilo 28 in 3 izven konkurence. Na pnbl žno en in po! km dolgi, ponekod izredno strmi progi |e zmagal in dosegH 1. mesto jHen Fuc, S. K.Olimp Celie (2:591/sToČo od tr. Kramar & Mislej v Celju) Prvih 5 zmagovalcev je pre^lo tudi lepe di- plome. Med startom in cüjem je b la tele- fonska napeliava, ki jo je dala na raz- po ago garmzijska komanda, za kar ji nailepša hvala. Hvala lucii vrlim smu- čarkam in smučarjem, ki so vzorno vršdi kontrolo na pro«i, in sploh vsern, ki so pnpomogli na kater koli nač n k lepeniu uspehu tekme. Tvrdka Wanda je darovala »Ovomalatine«, ki se je deltl brezDlačno tekmo^alcem za okrep- čilo. Omenjeni tvrdki iskrena hvala. Kako naj govori smučar ? Nas maiijivi in neutrudljivi pla- Minski pisatelj Rudolf Badjura je iz- ilal priročno knjižico »Smuška ter- minologija«. Knjiga je izšla v II. po- innoženi in izpopolnjeni izdaji v sa- inozaložbi pisatelja v Ljubljani. Fi i nas Slovencih se smučkanje raz- voselji.vo razvija. Ni ga mesta, trga in vasi, ki ne šteje v svoji srcdini že lopo število častilcev belega sporta Naša planinska in sokolska društva, našii sportne organizacije in klubi z vso vnemo širijo zanimanje za smu- Oanje. Saj .si idealnejšcga, zdravejše- ga in plemenitejšega sporta v nara- vi misliti ne moromo. Ni pa dovolj, da pri nas število smußarjev narašča, da ima bela na- rava v nižinah in višinali letno vef obiskovalcev, troba je, da se v tej smučarski aimadi govori smučarski jezJk, ki je slovenski ne le na zunaj, tcinveč rabi tudi pravilne slovenske izraze. Uvodna beseda knjižice pi'avi : »Slovenci smo edini narod v vsej Si-c (Inji Evropi, ki ima pisane doka- zo*, da je bilo smučarstvo pri nas na Notraiijskem razvito že pred 400 leti. Edino v na.Si deželi, na Blokah, t. j. mod Orknico in Vel. L-aščami, se je tudi obranila živa, pristno narodna smučaiska govorica, domača sinuš- ka tcrminologija. Pričakovati bi bilo, da bodo sLo- vonski smučarji na to ponosni in za- to z neko posebno vnemo to od naših pradedov podedovano lepo j.n.kul- turno zaniinivo narodno svojino ču- vali tcr se skrbno izogibali t.njk in spačenih izrazav. Žal pa ni tako. Res, so nekateri, ki so potrudijo, da ne vlačijo v govor in pisavo tujega plevela, kaj še da * (il. knjigo Hud. Badjura: S 111 u- čar, članek »Razvoj slovenskegä smučaistva«! bi se celo postavljati hoteli s tujiini spakedrankami, toda veliki, laliko rečemo 90-odstotni večini smučarjev to ni nič mar. Kakor da je že vsak cut za naš jezik izginil! In tako se je boliotno ra.zpasla noka posebna smu- čarska žlobodra po naših kočah, go- stilnah, v vlakih, na ulicah kakor tudi po dnevnikih, predavalnicah in elegantnib dvorana-h, da se Bog usmili. Že 20 let gojiino sportno smučar- stvo, pa se še ne moremo otresti ger- inanizm'ov! In kar je najbolj žalost- 110: čim bolj je kdo solan, tern slabši je navadno. Le malokdo se še zave- d.a, da je tako govor j en jc — g r d o. Kdo je tega kriv? PonajveČ smu- čarski učilclji (vaditelji), govoi-niki, pi'cdavatelji in dncvniki, t. s. pravi: pisci sportnih dnevnih vesti, člankov in spisov. Ako bi se učitelji in ostali sps>rlai delavri, ki hočcjo vplivati na druge, potrudili in se seznanili s pra- viini doinačiini izrazi (prilika za to je bil a dana), j ill upoštevali ter ra- bili v govoru in pisavi, istotako pa to tudi zahtevali od svojih gojencev. bi to gotovo kaj zaleglo in imeli bi danes smufarski naraščaj, ki ne bi bil samo izurjcn v sniučanju, ainpak bi tudi rabil samo pravilne izraze. Poprav.imo toiej, kar sino zagre- šili! Zakrmimo v drugo smer ter prekvasimo naA smučarski narašraj tudi s čutom za pravilno izražanje. Pn tern na.j pomaga tudi ta II. po- ninožena in izpopolnjena izdaja »Smiiške terminologije«. Tudi pri najbolj prešernem veselju na smučkah ne smemo pozabiti, da imamo svoj materni jezik, ki ga mo- ramö spoštovati in ga ne' smemo za- neniarjati nikjer in nikoli.« K teni tehtuim bosedam je vsak odstavek odveč. V nadaljnih odstav- kih razmotriva pisatelj o vprašanju. odkod izliaja naša. smuška govorica, da.ljc obiavnava izraze smučarske öpiome, obleke, obuvala, padavin, smuškega sveta, zime, vremena, zra- ka,. votra in megle, občil (cest, po- tov, stez) in konöno smuSke telinikc. Nil. 18 Kti-aneb, ki jih šteje knjiži- oa, je tolfko lepega in koristnega, da bo vsdk s'niucar knjižico z veseljern bral in tudi' stalno uporabljal lope (loinače izraze. Knj'zico, ki jo dobite v vseh knjigarnah, toplo priporofam. Naj nc bo smučarja, posebno pa ne snmČarskega učitelja in vaditelja, ki si knjižice ue bi nabavil in se iz nje ne bi mnogo naučil! Dr. Milko Hrašovec. Globoko, mirno spanje Vam lamči kava Hag, kofe- ina prosfa zrnata kava. Njena kvalitefa in popolna neškod" ljivost so jo napravili za kavo milijonov ljudi. V^edno sveža pri: Karl Loibner»,Celje ! j Kralja Pet«*a c. 17 t Nogometni tekmi v korist brez- poselnih prelcženi. Nogometni tckmi, ki ju je nameraval jifriredjti Med- klubski odbor v Celju v nedeljo 14. 1. m. j)o])<>ldne na sportnem igrišču pi-i »Skalni kleti« v korist brezposel- nih v Celju in okolici, sta bili prelo- žoni na poznejši čas, ker je igrišče zasneženo. Novi datum tekem še ni /nan, a ga bomo pravočasno sporo- rili. Sokolstvo Predlogi društev za župno glavno skapščino due 21. februarja v Celju Kapele. (ilavni vir dohodkov posameznih društev so razne prireditve, pred- vsem javni nastopi. Ker se število di-uštev stalno množi, raste tudi Šte- vilo javnili nastopov, ki močno zvi- žujejo izdutke posameznih 'telovad- cev, ker so ti moral no obvezani ob- iskovati prireditve sosodnjih dru- St.ev. Z ozirom na občutno gospodar- sko krizo predlagamo, da za letos bratska župa odredi sledeče: 1. Šte- vilo javnih nastojiov naj se letos omeji na najmanjšo. 2. Doslej obvez- ni okrožni zlet naj letos sploh odpa- de. 3. Javuc nastope naj prirede sa- mo ona društva, ki so gospodarsko tako šibka, da jim je nujna potreba CON AN DOYLE: 28 Boj if megKi (BaskerviHski pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič Gospa Barrymorova me zanima. Kolikor sem jo spoznal, sem videl, da je robata, skoraj ncotesana, zelo omejena, toda poštena, skoraj puritanska. Ten- kočutna prav gotovo ni. In vendar sem čul prvo noč svojega bivanja v tej graščini, da je zdihovala. To sem ti že pisal in odtlej sem že večkrat opazil na njenem obrazu sledove solza. Neka globoka bolest ji grize srce. Večkrat se vprašam, ali ni to morda z grehi obložena vest, dostikrat pa imam Barrymora na sumu, da. z njo grdo ravna. Že od začetka se mi zdi, da je njegov značaj čuden in dvomljiv, toda do- življaj v pretekli noči je obrnil mojo sumnjo v neko gotovo smer — čeprav se bo morda tebi zdelo nepo- metnbno. Kakor ve», ne spim preveC trdno, in odkar sem na straži, je moj spanec ge rahlejši. Minulo noč — bilo je okrog dveh zjutraj — me je zbudil sum tihih korakov na hodniku. Vstal sem, odprl svoja vrata in pokukal ven. Dolga črna senca je lezla po hodniku. Bil je mož, ki je oprezno stopal s svečo v roki po hodniku. V srajci, hlasiah in bos; videl sem samo obrise njegovega telesa, opazil sem pa po vclikosti, da je bil Ban ymore. Sel je Z0lo i>oCasi in previdno, in vsa njegova postava je kazala nekuj nopopisno plašnega in krivde se zavedajočega. Kakor sem ti že pisal, prekinja hodnik balkon, ki se zaokroži proti dvorani, potem pa se spet nadaljuje.^ Cakal sem, da je Barrymore izginil in potem sem sei za njim. Ko sem bil pri balkonu, je bil on že na drugi strani hod- nika in je ])ravkar stopil, kakor sem mogel videti po soju svetlobe, ki je prihajala skozi odprta vrata, v neko sobo. Ker so vsi ti prostori prazni in brez po- hištva, se mi je njegovo ravnanje zdelo čedalje bolj zagonetno. Soj luči je ostal zmeraj na istem mestu, iz Cesar sem lahko sklepal, da je Barrymore čakal. Kai* moči tiho sem se splazil za njim po hodniku in pogledal v sobo. Barrymore je čepel ob oknu in držal svojo luč k steklu. Njegov obraz je bil napol obrnjen k rneni in vse mišice so bile ostro napete, gledal je ven v temo nad močvirjem. Več minut je čakal, potem je globoko vzdihnil in ugasnil luč. Takoj sem šel nazaj proti svoji sobi in inalo nato sem spet. zaful oprezne ko- rake mi mo svojih vrat. Dolgo nato, ko sein že rahlo spal, sem zarul, da. se je nekje obrnil ključ v kljucavnici, toda nisem mogel ugotoviti, odkod je prihajal glas. Kaj vse naj to ponieni, «i nc morein misliti, toda nekaj je gotovo. Nekaj tajinstvenega se godi v tej hiši in prej ali slej bom to odkril. Nočem te muCiti s teorijami, saj si me prosil, naj ti poročam samo dejstva, Davi sem se dolgo pogovai-jal s sirom Hen- ryjem in z ozirom na moja opazovanja v pi-etekli noči sva napravila vojni načrt. Zdaj ti še noecm o njem nič povedati, da ti ne bi odvzel zanimanja, 9 katerim boš pričakoval moje naslednje pismo. IX. Baskervillski dvorec, 15. oktobra. Dragi moj Holmes! Ce sem bil prve dni svojega delovanja v tern kraju prisiljen skopariti s poročili, moraš priznati, da zamujeno zdaj popravljam, kajti dogodki se kar gnetejo in pode drug za drugim. Višek mojega po- slednjega poročila je bilo preseneCenje Barrymora pri oknu. Danes imam spet eel koš novic, o katerih sem prcpričan, da te ne bodo malo presenetile. Vsi dogodki so se usmerili tako, kakor prej še slutiti ni- som mogel. Položaj je v zadnjih oseminštiridesetih urah v nekaterih ozirih dosti jasnejši, v nekaterih pa je postal še bolj zapleten. Toda rajši ti bom vse poroCal, da boš lahko sam presodil. Preden sem Ael drugo jutro k zajtrku, sem stopil j'o liodniku in preiskal sobo, kjer je bil Bariymoiv minulo noč. Okno na zapadni steni, skozi katero je s tako napeto pozornostjo strmel ven v noč, se je raz- likovalo od vseh drugih, kakor som takoj opazil, po neki posebni lastnosti: skozenj si videl vse močvirje. Med dvema drevesoma je ležalo čisto blizu in raz- ločno pred teboj, medtem ko bi bil pri drugih oknib mogel opazovati samo majhne kose v meglenih ohrisih. Ker je torej to okno edino z omenjeno lastnostjo, sledi, da je Barrymore nekoga ali nekaj iskal na močvirju. Noč je bila zelo temiia, zato si komaj mo rein misliti, kako je upal^ da. ga bo v temi videl. Prišla mi je miscl, da gre morda za ljubavno isto- rijo. To bi pojasnilo njegovo tajinstveno stikanje po poslopju in obenem tudi potrtost njegove zone. Saj je zelo zastaven mož in prav nič čudno ne bi bilo, če bi zmešal kako kmečko dekle. Zato se mi ta misel ni zdela tako slaba. Odpiranje vrat, ki sem ga potem čul pol v spanju, bi razlagal s tern, da je imel morda sestanek na vrtu. S to mislijo sem se ukvarjal zju- traj in sem hotel na vsak naein svojo sumnjo javiti, čcprav potek dogodkov morda dokaže, da je neute- rneljena. Toda naj bo že karkoli vzrok Barrymorovim nočnim potem — čutil sem, da bi bilo pretežko pre- našati odgovornost, dokler ne bi sam našel rešitve. Zato sem po zajtrku poiskal baroneta v njegovi de- lovni sobi in sem mu povedal vse, kar sem videl. Bil je manj preseneCen kakor sem pričakoval. »Bilo mi je že znano, da hodi Barrymore ponoCi okoli, in nameraval sem že zaradi tega z njim govo- riti. Dvakiat ali trikrat sem prav ob tisti uri, ki vi o njej )>ripovedujete, Cul njegove korake, ki so odhajali in prihajali po hodniku.« »Potem morda vsako not hodi k tistemu oknu?« »Že mogoče. Ce je tako, bi šla lahko za njim in videla, kaj tarn posienja. Kaj bi storil važ prijatelj Holmes, če bi bil tu?« »Najbrž isto, kar ste pravkar dejali,« sem mu odvrnil. »Šel bi za Barrymorom, da bi na lastne oči videl, kaj poCenja.« »Potem pojdeva tudi midva!« »Toda on bi naju prav gotovo Cul!« »Mož je prccej naglušen, toda vseeno, naj bo, kar bo. Ostaniva to noč pokoncu in Cakajva v moji sobi, da pride mimo.« Sir Henry si je zadovoljno mel roke; prav gotovo je to dogodivščino pozdravil kot neko izpreinembo v svojem tako mirnem življenju na močvirju. Stran \. »Nova Doba« 15. II. 1932. Stev. U. poiskati vir dohodkov x javniini pri- reditvami. To so predvscin novo ustanovljcna društva, ki še nimajo potrelmega tolovadncga orodja in flrugoR-M, inventarja. Mozirje. Sokolsko di'ustvo Mozirje praznu- je üetos 50-letnico svojcga obstoja. Župna glavna skupščina naj sklcnc, da so vrši oh tej priliki okrožni zlct v Mo/.irju. Ponikva. V posamoznili priinnrili oproščajo društvene upravo slabo situirano, plačila nozmožno člatistvo predvsem teJovadce in telovadke place van ja članarinc. Župa naj takšno Clanstvo istotako oprosti župnih prispevkov. DruStvone upravo morajo v ta na- inen predložiti žiipi imenski seznam plačevanja elanjirino oprošla kakor pri drug h druStvih tudi pri nas v soboto 5 marca s svečano akadem jo in s slavnostnim predavanjem v telovadnici deške na- rodne Sole. Lutkovni soko'sk! oder je sedaj po- stjivljen za stalno v dvorani Narodn^^a doma in sl» bo otvontvena predstava vr.51ia v kratkem. Prlprave za ustanovjtev sreske in krajevne organLacije JRKD v Ko- njkah so kon^.ane in se hodo v krat- kem vršili ustanovni občni zbori. Mladinskl popoldan, ki ga je pri- redno Sokol-ko druAtvo v Konjicah na pustni torek, da odvrne mlndmo ta dan od pocestnega norfnja, je pod vodstvom s. upravitelfice NuŠe Brata- ničeve potekel v najveČie zadovoljstvo mladine in staršev. Razne Salj.ve de klamacije, pet|R domoljubnih ppti tudi krepi 1 iii- bezen do naroda in države Otvorltev vinotoča Prve juznostajerske vinarske zadruge v Celju, ASUerčeva ulica 6 Točla se bodo pristna domac'a vina, belo in rdcče nanüzno a Dm 8 —. rnozler ä Din 10'—, rizlmg » Dn l2- in hurgundec ä Din 141 . Na rnzpolago so tudi mrzla jedila. PriporoOa.se zn ob len obisk. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Glavnica in rezervc nad Din 14,000 ooo' Kupuje in pro- daja devize» in valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var~ nost in ugodno obrestovanje. Podruznici: Maribor, Šoštanj Lokalinstanovanie Velik svetel lokal v Miklošičevi ulici, se da s 1. III. 1932. v najem, istofako stanovanie. -—• Po|asn.la da e Alojz Drofenik, Celje, Gavni irg. Dneuno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karol Loibner, Celje Kralja *»e«ra c. 17. — Pri , Zioncu11 Delikatese, specerija, semena. Oglašujte i Moško kolo ^korai popolnomo novo se p r o d a za 900 D'n. N-i^lov v i]pravi list«. Franjo Dolžan „«^ kleparstvo. vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Pretfzema wsa w zgoraj navedene stroke jpadajoža dela in poprawila. - Cene zmerne. Pofon Ljubljnna 2310 in 2311, Mnnlw 20?3 - Rrzoj.-vi: Pivovarna Union Ljubljana. Maribor Najvarneje in najugudnej« se naiaga oenar pri pupn^i novHrn«m ^r«vc»rtu, Kt ie obstoja 64 iftt Celjska mestna hranilnica V CELJU, KHEKOV TRG O lastci palači pri kolodvoru) Prilirankom rojakov u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkuenega in občin- skega denarja posveča posßbno pažnjo. H anirnica daje peso- jila na zemljišča pc najnižji obrestni inert Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranüne vioge )nm$\ poleg CO mDCtsl ToilP z vsem premoženjem premoženja hranilnice 3C lllCdlU vCIJC in vso d^včno močjo Ljubl janska Rredftna banka podružnica Cel}ev Aleksatidrova ulica Centra la v Ljubljani Usta'OulNa I9GÜ Ustanovljena (900 Dclniška giavnica Din 5f\(HMMM)0.—. Skupne reserve nad Din ll,()00.00l>.— Brzojavi: Liubljansha banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice. Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyi«, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec. Split, Sibenik, Zagreb Se pr;poroča za v*e bančne posle. ürejuje Raüo Pe6ulk. — Udgovoren za Kunzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Č.etina. -- Oba v Celju.