ŽENSKI VET M Mesto modnega poročilk. Zgodaj že, prezgodaj nas je letos vreme opozarjalo, da bo kmalu konec poletja, konec lepih dni in da moramo začeti skrbeti za jesen in zimo. Jesen je pač tisti letni čas, ki prizadeva materam največ skrbi, ko gledajo kopico otrok, ki so se doslej brezskrbno igrali goli na morskem bregu ali tekali bosi in na pol oblečeni po travnikih in se podili po dvoriščih. Yes ta pestri naraščaj, ki mu je čez poletje zadostovala vsaka krpa blaga, da smo ga zavili vanjo, bo kmalu začel cepetati z bosimi nogami, s ščinkavčkom na nosku: mama, obleci me, mama, obuj me — v šolo bo treba. In uboga mama si bo belila glavo: kaj naj jih obleče: druga, srečnejša, si bo belila glavo samo stem — kako naj jih obleče. Tako ali tako, vsa skrb naših mamic bo za enkrat veljala samo naraščaju in njegovim oblekam. Zveste svoji nalogi, da vedno pomoremo dragim naročnicam po svoji moči z dobrim nasvetom, smo sklenile, da posvetimo septembersko modno prilogo v prvi vrsti otroku in podamo na krojni poli same kroje za otroške obleke in perilo. O novi modi za otroke ne bodemo dosti govorile. Trpežno blago, enostaven kroj, da se otrok v obleki lahko neovirano giblje, in izbega-vanje vsem kričečim in pretiranim novostim — to so pravila, ki se jih bo držala vsaka pametna mati ob katerikoli modi. — Temne šolske oblekice poživimo z belim ovratničkom ali z živobarvno kravato. — Pletenine so še vedno najbolj ekonomične. Džemper žive barve na temno krilce ali cela pletena obleka je za deklico ravnotako lepa kakor praktična. — Plašček izberemo tak, da se poda na vsako obleko. Če hočemo imeti otroka okusno oblečenega, bodemo n. pr. pri nakupovanju nove obleke vedno pomislile na plašček, ki ga otrok že ima; ne bomo se dale zapeljati po lepi modni barvi, ampak bomo v prvi vrsti pomislile, kako se bo ta barva ujemala s plaščem, ali kako se bo ujemala barva nove bluze s krilcem itd. Vedno je dobro, če pomislimo že v začetku leta, kaj vse bodemo potrebovale za otroke na jesen in zimo. Ako ne moremo kupiti vsega 65 Za lepe jesenske dni. štev. 1. Obleka iz rujavkasto-iđe-čega volnenega krepa. Krilo je zvona-ste oblike in nekoliko nabrano. Bluza je enostavna in se zapenja spredaj. Kratka jopica je brez ovratnika, spredaj odprta in kakor krilo okrašena z drobnimi pošitimi robčki. Štev. 2. Obleka iz rdečega volnenega krepa in krilo zlikano v široke votle gube, ki so pošite skoro do kolena z nevidnimi vbodi. Blnza Ima spredaj ozek vložek iz drobnih pošitih robčkov. Jopica je enostavno ukrojena, ravna in precej dolga. Pošiti robčki so sploh zelo moderni in brez dvoma najfinejši okrasek za .obleke iz kakršnegakoli volnenega blaga, pa tudi za kostime in plašče. Priporočljivi so tndi Tsled tega, ker ne zahtevajo nikakih izdatkov; glavni pogoj je, da so čedno šivani. naenkrat, sestavimo si mal načrt, ki mora biti kolikor mogoče točen. Po tem načrtu kupujmo potem po vrsti tako, da kupimo vedno najprej to, kar je najbolj potrebno. Nikar se ne dajmo zapeljati, ko vidimo kaj lepega, ki ni neobhodno potrebno, da nam potem ne zmanjka za tisto, kar je potrebno. Predno začnemo kupovati, preglejmo dobro staro zalogo, ali se ne da kaj prenarediti, prebar.vati, napraviti iz dveh starih oblek ene nove — kar tako lepo znajo nekatere matere. Cisto napačen je pa način, ki ga imajo nekatere: ko namreč kupujejo sebi obleko, kupijo še malo več blaga in napravijo enako obleko otroku. Silno neokusno je videti na ulici n. pr. mater v temno-rujavi ali temno modri svili in poleg nje otroka v obleki iz iste svile. Da revna delavska žena izrabi ostanke barhenta ali perkala in navravi iz njih obleko otroka, je vse hvale vredno. Toda gospa, ki kupi sebi svileno ali žametasto obleko, naj pazi, da kupi samo toliko, kolikor potrebuje zase, otroka pa naj obleče raje v barhent ali perkal in bo mnogo elegantne jša z otrokom vred. 66 štev. 3. Enostaven volneni kostim tobačne barve; jopica je povsem gladka, krilo kaže obliko predpasnika. Stev. i, Temnosiv kostim Ima krilo g širokim pasom, kar je zdaj zelo moderno. Bluza je iz svetlo sivega satina. Kostim 38 najpraktižnejša prehodna obleka za. jesen in spomlad. Brez kostima si ne moremo misliti garderobe dobro oblečene gospe. Priporočljiv je predvsem zato, ker se lahko nosi več let; zato naj ima kostim vedno klasično obliko in mani ko mogoče modnih okraskov. Najboljši v materijalu in najlepši v opremi so šivalni stroji, kolesa, „GRITZNER« in „ADLER" ter pletilni stroji „DUBIED" za domačo obrt in industrijo. Pouk v vezenju brezplačen. — Le pri JOSIPU PETELINCU, Ljubljana poleg Prešernovega spomenika ob vodi. VeCletna garancija! Zahtevajte ponudbe! 67 štev. 6. Obleka za sport in za na ulico. Krilo je iz belega volnenega blaga, ukrojeno v zvonasti obliki; džemper je rdeč in bel; rdeče-bela jopica izpolnjuje mladostno obleko. Štev. 7. Obleka za sport in za ulico je iz volnenega blaga zelo svetle barve; blnza je iz vzorčastega blaga, enake zapestnice krase kratko, široko jopico. Posredovanja. Gospodična, ki je dovršila meščansko šolo, obrtno šolo »Vesnas v Mariboru, tečaj za učiteljico ročnih del ter privatni tečaj za stenografijo in strojepisje in ima tudi že nekoliko prakse, žeU primerne službe. Vstopila bi tudi kot vzgojiteljica k slovenski družini. Govori slovensko, nemško in je zmožna tudi nekoliko italijanščine. Ponudbe z navedbo štev. 142 na našo upravo. Krojaška pomočnica. Gospodična s štirirazredno mešč. šolo ter triletno nčno dobo krojaške obrti, z dobrim spričevalom, želi nameščenje kot krojaška pomočnica pri dobri krojačici v Ljubljani. Ponudbe z navedbo štev. 145$ t nasloviti na našo upravo. Postrežnica ali delavka, 26 let stara, pridna in poštena, želi zaposlitve i cel dan ali tudi le za pol dneva. Jfonudbe na našo upravo z navedbo štev. ?44. Tfač-no ifs. si'^oj-tsi.o ve.j:pnjt 68 štev. 8. Obleka z jopico iz tweeda (tviđa). Stey. 9 nam kaže isto obleko brez jopice. Štev. 10. in 11. Obleka iz temno-modrega, belo pikastega krepa z jopico in brez jopice. Krilo je zlikano v votle gube, ki so zgoraj sešite, jopica je obrobljena s progo iz modrega krepa. 10 11 69 štev. 14. Obleka iz črno-belega tweeda; jopica je brez ovratnika in je okrašena s čmim blagom enake vrste. Bela bluza z ovratnikom, ki nadomešča ovratnik pri jopici, je okrašena s črnimi, vezenimi zobeki. Pas je iz črnega laka. Štev. 15. Suknen plašč iz bež barve je kompliciran v kroju; stranske našite pole so daljše in širijo plašč od spodaj. Štev. 12. Kostim — fantazma iz temno zelenega, belo pikastega blaga, obrobljen z belim blagom; bluza iz bele svile. Moderen ovratnik iz ber-melina (belega obritega zajoka) zre-zan v pentljo ob strani. Štev. 13. Obleka izcela; široka proga okrog vratu in ob pasu markira .lopico. Ovratnik in zapestnice iz belega, v proge zrezanega blaga. 70 Naši malčki v šoli in doma. štev. 01. Volnena oblekica za deldieo 5—7 let. Kroj I. na krojni poli. Oblekica se (zapenja Eađaj (samo v dolgosti p.lasitroiia). Zato naipravimo ovratniček iz belega blaga posebej, ga obrobimo od znotraj s poše-vno ukrojeno progo ter ga prišijemo z redkimi vbodi samo na desni polovici. Leva polovica se pusti neprišita in se ovratnik zajpenja spredaj z vznnetnUni gumbom (drmker). Štev. 02. Plašč za 12—14 letno deklico. Kroj H. na krojni poli. Na sprednji del prednika pripnemo najprej vložek iz platna, potem podložimo oba prednika_ z blagom do črte, ki je naznačena na kroju v vsej dolžini. Kratka črta (cd reverja doli) pomeni točno sredino. Ako je blago karirano, ukrojimo žepe poševno, ravno tako zapestnice. Na žeipe prišijemo dva točno po načrtu Ukrojena paska in jih čedno prišijemo s strojem. Gornji del rokava je na komolcu malo nabran v dolžini Š cm. Plašč podložimo, ako je pa blago zelo težko, ostane lahko nepodložen, tedaj pa moramo šlive lepo obšiti s poševno ukrojenimi progami iz podloge enake barve ali jpa z ozkim svilenim trakom enake barve. Obrobki svetlejše ali celo različne barve ne pričajo o dobrem okusu. Štev. 03. Plašč za odraslo deklico ima kožuhavinast ovratnik in okrasek ob stranskem šivu. Štev. 04. Plašč za šolsko deklico, s kožuhovinastim ovratnikom in zapestnioami. Štev. 05. Praznična volnena obleka za deklico 10—12 let. Kroj HI. na krojni poli. Prednik in zadnik sta ukrojena iz treh delov; stranska dela prednika imata po eno väito gubo, ki se ukroji iposebej. Ta oblelca zahteva posebno pozornosit in natančnost. Stranska dela prednika imata v pasu tri prav drobne sešite' robae v dolžini 6—7 cm. Stranska všivka, ki tvorita gubo, prišijemo podolg narobe, zgoraj rpočez pa na lice z nevidnimi vbodi. Prej moramo gubo dobro zlikati, da lepše sešSjemo. Hrbet je enako napravljen kakor prednik, samo da nima vloženih gub. Štev. 06. Rujavo-bež ali rdeče-belo karirana obleka za deklico 8—10 let. Štev. 07. Šolska obleka za dečka 5—7 let je pripravna za poletje pa tadi za jesen, ako naredimo bluzo (srajčko) iz barhenita ali flanele. Bluza je zelo enostavna, ima spredaj kratek rajzfpor, ki ga zakriva ovratnica; ovratnik je bel. Hlačkam prišijemo ravno ukrojen, 3 cm širok pas, ki ga opremimo z gumbnicami na mestu, kakor je označeno na kroju. Naramnice so iste širine in iz enakega blaga. Kroj IV. na krojni poli. Štev. 08. Obleka za 12—14 letno deklico. Kroj V. na krojni poli. Enostavna bluza ima po 2 sešiti gubi na vsaki strani, hrbet je gladek; krilo je zvonaste oblike. Rob za gunibnice pri bluzi ukrojimo raven v širini, ki je označena na kroju. Pas je raven in enako širok. Štev. 09. Enostavna temna obleka za odraslo deklico. Ukroji se lahko po kroju za obleko štev. 8 in sicer tako le: prednik z vpognjenimi gubami položimo na polo .papirja. Narišemo obrise, ga odložimo in pri predniku na poli narišemo navpično lq vodoravno črto v primerni višini in širini. Vzamemo seveda celo dolgost, t. j. podaljšamo prednik za celo dolgost krila. Nato izrežemo prednik po narisani črti, stransko ipolo, bi nam je 71 ostala od .prednika, pa rasiširimo spredaj za iake 2—8 prste, da na prsih lahko naiberemo. Hrbet napravimo gladek. Ta kroj nporabimo lahko tudi za šolski predpasnik iz črnega klota. Štev. 010. Volnena enostavna obleka za odraslo deklico. Tudi za to obleko laliko uporabimo kroj obleke štev. 8., ako ga ,priredimo na sličen način, kakor je navedeno pod štev. 9. Beli plastron in ovratnik leipo poživita preprosto, .temno obleiko. iPlastron se ne prišije na o'bleko s strojem, marvee % nevidnimi vbodi z roko; najbolje je, da napravimo dva plastrona z ^vratnikom, da lahko izmenjujemo, kar je vedno priporočljivo pri vsaki obleki, pri otroških' oblekah pa naravnost potrebno. Ce že imamo bel ovratnik pri obleki, mora bliti vedno čist in lopo zlikan. Štev. 011. Predpasnik za 6—Tletn» deklico. Kroj. VI. na krojni poli. Blaga rabimo tolilso, kolikor je dolg predpasnik. Ob straneh prišijemo trak, ki se zaveže zadaj. Ozke naramnice opremimo a gumibnico ter jih za-pnemo križem ob straneh, kjer smo poleg traku prisile še gumb na ano-tranji strani. Predpasnik laMco obrobimo z blagom žiive barve, ki mora biti v skladu e barvo predpasnika. Zelo je prikladen za šolske otroke kot šolsko ročno delo, ker je pri njem malo dela in se da lepo okrasiti, n. pr. z borduro s križoi na prsih počez ter spodaj ob robu. Štev. 012. Predpasnik iz kariranega blaga, obrobljen z robčkom temnejše barve. Štev. 013. Predpasnik iz vzoreastega blaga, primeren tudi kot šolski predpasnik iz črnega klota. Kroj VII. na krojni poli. Ako želimo napraviti rokave, jih ulcrojimo po kroju štev. 5 na krojni poli. Ozko zapestnico še dodamo. Štev. 014. Praznična obleka za đckUco 10—12 let. Tudi aa to obleko lahko uporabimo kroj obleke štev. 05. z malimi spremembami, ki količkaj spretni šivilji ne bodo delale težav. Krilo moramo ukrojiti ranmo, povsod enako visoko. Zaokroženi prednik prišlijemo na krilo, potem šele izrežemo na znotranji strani, kar je preveč blaga. Ce blago ni debelo, lahiko pustimo nerezano, kar nam bo prav prišlo pozneje, ako bomo hoteli obleko prenarediti. i] i'iiilSSi Štev. 015. Volnena oblekica za deklico 6—7 let. Lahko ukrojimo oblekico po kroju obleke štev. 016, ako kroj povečamo pa potrebi, v pasu nekoliko zdaljšamo, krilce ukrojimo posebej na način, kakor je tikrojeno krilo št. 08, t. j. kroj št. 32 lin 33 na krojni poli, seveda primerno zmanjšan. Proge, ki krasijo obleko, so ravne; ako je obleka iz kariranega blaga, jih lahko ukrojimo poševno, ako je iiz črtanega, pa vodoravno, da dosežemo lepši učinek. Štev. 016. Oblekica za 4—6 letno deklico. Kroj VIII. na krojni poli. Oblekica je .posebno primerna za prenarejanje Iiz druge obleke, ker je krilce sestavljeno iz šestih pol. Zapne se zadaj, zato se prišije samo desna polovica ovratnika k obleki, ostala polovica ostane neprišita in se zapn« spredaj z vzmetnim, gumlbam. Na poli sta narisani samo dve poli krilca in sicer ena sprednja in ena zadnja, ki je nekoliko ožja. Vsake pole ukrojimo po tri komade. Štev. 017. Plašeck za 7—9 letnega dečka. Kroj IX. na krojni poli. Sprednji del podložimo z enakim blagom do črte, ki je narisana na kroju. 74 Vmes vložimo [platno, ki ga na znani način dobro prišijeioio k blagu, da se ne premika !in ne tvori ^giib. Tudi o-vn-atnik podložimo z enakim blagom. Štev. 018. Obleka za 10—12 letnega dečka, primerna za zimo, ker je v vratu Eapr.ta. Štev. 16 in 17. Dva predpasnika iz črnega klota za šolo in dom. Kroj X za štev. IG. na krojni poli. Kompletna kuhinja vse kuhinjske in gospodinjske potrebščine, kakor posoda, emajlirana - navadna in Ideal aluminijasta, porcelan, steklenina od preproste do najfinejše, [moderni kuhinjski stroji, jedilni pribor, karnise, termo- in ogrevalne steklenice itd. popolne opreme za neveste, gostilne in hotele neci, kompletni štedilniki, kopalne in umivalne naprave, prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice na debelo pri ia drobno BOGDANU ŽILICU, ljubljana 75 > štev. 16. Obleka iz volnenega tereipa modre liarve z Tujaivimi pikami. Štev. 17. Plašč enake .barve in enakega vzorca, kakor gorenja oMeka, samo da je suknen. 76 štev. 18—19. Obleka ia modronsivo-belo kariranega kitajskega krepa s suknenim .plaščem iste barve ia istega vzorca. — V velikih modnih trgovinah se hodo letos doibüe različne tkaniae enake barve in eaak^a vzorca, tako da se lahko napravi obleka iz tanke volne ali svile in enak suknen plašč. 77 Popis risb na zadnji strani krojne pole. štev. 1 in 2. Deset vzorcev za tka- nieenje. S temi vzorci upeljujemo v naše priloge za nais novo tehniko, ki pa je "bila nekdaj v našem narodu zelo razširjena. Danes goje tkaniče-nje med Slovenci skoro edine Belo-kranjice. Zelo je tkaničenje razširjeno v Dalmaciji, kjer vezejo prddne seljaliinje prekrasne vzorce na svoje obleke, brisače, prte in na različne predmete. Naši vzorčki so posnetki z originalov iz splitskega mnizeja. Tkaničenje je zelo laiko; so to le enostavni idolgi vbodi, vbadamo jih v isti vrsti naprej, ne vezemo vsaio obliko posebej, kakor pri križcih, ali drugem vezenju. Le če mešamo barve, vezemo vsako obliko ease. Crtica v enem kvadratu pomeni tvbod čez eno nitko, v dveh kvadratih čez dve nitki litd. Za tkaničenje moramo imeti debelo, enakomerno itkano platno in ne pretanko iprejico. Naši '\'zorčki so hili izvršeni z rdečo prejico, lahko pa tudi mešano na ta način, da vezemo par cm bordure z rdečo, par z modro, i. t. d. Štev. 3. Blaama za na posteljo. Blaaina je im belega fineg-a platna ter služi le za okras postelje. Vezemo po vzorcu 3a. z angleškim vbodom ali z vbodom rišelje; vzorec je pa tudi ipripraiven za strojno vezenje. Blazino okrasimo, kalcor je razvidno na risbi, ibodisi s čipkami, bodisi z dvema volaneama, katere ob-robimo z ozkim živim robčkom. Načrt gospe A. Prinčičeve. Štev. 4. Vzorec za ovalen prtiček za mizico v spalnici. Vezemo kakor štev. 3. Obrobimo z lepimi ozkimi Meklanimi čipkami. Štev. 5. Bordura s križci za blazine, zavese itd. Bosanski vzorcek iz zbirke gospe Mironove. Barve,: 1-črna, 2-rdeča, 3-zelena, 4-modra, 5-rumena, 6-bela. Stev. 6. Tri bordure s križci za obleke, bluze in drugo uporabo. Bail-ve: 1-modra, 2-rđeea, 3-ru-mena. Stev. 7. Prt za kredenco. Belo vezenje (rišelje in živi šivi) na, nebeljenem platnu po risbi štev. 7a. Načrt gospe Lije Zalaznikove. Štev. 8. Namizni prt za jedilnico, vezen po risbi štev. 8. Štev. 9. Krasen prtiček, vezen na nebeljenem, enakomerno tkanem, debelem, iplatnu s križnim vbodom. Barve: 1-rdeča, 2-modra, 3-zelena, 4-oranžna, S-črna. Ako vzamemo tprve tri barve temne, je delo vse bolj učinkovito. Štev. 9a nam kaže četrtino rozete v voglu ter borduro oib robu, štev. 9b pa je srednja rozeta. Prtiček obroMmo z ozkim robčkom ter naredimo vse naokrog male čopke iz nebeljenega bombaža. Čopke napravimo na sledeči način: kakih 15—20 nitk: (vlbodov) vbodemo kolikor mogoče tesno skupaj .preko robčka tako, da so zanjke ara dolge. Da nam pridejo zanjke, enakomerne, šivamo preko širokega kartona. Kadar smo naredUi dovoljno število zanjk, jiii prerežemo spodaj ter tik ob robu ovijemo nitko okrog čopka, da nastane glavica, jpritrdimo nitko s par Vbodi ter jo nevidno speljemo za VA am dalje, kjer zopet napravimo čofpek. — Krasni prtiček je dal-majtinskega izvora, iz zbirke gospe Maleševičeve v Kiatanju. 78 Nekoliko opazk h krojenju in šivanju otroških oblek, Ko posnemamo kroje, pazimo, da smo našli vedno pravi kroj, t. j. točno številko In enako črto, kakor je navedena ob strani. Kroje vedno prej dobro zmeri^mo v širino in dolžino, dodamo ali odvzamemo, po potrebi. Ne smemo krojiti na slepo, tudi če je pri kroju navedena starost otroka, ker otroci istih let so včasiii zelo različni. Opozarjamo še posebno, da moramo za otroke vedno krojiit raje nekoliko večje ter pustiti v šivih in v robu, ker bo obleka eez leto pretesna in prekratka, ali jo bo treba širiti in daljšati. Kavnih pasov nismo narisali na polo, ker samo prostor jemljejo. Navedli bodemo povsod, koliko na.i bodo široki, dolžina se pa zmeri na otroku. Na krojni poli smo opustili številke v kotu pri vsakem posameznem kroju, ker se nam zde nepotrebne in včasih samo motijo. Postavili smo številke samo tam, kjer je kroj bolj kompliciran in bi se lahko kaj zamešalo. S tem smo ustregli nekaterim naročnicam, ki so nas opozorile na to, da so male številke nepotrebne. Ako smo v zadregi, koliko blaga naj kupimo za kako obleko, napravimo tako-le: najprej posnamemo kroj s krojne pole, ga zmerimo in uredimo točno po meri otroka. Nato vzamemo polo papirja, ki naj bo tako široka, kakor je široko blago, ki ga mislimo kupiti. To pa že vemo, da je blago v navadnih treh širinah 1 m, 1.20 m ali 1.40 m, kakoršno pač kupimo. Na polo papirja položimo kroje v primerni razdalji upoštevajoč šive in robe, računamo dvakrat toliko in imamo potrebno mero za nakup blaga. Pri otroških oblekah ne bodimo preveč skopi z blagom, naj raje kaj ostane. Včasih si z 10 cm blaga, ki nam ostane, prihranimo prihodnje leto stroške za novo obleko. Vse šive moramo sproti likati, ako hočemo, da se bo obleka lepo vlegla. Sive na znotraj čedno obšijemo, pri plaščih in jopicah brez podloge pa lepo obrobimo s trakom ali poševno ukrojenimi progami iž tenke podloge, ki nw bodo po možnosti enake barve, kakor je blago. DARINKA VDOViČ prej Ivanka Praznik LJUBLJANA, ERJAVČEVA CESTA ŠTEV. 2 (NASPROTI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA) Priporoča veliko izbiro pisem-sl