Dvesto let Šestice
»šestica« je ena izmed starih ljubljanskih go-stiln, ki so jim zaradi novogradenj štete ure. Sprva krčma, nato restavracija in sedaj gostišče prav letos slavi 200-letnico, odkar je na široko odprla duri lačnim in žejnim popotnikom.
Nekdaj mogočna enonad-stropna mestna zgradba ob Dunajski cesti, se je v moder-nem okolju zadnjih desetletij kar nekako pogreznila vase, vendar še vedno slovi kot dob-
ra stara »Šestica« ob Titovi cesti. Sprva je bila pod slam-nato streho in je v njej našel zatočišče postiljon, ki je tu me-njal konja, si privoščil štefan vina ali dva, grižljaj pa še po-steljo po vrhu.
»šestica je dobila ime po hišni številki 6, ki se jo je dr-žalo v prejšnjem stoletju več kot 70 let. Drugi ljudski vir trdi, da se je ime prijelo po starem avstrijskem novčiču za 6  krajcarjev,  ker si se za  ta
denar najedel, napil in naspal pod njihovo streho. Morda pa ne bi preveč zgrešili, če bi obe varianti združili. Kakorkoli že, pri birtih so se popotniki ved-no dobro okrepčali, saj so se med drugimi zvrstili Golobi, Debelaki in Grmeki, vse do Za-laznikov, oziroma krčmarice Terezije Zalaznik, ki jo starejši Ljubljančani še pomnijo. Tudi sedanji direktor gostinskega podjetja »šestica«, Vinko Oko-ren je Gorenjec, kot večina njegovih predhodnikov.
»šestica« je odprla vrata 1776. leta, kdaj točno, ne ve nihče.
Ko se bo morala dobra stara »šestica« le umakniti beton-skim zidovom, se bo poglobila nekaj klafter pod Metalko. In to se zna zgoditi prav kmalu.
Andrej Selan