Poštnina plačana o gotovini
LETO 1935-1934
M A J —J U N I I
LETNIK III. STE V. 9-10
»Naša Zvezda«, dijaški kongregacijski list, III. letnik. V šol. letu 1933/34 bo izšel v desetih številkah vsakega 15. dne v mesecu. Naročnina za dijake 18 Din, za nedijake 25 Din. Posamezna številka 3 Din. Za Avstrijo 3 šil., za Italijo 7 lir.
Založnik in izdajatelj: Vodstvo dijaških marijanskih kongregacij v lavantinski in ljubljanski škofiji. Za založništvo in uredništvo odgovarja dr. Jože Pogačnik.
Uredništvo: Rokopise pošiljajte dr. Ignaciju Lenčku, Št. Vid nad Ljubljano,
Zavod sv. Stanislava.
Uprava: Ljubljana, Križanke — Napoleonov trg 1 — Cek. nak. 16.098.
Tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne v Ljuhljani (K. Ceč).
Vsebina 9.—10. štev.:
V Št. Vidu in Mariboru se vidimo! — Pridi, sv. Duh! (Vera) — Naš prijatelj (Alkam)
— Sv. Frančišek (St. Celedin) — V prvem majniškem jutru (pesem, Ažmanov) — So-lutio omnium problematum Christus (L. J. Žabkar) — Svečeniku (pesem, Jože Kastelic)
— Mir in zbranost (Dr. Ira) — Glas, ki vzbuja strah (Pierre l'Ermite) — Tvoje roke (pesem, L. J. Žabkar) — Kakor mehka pesem (L. J, Žabkar) — Oče naš (O. S. U.) — Iz teme k luči (igra, Dr. Joža Lovrenčič) — Kongregacijski vestnik — Socialna zrna
Povsod Boga — Uganke.
Iz uprave
Za vse potrebne informacije glede zborovanja in duhovnih vaj se obračajte na: Dr. Ign. Lenček, Št. Vid nad Ljubljano, oziroma: Zavod šolskih sester, Maribor. Ravnajte se v vsem po navodilih gospodov voditeljev! Prinesite — vsaj nekateri — s seboj tudi fotografske aparate, da boste napravili nekaj lepih posnetkov iz našega življenja na zborovanju! Pevci, pripravite pesmi, da boste zapeli! Pesmi naj bodo seveda primerne značaju zborovanja!
Pridite v Št. Vid na predvečer duhovnih vaj oziroma zborovanja, najkasneje do 7 zvečer.
Iz uredništva	.	.
S to številko je zaključen »Naše Zvezde« tretji letnik. Veliko truda, skrbi in ljubezni je v njem. Vsem, ki ste sodelovali in nas podpirali, naj poplača Marija s priprošnjo pri svojem ljubem Sinu. V bodoče pa mora »Naša Zvezda« napredovati! V vsakem oziru! Zato pa morate vsi pomagati, vsak na svoj način! Lep, zanimiv, aktualen, borben mora biti naš list! Bo pa vedno slika — nas samih.
Zato na delo!	Urednik.
Moja politika je politika evangeliju.	Sv.	Janez	Bosco
Bog nam ni ukazal zmagati, ampalc bojevati se.	Treppel
NASA
ZVEZDA
III. letnik	1933-34	9.-10.	štev.
V Št. Vidu in v Mariboru se vidimo!
Leto je za nami. Kmalu boste k številki svojega razreda naredili eno črto več, za en razred više boste. To prijetno zavest že vnaprej uživate, vem.
Leto dela po naših kongregacijah je tudi za nami. Iz živahnih poročil od vseh strani moremo soditi, da gre naše delo veselo in resno naprej. Eno leto starejši ste, za eno stopnjo trdnejši v svojem značaju, gotovo tudi globlji in vztrajnejši v svojem notranjem življenju. Precej plev in snetja je letos odpadlo, hvala Bogu, klenejši postajajo kongreganisti. Kjer pa ni videti toliko vneme, tam je vsaj volja dobra in srce idealno.
Ali so semena naših lanskih zborovanj res padla v vsa srca? Ste vsi, ki ste bili na zborovanju, preželi s temi mislimi in nazori, tam gori v Mariboru in v Škofji Loki začrtanimi, vse svoje tovariše, vse svoje sestre? Če še ne dovolj, popravite koncem leta še to. To je bila naša podlaga in naš vojni načrt za bodoče borbe. Na tej osnovi bomo letos zidali dalje.
Zdaj Št. Vid in Maribor spet vabita, šentviški fantje in dekleta pri šolskih sestrah v Mariboru se že z veseljem pripravljajo, da nas sprejmejo. Tudi mnogo kongregacij že mesece in mesece misli in zbira sredstva, da gredo na pot. Že spet bi se radi videli. Pa spet kaj rasli v Bogu in značajnosti, spet radi nekaj smernic začrtali.
O naših referatih vam bo poročal gospod voditelj in tudi vse razložil, kar treba vedeti in storiti za duhovne vaje in za zborovanje. Vsak dan bodo samo trije referati, da bo časa tudi za razgovor. Fantje, pripravite se nanj, sami posegajte vmes in pridite tudi s svojimi mislimi in željami. Za dekleta vem, da bodo to same naredile, saj so lani tudi živahno zborovale. To so vaši dnevi!
Ali že varčujete, da boste lahko prišli? Ali že zbirate za one, ki sami ne morejo vsega dobiti za pot? Kdor ima železno voljo in dovolj idealizma, bo prišel, čeprav je njegov žep popolni vakuum. Kar bomo mogli, bomo pomagali; vsakdo naj se v sili obrne na svojega voditelja.
Pridite kot urejena četa. Tiste, ki bi se hoteli te dni zabavati ali dolgočasiti, pustite doma. Prav tako tudi vse nerge in večne nezadovoljneže, ker taki ljudje so coklje zase in za vse druge. Mladi, živahni in vedri — taki ljudje hočemo biti skupaj, ker le mladost in veselje sta zmožna velikih stvari. Zraven pa pokažite svojo disciplino, sami od sebe, in nemirne duhove držite z zgledom in besedo. Pri toliki družini, ki se tod snide, je seveda potreben tudi neki dnevni red; sprejmite ga voljno in z ljubeznijo, da bodo uspehi večji in trajnejši. Skušali bomo, da vam bodo ti dnevi zares obenem prijetni in koristni. Taki morajo biti, da bo vsakomur žal, ki bo ostal pod domačo hruško.
Ne pozabite legitimacij za zborovanje. Zato morate pred sklepom šolskega leta vedeti, kdo gre in kako pojdete, morda skupaj. Pa tudi pesmi ne pozabite. Tudi letos naj odmeva od naše pesmi. Povsod Boga mora biti res mogočen spev in od srea. Vsaj tako kakor lani.
Zato vabimo vse. Pridite, živahni mariborčani, pojoči celjani, družinsko čuteči novomeščani, tihi, a delavni kcčevci, trudeči se kranjčani, pa Ptuj in Murska Sobota, pridi, močna Ljubljana, šentviški fantje vas čakamo in vabimo.
Pridite, sestre od vseh strani, da se spet vidimo in očrtamo pota. Maribor vam ponuja svoje toplo in prijetno zavetje. V duhovnih vajah se približamo Bogu in uredimo svoje srce, potem pa premislimo svoje kongregacijsko delo za bodočnost. Naša predavanja so vzeta prav iz današnjega kaosa in nam hočejo dati luči in moči.
Zato pridite! V Št. Vidu in v Mariboru se vidimo!
Pridi, Sveti Duh!
(Skica meditacije.)
Drugič v cerkvenem letu molimo, ko se pripravljamo na tretji največji praznik vsega leta: »P r i d i !«
Prvič smo molili tako v adventu, ko smo pričakovali prihoda druge božje Osebe — hrepeneli iz teme po prvi iskri novega življenja.
Zdaj pričakujemo, oziroma se spominjamo prihoda tretje božje Osebe — v času, ko vse cvete in je polno solnca: spoznali smo, da brez razsvetljenja in moči iz nadnarave ostanemo v temi in slabi.
Pridi, luč naših src!« da bomo videli, kaj je prav: to pa samo potem, če bomo gledali stvari in jih vrednotili v božji luči. V tej luči borno tudi videli delati: »Dokler je dan, delajte. Prišla bo noč, ko nihče ne bo videl delati.«
Prosimo moči. — Čeprav smo spoznali, kaj je prav, še ni vse. Deljeni smo: če je že dobra volja v nas, še niso dobra naša dejanja. Potrebujemo moči, ki gre preko vsega, ki je nadnaravna...
Verujem v Svetega Duha. Kakor verujem v Očeta, Jehovo (= »Tistega, ki je«), v pravir vsega,
v Sina, v Besedo, ki je meso postala, v Odrešenika, tako verujem tudi v Svetega Duha, v Ljubezen, ki z njo za nas skrbi Oče, ki se v njej za nas daruje Sin — v Ljubezen kot valovanje in gibalno silo božje vsemogočnosti in smotrenosti, ki je vse, kar obstoja, njen rezultat.
Ker je Sveti Duh božja Oseba, se moramo s spoštovanjem obračati k njej: ponižno in zaupno prositi, da pride z visokih nebes v našo revo.
Smo pripravljeni, da jo sprejmemo? Prosimo: umij, kar je umazanega« — kar je na cesti vsakdanjosti leglo prahu na srce;
»namoči, kar je suhega« — v vročini bojev je vrt naše duše postal suh, življenje rož v njem začenja veneti;
zaceli, kar je ranjeno« — skoraj vsak dan nam je življenje po volji Gospodovi zadalo kako rano, ki nas slabi; toda ne samo nepopolnosti, ki izvirajo od zunaj, tudi od onih, ki so iz nas samih, naj nas Sveti Duh oprosti;
»upogni, kar je trdega« — o, kako trda je naša volja, kadar se je treba premagati, čeprav za Boga in duši, ki je boljši del, v dobro;
»o grej, kar je mrzlo« — da ne bo mraz, ki bi prevzel voljo, zamoril kali in cvetja, ki bi se sicer razvilo v bogate sadove; če pa je bila naša slabost tako velika, da nismo samo začeli omagovati na pravem potu, temveč že zašli na stran, naj nas vodi nazaj na pravo pot.
Če smo prejeli luč, se mar nismo kdaj obrnili od nje, pustili neuporabljeno moč, ki smo jo dobili? Če smo ravnali, kot je govoril Sveti Duh, koliko in kako lepih sadov smo postali deležni. Če pa smo iz lahkomiselnosti ali lenobe pustili, da je trenutek milosti, ki je en sam in tako hitro ugasne, šel neporabljen mimo nas, smo sami sebi zapravili tudi vse sadove, ki bi jih želi, če bi o času sejali. Že v sv. pismu Stare zaveze je prilika o rosi, ki prihaja z neba: življenje vzklije pod njo, ali pa se vrne pod nebo brez koristi za zemljo. V novem zakonu pa je sv. Cerkev, ki v svojem nauku temelji na resnici, ki jo je oznanjeval Gospod Jezus, uvrstila nesodelovanje z milostjo Svetega Duha med največje grehe.
»Prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.« Tudi o tem je že prilika v Stari zavezi: (Bog) je dihnil Duha in neskončno polje, ki je bilo pokrito s kostmi, je živelo: kost se je zvezala s kostjo, pokrila z mesom, vstali so ljudje, človek poleg človeka v novo življenje. In v novi? Spomnimo se najprej izpremenjenja po prvem prihodu Svetega Duha: sv. Peter, ki je pred dobrimi petdesetimi dnevi zatajil Gospoda pred deklo, nenadoma stopi pred tisočglavo množico, začne pridigati: »On, ki ste Ga križali, je Sin božji.« Množica pa najrazličnejših narodov in jezikov ga je strme poslušala, vsak v svoji besedi. Bo pač nekaj pristašev farizejev zgrabilo govornika, ki jim očita umor Boga? Ne. Temveč priznajo svoj greh in se pustijo krstiti: prerodijo se po Svetem Duhu v Kristusu za Očeta.
Dejanje apostolov pripoveduje o množicah, ki so se koj v začetku dale krstiti, o bolnikih, ki so jih prinašali pred apostole in učence, ki so jili čudežno ozdravljali.
In ko je nastopilo preganjanje? Že večina apostolov je umrla mučeniške smrti. In drugi? Že krščeni bodo s silo zatrti, drugi si bodo premislili sprejeli vero Križanega... Vidimo pa, da je vera, ki jo je začel oznanjati en sam, Križani, ki so jo širili dvanajsteri preprosti ribiči, ki jo je izpovedovalo nekaj tisočev starega kulturnega sveta, postala vera milijonov in milijonov.
Ko je minila doba zunanjih nevarnosti, je v času notranjih sicer prišlo do velikih kriz v notranjosti Cerkve same, toda tudi iz teh je izšla zmagoslavno, vsa sveža, prerojena, s pridobitvami.
Zgodovina obstoja Cerkve je slava božja, dokaz Svetega Duha, ki jo vodi.
»Pridi« — »in prerojeni bomo mi, prenovljena bo vsa zemlja« — po Svetem Duhu — v Kristusu — za Očeta.	Vera
Naš prijatelj
O presv. Evharistiji moremo tako malo razumeti. Razumeti prav za prav ne moremo nič. O tem in onem v tej čudoviti skrivnosti moremo pač razglabljati, si to in ono poskušati obrazložiti. Tako je že od nekdaj zanimalo razglabljajoče bogoslovce, kako je Gospod tu pričujoč, kako se udejstvuje tu njegovo življenje, kako je s tvarino zakramenta itd. Končno prideš le do zaključka, da je prav, da se otroci čimprej vodijo k evharističnemu Jezusu, da naj se neuki ne odtegujejo evharistični pojedini, zakaj vsi o tem kaj prida ne doumemo. Zato je naiven zadržek, ki tega in onega morda ovira na poti do evharističnega prijatelja: premalo spoznam.
In vendar o Evharistiji toliko vem. Morda več kot o vsakem drugem zakramentu, več kot o kateri drugi skrivnosti našega verovanja. O presv. Evharistiji vem, gotovo, nezmotljivo vem, da je tu Jezus pričujoč kot Bog in človek. Ako naj je moja slika o historičnem Jezusu popolna, je ta slika nerazdružljiva od presv. Evharistije, ta slika se prav v Evharistiji nadaljuje. Ne slika, to je živ-
ljenje. Zato trdim, da o sv. Evharistiji tako veliko vemo in razumemo. V tem zakramentu se nam razodeva ista Jezusova zaskrbljenost za naše duše, kot to vemo iz evangelija, ista ljubezen do nas, vse odpuščajoča in vedno tolažeča, ista dobrohotnost, ki hoče, ut vitam habeant et abundantius habeant. In če hočeš še vse bolj opredeljeno gledati pred seboj, odpri evangelij in pojdi pred tabernakelj !
Ob tej ugotovitvi se mi tako rado proži vprašanje: le zakaj se vsega tega tako malo doživeto ovemo? Zakaj nismo vse bolj evharistični prijatelji? Ali ni res, da komaj kdaj privatno o Evharistiji govorimo, kot govorimo o dobrem prijatelju? Še to tako v zadregi povemo, če gremo v cerkev, in le kdo pravi, da gre Jezusa obiskat, ali da Jezusa v dušo sprejme? Morda pa tako brez misli eno in drugo opravljamo? Nič čuda, če nam je potem božje Srce nekam zaprto, kakor se nam zdi, in njegove milosti lijo nekoristno mimo nas. In vendar nam evharistični Jezus ni zaprt; odprti so na stežaj tabernaklji, njegovo Srce se nam ponuja, zakladi tega Srca, kot je povedala sv. Marjeta Alakok.
Motrimo enkrat duhovno življenje čisto objektivno. Mislimo si, da bi ga gledali izven sebe, kakor gledamo n. pr. pred seboj rastoče drevo. Odkriješ njegove neprijatelje, ki se mu škodoželjno bližajo, zrasti, ki jih je treba nujno odstianiti; potrebuje mnogočesa, da bo uspevalo, rastlo; vihar se upira vanj in ga upogiba ter krivinči, mu lomi vrhove. — Ce vse to iz te šibke primere preneseš na duhovno svoje življenje, kako smo izpostavljeni. Vsi. Da to niso čenčave besede, že sam najbrž doživljaš. So to borbe za dušo. Težko je reči, kdaj so bolj neizprosne, ali v počitnicah ali med letom. Bolj važno je, da te ne najdejo nepripravljenega, osamljenega. —
Kako si nekateri želi v podobnem razpoloženju nekoga, ki bi ga razumel, mu pomagal iz težav, ga varno vodil! Ni vedno lahko najti takega dobrega človeka. Pa četudi bi to ne bilo težko, težje je se mu odkrivati, svoje rane mu odstirati, ti bi rad takega, ki bi mu ne bilo treba veliko pripovedovati, ki bi že naprej pomirjajoče vplival na tvojo dušo, da bi ti samo poslušal, samo srečen bil ob njem. Zato sem te opozoril na Njega, evharističnega Jezusa. Če je moja beseda odveč, če si o tem že davno prepričan, hvala Bogu, če še nisi, prepričaj se in prepričuj tudi druge.	Alkam
Sveti Frančišek
Sv. Frančišek govori bratu Cattaneo: »Brat Cattaneo, vedno pridigi)ješ le o veliki večnosti in o trdi sodbi in o soncu in zvezdah, ki bodo padale z neba in o raševini in pepelu, v katerem se naj pokorimo. Poleg tega mrko nagubaš čelo in strogi obraz in tako divje gledaš, da se te morajo vedno bati. A Gospod, ki ga oznanjujemo, ne mara, da bi se ga bali. Brat, rečem ti, v bodoče boš govoril več o veselih in prijetnih rečeh.«
»Povej mi jih, nekaj takih veselih stvari, ki so z Bogom v zvezi!«
»Pripoveduj na primer, kako lepo in udobno nam je ljubi Bog iztesal hišico zemljo, kako lepo je ukazal kosom in škrjančkom, naj nam skrbijo za godbo in kako je izobesil svetiljke, sonce in luno, da lahko noč in dan gledamo svoje srečne obraze. In dalje, kako od početka dobrotni Bog skrbi, da nam po drevju dobro sadje zori in da nam kraljevsko žlahtna voda iz veliko vodnjakov in celo iz zemlje izvira, kako nas obdaruje s tem, da v toplem smehu zadovoljno skupaj sedimo in skoraj ne moremo drugače, kakor da smo dobri in se drug drugega radi imamo in proti nebesom kličemo: zahvaljujem se, zahvaljujem! Da, Bog je ljubezen! Ljubezen je Bog!	Prevedel	St. Čeledin
H. Rausch: Angelci slavijo . . .
V prvem majniškem jutru
Včeraj je sonce z višave cvetkam na polje poslalo pozdrave. »Jutri cvetite kar najbolj lepo, ko Majniška Mati obišče zemljo!«
Zdaj vemo, zakaj
že snoči ptičice lepše so pele!
Ker danes je maj, že snoči so cvetke nadele si diademe srebrne iz biserne rose večerne.
Nebeški sijaj
obžarja prelepo Deviško Gospo. Njen sončni smehljaj pa prosi ulioda na naše vrtove; rada bi videla bele cvetove, kako po naših gredicah cvetd.
Pridi, le pridi, prečista Devica, vratca na vrt ti odprem na stežaj. V tvoji oskrbi na mojih gredicah celo življenje cvetoči bo maj.
Pridi, le pridi, prečista Devica, bodi Kraljica mi in Vrtnarica!
Ažmanov
Ni res, da bi bilo kdaj izpolnjevanje dolžnosti nemogoče! Kadar je težko, postane pač junaštvo naša dolžnost.	D’	Hulst
Nič ni tako velikega, kot: biti majhen.	Iru.
Solutio omnium problematum Christus
Nič se mi ne boš čudil, če se upam trditi, da smo danes v zelo kritičnem položaju. Na vseh koncih in krajih so nam popustile mišice in če si ne bomo dali sami kmalu poštene injekcije, bomo neusmiljeno utonili v nevarnem ozračju, ki visi nad nami že nekaj let sem. Pa nisem prav nič pesimist, ampak dobro vem in z menoj dobro veste vsi, ki ste Njegovi, da je samo v Njem, v Kristusu, rešitev. Solutio omnium problematum Christus. To drži! In edino ta zavest nas bo premaknila z mrtve točke in nam pokazala pot naprej.
Vse bomo v Njem našli, vse, kar nam bo potreba na pot, vse bomo z Njim dosegli, tudi najbolj črne oblake bomo z Njim razpodili. Kristus je Resnica in solnce, ki prinaša pomlad in življenje v naše duše! V Kristusu smo in bomo močni, neomajni, če treba do zadnjega požrtvovalni! Sine dolore non vivitur in amore!
Če pa smo združeni s Kristusom, kot pravi sv. Pavel, da smo mistično telo Kristusovo, potem je neizpodbitno dejstvo, da stojimo pred veliko nalogo, namreč da uredimo svoje življenje po Njegovem življenju, da postanemo z njim res eno, kakor so udje eno s telesom. S Kristusom so pa zvezani tudi drugi udje, kakor vemo iz nauka o mističnem telesu Kristusovem, ki ga uči sv. Cerkev. Tudi s temi drugimi udi moramo biti zvezani, če hočemo biti zvezani z res celim Krstusom. To je tudi cilj velikih misli Pavlovih: vivere in Christo pro christianis.
Vsak izmed nas in vsi skupaj smo dolžni delati na tej točki. Delati za skupnost, edinost in pomagati bližnjemu, pa naj bo duhovno ali pa materielno, karitativno; v vsakem oziru! Ne samo lepih besed in dobrega kruha, ampak Resnice dajmo vsem, ki so je lačni in žejni! In vsi naši načrti, ki smo jih postavili? Kje imamo poroštvo zanje? Samo v Kristusu! Vsa ljubezen do bližnjega, vse iskanje miru in pravice temelji v Kristusu! Fons omnis vitae et sanctitatis! Vir življenja in svetosti
Vse v Kristusu in nič brez Kristusa!
To bodi naše načelo v bodočih dneh!
Računajmo kolikor je nujno, delajmo veliko in živimo v stvarnem življenju in v sedanjosti! Samo v sedanjosti je ukoreninjen naš korak. Bodočnost je v rokah božjih, preteklost je za nami. Če se štejemo za člane katoliške akcije, če smo kongreganisti, pokažimo to tudi na zunaj! Katoličan na vsej črti in povsod, zdrav, močan in udaren. Mi vemo, da imamo vso resnico v svojih rokah. Kje je naša navdušenost? Kje je naše Marijino viteštvo? Kje je naša moška beseda, kadar nam v javnosti sramote naša katoliška načela, našo vero, naše dogme, papeža in sveto katoliško Cerkev? Kongreganist moj, ali ne zvenijo ta vprašanja malo čudno? Izprašaj si svojo vest in na vsako posebej na tihem v srcu odgovori? Mogoče bi te bilo sram, če bi mi moral zaupati svoj rezultat? Ii kon-gregacijskim sestankom hoditi ni tako velika žrtev, ali biti v javnosti, na cesti in v javnem lokalu in v šoli, na univerzi, kongreganist, ni tako hudo lahko! In vendar je vest vedno z nami!
Kristjan je alter Christus!
Si že kdaj kaj mislil o tej resnici? Najprej moraš biti dober človek, vsestransko močen, potem šele smeš pogledati višje!
In potem ko si sebe utrdil, začni obvezovati rane še svojemu bližnjemu. Iztrgaj najprej iz svojega srca egoizem in vse njegove privržence in pometi najprej pred svojim pragom in potem se obrni k sosedu!
Svet je zabredel v čudne mlakuže!
Da ga bomo rešili in ga spet spravili na krščanski nivo, moramo postati sami najprej temeljito krščanski. Celi kristjani. Ne samo v krstni in poročni
knjigi. To je mrtvoudnost. Takih mlačnih ljudi še hudič ne mara, pa naj bo Kristus, ki je najradikalnejša resnica in življenje in najmočnejša dejavnost, s takim blagom zadovoljen. Mlačneže je Bog v Apokalypsi izpljunil iz svojih ust.
Postani kristjan z neomajnim katoliškim prepričanjem, ki ga ne smeš skrivati v svojem srcu in ga zračiti v skritih prostorčkih svoje boječe duše, ampak ga moraš pokazati svetu.
Postani kristjan, ki je deloven in ne nosi svoje ljubezni do bližnjega samo na jeziku in po dobrodelnih listih itd. Miloščino dajati, nasičevati lačne in žejne in obiskovati bolnike in jetnike in oblačiti nage — saj veš, kje stojijo te besede — to je katoliško, to je vsebina nauka, ki ga je učil Kristus, čigar učenec si ti postal. In moralni zakoni, index, zapovedi božje in cerkvene, so mar samo za slabiče in nekatere ljudi? Tu ni nobenih izjem in opravičevanj. Samo eden je, ki ukazuje, Bog!
Kristjan se pravi biti apostol. Apostolat je ena glavnih nalog kongregani-stovih! Tudi misijonska misel mora živeti med nami in biti na dnevnem vzpo-redu. Najprej doma, potem pa drugam! Vsi ljudje smo poklicani v veliko družino mističnega telesa Kristusovega. Tebi so to milost dali drugi, tvoja dolžnost, da jo daš dalje! To je katoliško! Z molitvijo, žrtvami itd. podpiraj misijone, če ne moreš materialno. Na vsak način pa moraš!
Globlje moramo zajeti iz studencev vedno svežega krščanstva. Živa voda je globoko na dnu! Čim globlje bomo šli, tem jačja bo naša zavest. In čim močnejša bo naša zavest, tem bolj bodo naša dejanja učinkovala in čim več uspehov bomo imeli, tem več veselja bomo pripravili našemu Učeniku!
Čim bolj bomo skušali doumeti veliko misel o mističnem telesu Kristusovem, tem lažje bomo našli pot, ki nas bo popeljala iz vseh današnjih zaplet-ljajev in problemov, čim bolj se bomo čutili udje enega velikega telesa, čigar glava je Kristus, tem laže bomo prišli na sled rešitvi najbolj zamotanemu, socijalnemu vprašanju, ki danes leži na človeštvu kakor nerazrešljiva uganka.
Solutio omnium problematum Christus.
Z Njim in samo z Njim bomo vse razvozljali in našli vsem vprašanjem odgovore, v Njem bomo postali spet pravi kristjani, v Njem bomo postali spet bogati in močni in res pravi otroci božji in — Njegovi bratje.
Lojze Jože Žabkar
„Neudeutschlaud‘i tabori: Oranienstein, 2000 srednješolcev!
Svečeniku
Eden: V teh triulnih dneh, ko naše bolne roke k belim zvezdam koprnijo, ko bolna srca
v krvavem joku nam gorijo, je nevede in nehote
zavil korak moj v katedralo.
Kamenita tišina hiše božje me je podrla na tla.
Večna luč me je bolela v srce in nisem čutil,
kako me boža njena rdeča ljubezen.
Tedaj sem v tihi svetlobi
vzrl še sto in sto žalostnih bratov,
njih zadnji so se izgubljali
daleč nekje v temi —
kot da nas je ista grenkost
na božje stopnice zagnala,
kot da nas je ista boleča misel
v to sveto temo pripeljala.
In vsi smo — kot Izrael — v eni bolesti stegnili rokč za Gospodom:
Zbor: O,
pošlji nam luč,
postavi svetilnik naši mladosti, pokaži očeta našim nebogljenim dnem, privedi stražarja našim blodečim korakom, vodnika našim trudnim potdm,
Ti silni,
Sveti,
Močni,
Bog!
Eden: In vsi smo se zrušili v nemi bolesti na tla in v molku nas žalostnem tiha večnost je božala.
In sam ne vem, kdaj sem dvignil glavo in videl:
kot da so hladne ugasnile temd,
kot da so v večnost se razjasnile:
Zbor: In sredi med nami v senci križa je stal mož,
svečenik,
Eden:
Zbor:
sejavec,
vodnik,
pastir,
oče,
človek božji brez hlimbe, s poljubom onostranstva na sebi.
Kakor svetilnik s sedmerimi roglji sveti ljudstvu v nebo.
Njegov glas bije kot bron na srca in duše,
orje v njih brazde za sveto seme neba,
njegovo oko meri nebo in zemljo,
v duše vgreza pogled in jih sprašuje v globini,
vse vidi njegova ljubezen,
vse vidi in daje vsem po potrebi:
lačnemu kruha,
temnemu luči,
tonečemu ladjo,
blodečemu božjo besedo.
Kot da je križan na svojo ljubezen, je razširil roke
in izmed nas je vse trudne pozval na svoje srce.
Z desnico je trudna čela otrl,
s svetlo besedo nam je knjigo življenja
odprl.
In bilo nam je kot pri očetu, kot rodni krov so bedele nad nami njegove dlani;
čutili smo le, da je v nas svetlo, o, svetlo,
da smo srečni otroci v zavetju božjega diha.
In ko me je spet objela sveta tihota, je bilo krog mene in v meni svetlo in tisoč radostnih bratov je v svetem psalmu radosti vzkliknilo z mano v nebo:
Svet, svet, trikrat svet si, Gospod,
Bog naše mladosti,
ki si prižgal luč naši temi,
ki si dal sonce našim očem,
ki si postavil preroke našemu ljudstvu.
Tebi pojo naši radostni kriki, v Tvojem imenu gore naša srca v nebo.
Svet, svet, svet si, Gospod,
Bog naše mladosti,
svet, svet, trikrat svet si, Gospod.
Jože Kastelic
Mir in zbranost
Predvsem tega nam manjka. Prav teh stvari, ki tvorijo ravnovesje v našem življenju. Zato smo tako neuravnani... Miru nam manjka, tako vihravi smo, kot bi bili vedno prepozno pri stvari. Miru, zlasti takega pri nas in samo za nas; nič čudnega, da samih sebe ne poznamo, da smo slepi za ves plevel, ki raste v našem srcu.
Tako prav nič bistrovidni nismo, ker nam manjka jasne luči premišljenosti. Če srečamo kako stvar, ki bi bila sposobna, napraviti nas zavestne, jo obrnemo na druge.
Miru in zbranosti res potrebujemo. Za nas. V nas mora nekaj dozoreti, a vsaka zoritev se izvrši v miru, zbranosti, nič v hlastanju po delu, nič v raztresenosti. Hrup in vihravost nam jemljeta mišljenje.
Brez tišine v naši duši je v življenju za nas veliko izgubljenega. Ne jsli-šimo vsega, ne vidimo, ne slutimo. Pretiho je, da bi slišali... Brez tihe zbranosti ne moremo nikdar postati plemeniti ljudje, temveč ostanemo topi, za kaj višjega neobčutljivi, tlačani nemirnosti, dušni proletarci. Brez globine, brez obzora, brez jasnega in trdnega pogleda.
Par minut na dan si moramo pridržati, za nas, za mir. Par minut, ko se vse tuje in glasno umakne. Ko pomislimo na našo pot. Orientiramo se, kje stojimo. Da ne bomo potniki brez programa in brez cilja v neznani sedanjosti in prihodnosti. To je globoki smisel vsakdanjega izpraševanja vesti, kot nam ga svetuje Cerkev. Mi moramo biti v nas doma, ne pa tujci v nas samih. Sicer tako mnogo govorimo o »domu«, o »kulturi doma«, o smislu in duši doma. Skušajmo najprej v naši duši biti domači, v duši, ki je vedno z nami, prav do smrti in skozi celo večnost, naš dom pa bo morda jutri že kje drugje kot danes!
Dr. Iru
Glas, ki vzbuja strah . . .
Ideal je velik in neskončno lep angel, ki nas kliče z daljnih višin.
Včasih kliče že ob zibeli. Vidiš otroke, ki imajo v očeh polno nebes, in zdi se, da vse njihovo hrepenenje vodi le tja.
Ideal vabi posebno tiste, ki so čistega srca... katerim noben umazan dim ne kali pogleda.	*
Če pa srce ni čisto, če se pusti preveč vznemirjati ob nizkih zemeljskih stvareh, tedaj	se Ideal oddalji in .čaka.
Gorje!... Koliko jih umira, pa ne	vedo, niti	ne	slutijo,	da	jih	je	korak
za korakom spremljal nevidni angel in jim vedno ponavljal: »Varaš se!« ...
Tvoja pot ni tam po ravnini...
Pot, po kateri hodi vse svet, ni pot zate...
Tvoja pot ni velika hrupna cesta, koder se	razlega	vsakdanjost	bednih
majhnih stvari.
Tvoja pot se vzpenja na to goro ...
... To je	steza, vsa raskava, trda in tiha, ki vodi	v	Kristusovo	duhovništvo ... v mir	in nadzemsko vzvišenost.
Nekateri	so ideal videli, pa nihče	ne ve za	to.
Toda videli so ga vendarle.
Srečali so ga nekoč v vrtu Dobrega... Včasih so ga videli celo med vejami v vrtu Hudega.
In pretresel jih je do dna duše.
Toda delajo, kakor bi ga ne bili videli. Molče	pred drugimi,	molče	iudi
pred seboj.
Zakaj daleč pod Idealom... spodaj v globoki dolini so zagledali nekaj drugega ... čarobna bitja z mnogimi obrazi... obrazi vseh radosti sveta ... In te vile so govorile... pele ...
Pele so pesem o neodvisnosti... o udobju... o veselju, ki ga pripravlja denar... ki ga nudi lep položaj... ki ga nudi čast.
In s prsti svojih belih rok so nastavljale na vroče ustnice	čašo,	polno
opojne pijače človeških ljubezni...
Tedaj so se prestrašili, da bi jim Ideal vse to vzel.
— Meščan sem, Gospod, preprost meščan... Pusti me mojemu uradu... mojemu kapitalu ... mojemu domu ... in moji ženi.
Kdo pove število duš, katerim odkriva angel bedo množic, obup rdečih predmestij, revščino tistih, ki ne verujejo ničesar...
— Če bi ti hotel, bi mogel biti luč, kvas, sol vseh	teh	nesrečnih!...
Mogel bi biti moj duhovnik ... drugi jaz!...
— Ne!... Ne zahtevaj tega od mene! kliče vznemirjena duša.
— Zakaj?
— Dvajset let sem star ... ljubiti moram . ..
— Jaz sem Ljubezen!
— Imam svoja spričevala... vsa bodočnost je pred menoj...
— Ubožec mali!
— Hočem se poročiti... pridobivati denarja ...
— Jaz ti dam vse več!
— Ni mogoče... ne morem!
— Poskusi?...
— Ne!... Molči!... Ti mi vzbujaš strah! —
Blagor njim, ki poslušajo klic Ideala!
Molimo, da se rodijo številni duhovniški poklici.
Da bi se rodile legije duhovnikov, ki bodo dvig tistih, ki vsak dan padajo na bojišču ...
... Duhovnikov globoke vere in odprtega srca, ki poznajo zahteve novih časov...
... Duhovnikov, ki bodo dajali kruha resnice in ljubezni vsem tem množicam, ki jih danes bolj kot kdaj obdelujejo vse peklenske sile.
Pierre VErmite
Tvoje roke
Tvoje roke so se spočile v mojem, naročju: polne hrepenečega vonja so se Ti misli vse tople na moje vse mrzle mehko naslonile.
Tvoje oči so objele večera mrzlega zarje spočete in polne skrivnostnih utripov v mojih upov bogatih gorele — in toplo so dihale Tvoje nebeške dlani — — —
Štel sem Ti zvezde, bogato v kroni vsejane in čakal, da zadnjega zvona bi Ave večerni odzvonil.
In upal, da lepa boš roke predrobne sprejela, in me otroka v toplo naročje k Jezuščku vzela ...
Lojze Jože Žabkar
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Moja mati
Kakor mehka pesem
(Za materinski dan.)
kakor mehka pesem zveniš v moji duši:
Od jutranjih klicev vse do ugašanj večernih smehljaš se in vabiš in kličeš in prosiš in moliš, ti lepa in čista in bogata. Kakor objemanje lahnih peroti razigranih metuljev drhtiš v mojih misli, ti lepa in čista in bogata.
prva beseda je Tebi vzcvetela na mojih drobnih ustnih, v zibelki, ko si se sklanjala lepa kakor nedolžen akacijev cvetni grm in dobra, kakor kos belega kruha, nad mojim drobnim obrazom, ki je bil solnčen in rdeč in sladek, kakor so rdeče in sladke prve jagode v poletnem solncu.
Večni te je od vekov izbral in te ohranil čisto in lepo meni za mater, prav tako, kakor je med vsemi samo eno izvolil in jo ohranil čisto in lepo, najsvetejšo Ženo, ki je cvetela kakor roža ob poti v Jeriho — Roža skrivnostna — in se je sklonila pred velikim sklepom in ponižno govorila svoj »bodi« in od sv. Duha spočela in Ga, prav tako kakor ti mene pod srcem nosila, v upanju in strahu, v veri in potrpežljivosti, mimo mrzlih in toplih srečanj, dokler ni rodila — božjega Sina.
Marija je božjega Sina prečista rodila, ti pa si mene, njegovega brata, kot zemeljska mati, rodila in si me Njenemu Sinu za svečenika darovala.
kakor mehka pesem zveniš v moji duši:
V tvojem naročju sem zorel, kakor zdravo jabolko no drevesu in s tvojim mlekom sem pil tvojo kri in z njo vero in upanje in ljubezen in prvi pogled proti nebu, prvo bolest in prvo rajanje in prvih ugašanj slutnjo.
Jaz sem cvetel in zorel, ti pa si, steblo drobno, venela — — —
ali se ni tebi odlomil moj prvi nasmeh, ali nisem tebi zaupal svoj prvi jok in prvo prošnjo za kos kruha in iz tvojih mehkih rok mi je zrastel moj prvi korak in svoj prvi padec sem zaupal v tvoja varna krila.
kakor mehka pesem zveniš v moji duši:
Povej, ali nisem v tvojih objemih našel prve ljubezni, ali nisem pisal v Tvojo čisto dušo svojih prvih srečanj, ki so zadela mehko ali pa trdo ob mojo drobno dušo v prvi pomladi?
Vsa upanja in vsa hrepenenja, ali se niso kakor zvezde v jutranjo zarjo zlivala v tvoje mehke misli?
Kakor večna lučka pred Večnim v cerkvi gori v mojem srcu vsak dan, vsako uro in vsako minuto misel na tebe.
kakor mehka pesem zveniš v moji duši:
Ko sem prvič se zbodel na trn, ki mi ga je nastavilo življenje med cvetje na poti, sem prijokal k tebi in si mi ga izdrla, počasi in skrbno in usmiljeno.
Ko sem se prvič zbal temnih večerov, mati, takrat si me
prijela za roko in si me peljala pred Njeno podobo in si sklenila roke mi v molitev in v prošnjo.
In potem, ko sem že sanjal, si me pokrižala
in si odšla, kakor mati odide v upu in strahu, od mene.
Moja mati — Vse je šlo mimo in daleč so dnevi in ure
moje pomladi, in v toplem nasmehu me vabi poletje — — — Da bi še enkrat zacvetela tvoja podoba mi v duši, da bi se še enkrat sklonila vsa lepa in dobra in bogata nad mojim, kakor zrele jagode, rdečim in drobnim obrazom, da bi me še enkrat pokrižala z nerodno kmečkim križem, da bi mi še enkrat šepetala mehke besede pozabljene pesmi, o, potem bi ti pel še lepšo pesem, novo, sveto pesem, brez konca.
Lojze Jože Žabkar
Oče naš ...
V duhu gledam sliko:
Nepregledna množica ljudi proseče dviga roke proti nebu. A nema je, ne najde prave besede, pravega izraza za svoje gorje. Sredi tega morja človeških rok pa stoji mož... Samo veličastvo ga je, a obenem sama milina; sama resnoba, a hkrati sama ljubezen. Z nepopisno usmiljenim in ljubečim pogledom objema obdajajočo ga množico. Iztegne roki, vzame vanje proseče roke teh ljudi, sklene jih v svojih rokah, usta pa govore: »Takole molite: Oče naš, kateri si v nebesih ...«
Gospod Jezus, če bi nam ne bil ti povedal — komu bi prišlo na um klicati Boga z imenom Oče! Ce bi nam ne bil ti zapovedal — kdo bi si drznil neskončnega Boga nazivati Oče! Tako pa bomo molili za teboj besede, ki so vse božje, ker so vse tvoje. Daj nam ti duha otroštva, v katerem bomo klicali: Abba, Oče!
Oče naš, ki si v nebesih! Oče moj, Oče vseh ljudi! Ti Oče — mi otroci! Ti dobri Oče — mi tvoji ljubeči, pokorni otroci! Saj vemo, da nismo še taki, a resno želimo taki postati. Ti nam pomagaj, Oče! Daj, da se ljubimo med seboj, daj, da prenehajo boji med nami, daj, da se poleže rumena zavist! Dvigni naša srca kvišku, k tebi! Ne dovoli, da se naše misli plazijo po umazani zemlji, marveč naj se zasidrajo že zdaj pri tebi, Oče naš, kateri si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime! Tvoje ime — ne moje, ne naše! Non nobis, Domine, sed nomini tuo da gloriam! Vse stvarstvo oznanja tvojo slavo, poveličuje tvoje ime. Od najmanjše travice na zemlji do največjih svetov v vesoljstvu — vse poveličuje tvoje ime. 0 ne daj, da bi to harmonijo stvarstva motila neubrana pesem mojega življenja! Naj bo tvoje ime vsaj malo posvečeno tudi v meni in po meni! Posvečeno tako, da bo iz mene odsevala tvoja Svetost — tvoja ljubeznivost in dobrota, tvoja ponižnost in krotkost. Kakor se veliko sonce zrcali v mali rosni kapljici, tako, prosim, naj se tvoja svetost zrcali v moji duši! O posveti me, nebeški Oče — potem bo tudi po meni in z mojim delom vsaj nekoliko posvečeno tvoje ime ...
Pridi k nam tvoje kraljestvo! Kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru! Pridi k meni tvoje kraljestvo! Ti zmaguj v moji duši, ti ji zavladaj kot neomejen Kralj! Naj se manjša in propade v meni kraljestvo teme — napuha, trdote, jeze, nevoščljivosti, in naj raste v meni kraljestvo luči — ponižnosti, ljubezni, krotkosti, dobrote, kraljestvo tvoje, Oče!
Zgodi se tvoja volja... Tvoja, ne moja — takrat, ko je mehka kakor božajoča materina toka, pa tudi takrat, ko je trda in težka kakor kovaško kladivo... Tvoja volja v zdravju, tvoja volja v bolezni; tvoja volja v uspehih,
pa tudi v neuspehih; tvoja volja v sladkosti molitve, pa tudi v temni noči dušnega trpljenja... Tvoja roka je najzanesljivejša, zato naj me ona vodi; tvoja volja je najboljša, zato naj se zgodi na meni in po meni — kakor pri tebi, Oče, v nebesih, tako pri otrocih tvojih na zemlji...
Naš vsakdanji kruh nam daj, Oče! O saj vidiš, da pešamo in omagujemo! Vsak dan pademo, zato nam daj vsak dan svojega božjega kruha — tistega, ki ima vso sladkost in vso moč v sebi. Tistega, ki je krepil pive kristjane, da so se borili kakor levi. Tistega, ki kroti v nas ogenj strasti. Tistega kruha, ki nas dela dobre, blage, usmiljene, čiste, ponižne. Tistega kruha daj, Oče, svojim lačnim otrokom, daj jim ga vsak dan, da ne omagajo na poti proti domu ...
In odpusti nam naše dolge... Sram nam obliva lice — glej,
Oče! Glava se sklanja v zavesti krivde. Mea culpa, mea maxima culpa!   —
Kaj naj ti damo v povračilo, kaj v odplačilo svojih dolgov? Reveži smo, ničesar nimamo. Nikdar ne bodo naši dolgovi poravnani, če nam jih ne odpustiš — na veke bomo tvoji dolžniki. In kaj potem? Potem...
Zato nam odpusti naše dolge, Oče naš! Odpusti — glej, saj tudi mi odpuščamo! Odpuščamo iz srca, vsem ... Raztrgali smo dolžna pisma in jih sežgali v ognju ljubezni — zato da tudi ti raztrgaš naše dolžno pismo in ga sežgeš v ljubezni svojega očetovskega srca... Nič več ne bomo pogrevali starih krivic, nič več očitali starih žaljenj — zato, da tudi ti pozabiš in odpustiš, Oče naš, da si nam spet dober, da nam bo tvoje oko spet toplo sijalo-------------
In ne vpelji nas v skušnjavo! Strah nas je, Oče. — Ti veš, kolikokrat smo že podlegli skušnjavi — tisti, ki se nam je približala od zunaj, in oni, ki se nam je rodila znotraj... Varuj nas prehudih skušnjav, saj veš, da je naša moč tako slaba, da na mah podleže, in da je naša ljubezen tako medla, da na dih usahne... Vemo, da ti nikogar ne skušaš — daj, da tudi mi ne bomo nikomur v skušnjavo in v padec... V ognju boja bodi z nami, Oče, in varuj nas pred hudim sovražnikom, nas, svoje slabotne otroke!
Reši nas hudega! Kaj vse nam preti na poti k tebi, Oče! Poglej jih pošasti, ki nas hočejo požreti — ki preže na življenje našega telesa in naše duše... Reši nas hudega! Ti vse moreš, ti vse hočeš, ti nas ljubiš, Oče!
Svoje jeze — reši nas!
Šibe potresa, kuge, lakote in vojske — reši nas!
Skušnjav hudičevih, duha nečistosti — reši nas!
Zanemarjanja tvojih navdihov — reši nas!
Vsega greha — leši nas! O, najbolj nas reši greha, smrtnega greha in tega, kar po grehu v duši ostane — dušne oglušelosti in zaslepljenosti in onemoglosti! Da bi ne hoteli več slišati tvojih opominov — reši nas! Da bi ne videli več razlike med dobrim in zlim — reši nas! Da bi ne hoteli več priznati svoje krivde — tega, tega nas reši, Oče!
Nagle in neprevidene smrti — reši nas!
V e č n e smrti — reši nas, Oče! Vse časno zlo ne vzdrži primere z večno smrtjo! Zato, če nam že ne moreš prizanesti s trpljenjem — da nas le večne smrti, večnega pogubljenja rešiš, Oče!
Amen! Tako bodi! Ce se to zgodi, potem bodo tvoji otroci po težki, utrudljivi hoji prišli k tebi in bodo vso večnost ostali pri tebi, Oče, v nebeškem domu, ki si jim ga pripravil od začetka.
Amen! Tako naj se zgodi!	0. S. U.
Delajmo, kakor da bi morali vedno živeti, — živimo, kot da bi morali dnevno umreti.	Su.	Janez	Bosco
Iz teme k luči
Marijanska igra v treh dejanjih.
Spisal dr. Joža Lovrenčič.
Drugi prizor.
Pater, Belič, 2 ličar.
Pater (ki je gledal na vrt za gojenci): Ali vaju nič ne mikajo češnje?
Belič: Mikajo, mikajo, pa bodo že počakale!
2 ličar : Meni ne vem, če bodo dišale, ako ne bo Pavla. Čudno, da ga še ni!
Pater : Morda pa se je vrnil ded in ga ne pusti med nas.
Belič : Ali naj grem in pogledam	ter ga še	enkrat povabim?
Pater : Ni treba. Povabili smo ga	že in ve,	kje smo. V svojo	sredo	ne	smemo	siliti
nikogar. Kdor pride iz svoje volje in se počuti med nami kakor doma, tak ostane in je naš in Marijin.
Tretji prizor.
Prejšnji, Miglan, Novak. Alton, nato vsi.
M i g 1 a n (prinese prižgano lučko na olju):	Počasi sem moral	iti,	da	bi	lučka	ne
ugasnila! (Da lučko patru, ki	jo postavi	pred Marijo.)
Novak : Jaz sem pa poprosil še za svečo!
Alton : In meni jo je moral oskrbnik tudi dati!
Pater (vzame sveči in ko ju prižiga in postavlja na vsako stran lučke): Prav, prav! Tri lučke naj gorijo naši Materi zdaj in vse dni našega življenja: vera, upanje in ljubezen.
2 ličar (kliče one, ki so se razgubili po vrtu k črešnjam; odzivajo se in prihajajo drug za drugim ter se postavijo v lepem redu okolj znamenja.)
Melin (gleda po tovariših): Kaj Pavla še ni?
Vsi (ki so prišli): Saj res, ali ga še ni?
2 ličar : Ni ga in ga najbrž ne bo, če se je vrnil ded.
Nekateri : škoda!
Pate r (se vstopi v sredo med gojence in se obrne proti njim): Tako dečki, sedaj pa pokleknimo tu pod milini nebom sredi zelenja in cvetja in pozdravimo Njo, Mater Odrešenikovo in našo, kakor smo jo pozdravili že doma v kapeli po sprejemu v kongregacijo. Ona naj čuje nad nami, kjerkoli bomo, ona naj blagoslovi po svojem Sinu našo družbo in vsakega posebej, ona naj naše vrste, ki so Njene, tudi pomnoži, da se po njih razširi Njeno češčenje med našim ljudstvom, da bo deležno Njene priprošnje in pomoči zdaj in vse čase do konca dni! (Poklekne in za njim vsi. Ko začnejo moliti, se bliža od vrat Pavel Zobec, ki obstane v bližini za grmom in vse opazuje.)
Pobožnost.
Pater: O Marija, prečista Devica, Bog sam te je ustvaril po Svetem Duhu in te povzdignil nad vsa svoja dela.
V s i (v zboru): Tebe pozdravljamo.
Pater: O Devica sveta, spočela brez greha in vedno brez madeža.
Vsi:	Tebe	pozdravljamo.
Pater: O najsvetlejša zvezda, ki si razveselila angele.
Vsi:	Tebe	pozdravljamo.
Pater: O vzhajajoča zarja, ki si oznanila prihod večnega solnca Jezusa in prinesla radost celemu svetu.
Vsi:	Tebe	pozdravljamo.
Pesem.
Zdrava, zemlje vse Gospa, Zdrava, radost angelov, in nebes Kraljica!	čistosti cvetica,
Zdrava, zvezda jutranja,	tempelj Troedinega,
vseh devic Devica.	Mati in Devica.
Zdrava, polna milosti,	Tolažnica žalostnih,
jasna božja zarja,	rajski vrt sladkosti,
hiti svetu na pomoč,	palma blage vdanosti,
reši ga viharja.	cedra vse svetosti.
Pater: Ti slava Jeruzalema, ti radost Izraelova, ti čast našega ljudstva.
Vsi: Prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.
Pater: Ti prosiš v nebesih, da sveti neminljiva luč vsej zemlji.
Vsi: In tvoj božji Sin spolnjuje tvoje materinske prošnje.
Pater: Pozdravljena, Kraljica!
Vsi : Mati usmiljenja, življenje, sladkost in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša Pomočnica, svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. 0 milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
Četrti prizor.
Prejšnji, Pavel.
Pavel (ki se je bil med molitvijo zamaknil v podobo in se je ob prvem verzu pesmi zgrudil na kolena ter nepremično gledal v znamenje, se ne more več premagati, roke sklene in jih dvigne, ves prevzet): O Gospa, nebeška Gospa! Ti si bila, ki si se mi smehljala in me vabila k sebi, ti si bila, ki mi je mati v sanjah o tebi govorila in me je hotela peljati k tebi, a so bile moje noge kakor iz svinca!
V s i (s patrom kakor začudeni vstanejo in gledajo Pavla, ki kar naprej kleči, kot bi ne
videl nikogar.)
Pavel: Ti si bila, prav tako milo si me gledala, kakor me gledaš zdaj s podobe, prav tako si bila oblečena, prav tako si širila, nebeška Gospa, roke, iz katerih so na vse strani zlati žarki sipali prelepo svetlobo, kakršne še solnce ne more! O glej, pred teboj klečim zdaj in te prosim, pomagaj mi! Brez matere sem, sirota sem. Vzemi me k sebi, saj si vzela tudi mater. V sanjah sem videl, kako je šla k tebi! 0, naj grem še jaz, da bom z materjo ob tebi, nebeška Gospa, ki si tako mila in ljubezniva, srečen, srečen!... Ded mi ni hotel pojasniti tvoje prikazni, presvetla Gospa, ker te ne ljubi, ker živi v zmoti. 0 daj, daj, lepo te prosim, da tudi on spregleda, da mi ne bo branil k tebi!... Kaj ne, nebeška Gospa, Ti zmoreš vse, Ti me vzameš k sebi, tudi če bi ded ne pustil. Usliši me, nebeška Gospa, usliši me, saj te za to prosi gotovo tudi moja rajna mati, moja ljuba, draga, dobra rajna mamica!... (Zaihti in joče ob sklenjenih rokah, še vedno zroč v Marijo.)
V s i (gane jih Pavlova molitev in jim privabi solze v oči, ki si jih brišejo.)
Pater: Pavel, vstani in se potolaži! Nebeška Gospa, o kateri si sanjal, kakor sem
sedaj slišal, te je vabila in klicala na priprošnjo tvoje matere, ki te je hotela peljati k Njej. Svinčene so ti bile noge in nisi mogel. Svinčene čevlje ti je obul ded, ki te je odtujil Mariji in sveti katoliški Cerkvi. Pa je Marijina moč in ljubezen večja kot sovraštvo tvojega deda. Marija te bo uslišala, vzela te bo k sebi, v svojo družbo! Zupaj, zaupaj v nebeško Gospo, ki te ni zaman vabila, kakor si pokazal prav sedajle tu pred Njo in pred nami. Danes ali jutri, čez mesec ali čez leto boš v Njeni družbi; na poti si, ki te gotovo privede k Njej, nebeški Gospe.
Pavel (ves srečen, gleda hvaležno patra, ko govori, potem ga vpraša): Ali res, gospod pater? O, kako sem vesel in zdi se mi, da je tudi moja preljuba rajna mamica vesela. Zdaj bi ne imel več težkih nog, lahko bi šel z njo k nebeški Gospe!
P. Čandek (sočutno): Da, Pavel, In nebeška Gospa bi ti povedala, da je zdaj, ko si sirota, Ona še posebej tvoja Mati. Mati, Pavel!
Pavel (radostno prevzet): Nebeška Gospa — moja Mati? (Od ganotja se zruši na kolena.) O nebeška Gospa, moja Mati, daj, prosim Te, usliši me, naj bom tudi jaz vreden in zvest tvoj otrok!
P. Čandek: Boš, Pavel, boš. Nikdar še ni Marija koga zapustila, ki se je k njej zatekel.
Vsi (ljubeče): Pavel, naš brat. (Žličar mu da prvi roko, potem se vsi z njim rokujejo v znamenje bratstva v Mariji.)
Pavel : O, kako sem zdaj srečen!
Glas (Primoža Zobca): Paaa ... veel!... Paaa ... vel! ...
Pavel (prebledi in ves v zadregi kakor okamenel, gojenci se zdrznejo, gledajo sočutno Pavla in proti vratom, odkoder prihaja dedov glas.)
P. Čandek (stopi k Pavlu, mu dene roko na ramo in mu ljubeznivo svetuje): Pojdi, Pavel, in povej dedu odkrito, da si bil pri nas, ki smo prišli na pristavo. Preizkušnja je to zate, zaupaj v Marijo!
Pavel (patru hvaležno poljubi roko, s solzami in drhtečim glasom): Zbogom! (Ko se nato vrstijo vsi in mu stiskajo roko, pozdravlja.) Zbogom, prijatelji! (Odhaja, a vidi se, kako mu je težko.)
Vsi (še ko se oddaljuje): Zbogom, Pavel, z Bogom in z Marijo!
P. Čandek: Molimo, molimo zanj! Marija Mati, čuj nad otrokom, ki bi rad k Tebi! Zdrava Marija ...
(Med molitvijo zastor.)
Prvi prizor.
Primož Zobec, Pavel.
Primož (razdraženo): Nič se ne oglasi. Kam se je le zgubil? Saj pravim, človek se ne more prav na nikogar zanesti. Ženske ti klepečejo, namesto da bi delale, kakor se spodobi. Kakor bi jih plačeval za opravljanje! Doma pustiš otroka, ki ima že pamet in mu zabičaš, naj se nikamor ne gane, na, pa pustil hišo na stežaj odprto, da lahko pretakne po nji vsak, ki bi se mu zljubilo! (Gleda po cesti proti mestu in na polje.) Nikjer ga ni videti! Čakaj, čakaj, ko prideš jo že zagodeva! (Hoče v hišo, a tedaj priteče Pavel, ko je bil oprezno odprl vrata v pristavi.)
Pavel (že izpred vrat): Klicali ste me, ded?
Primož (jezno): Klical. Kod si se klatil, kaj?	Ali	ti	nisem	naročil,	da bodi	doma?
Pavel (odkrito): Na pristavi očetov jezuitov sem	bil.	S	šolarji	je prišel pater Čandek,
pa so me povabili s seboj. Saj nisem bil dolgo.
Primož: Dolgo ali ne dolgo — ali se tako uboga očeta? Ali tako držiš obljubo? Papežniki so ti več ko jaz! O, izbijem ti jih iz glave! Pri tej priči ti pokažem, da poš pomnil! (Gre k vrtu, kjer izruje preklo, jo jezen prelomi in hoče nad Pavla s koncem, ki ga vihti.)
Pavel (se ne umakne): Tudi to bom prenesel,	ded,	saj bom trpel za	nebeško	Gospo,
ki je moja Mati!
Primož (osupne, trenotek ga gleda, potem v divji jezi kar bruha): Tako? Še to? Papežniki so te zastrupili? Ni ti več mar za dedov nauk? O, potem pa je bolje, da te na mestu pobijem, kakor da bi se antikristovi hlapci ponašali s svojo zmago v moji hiši! Ne, gada na svojih prsih ne bom redil! (Ko zamahne, da bi udaril Pavla, se pojavi na vratih tujec brez roke, opirajoč se na palico. Primož povesi preklo.)
Drugi prizor.
Prejšnja, Jurij Zobec.
Jurij (v popotni obleki, v obraz ves kosmat in z brazgotinami): Ali je krščansko tako govorjenje? Ali ni otrok vaš vnuk?
Primož (divje): Kdo pa si, da si upaš v mojo hišo in mi, predrzneš, v moji hiši upaš kaj očitati? Poberi se, da te ne pobijem ko steklega psa!
Jurij : Počasi, počasi, oča!
Zadnja ura pouka
Usodni izlet na Golico
Svidenje in spoznanje — iz igre »Zgodba o izgubljeni Marti«. (Glej Kongr. Obzornik)
Pavel (ki gleda s sočutjem tujea, se zavzame zanj): Ded, pustite ubogega popotnega; ali ne vidite, da je revež brez roke in še hrom? Mene kaznujte, njemu pa postrezite, ki vas bo gotovo v božjem imenu prosil pomoči	ali prenočišča.
Primož: Jezik za zobe! Z obema bom obračunil! (Juriju):	Najprej se mi	spravi	iz
hiše ti! Ako nisi preizkusil dolgih prstov in se mi bo zdelo, ko mi poveš, odkod si se priklatil, da si vreden podpore, no, ne rečem, skop nisem, prazen ne pojdeš od hiše, le v moje račune s temle (pokaže na Pavla) se	ne mešaj!
Jurij (pride počasi od vrat, postoji trenotek, gleda Primoža	in Pavla): In če	se	bom
in se	moram, oča?	(Sede na klop.)
Primož:	Potem si pri	meni opravil in glej,	da izgineš, dokler se še	krotim in pre-
magujem!
Jurij : ^ Kaj pa, če bi vam bilo žal, ako bi vas poslušal?
Primož. Hohohohoho... Ja je pa lepa!... Žal mi je bilo in težko samo po enem, ki je sel od hiše!...
Pavel : Ali ne po dveh, ded? Saj je mama tudi odšla od hiše, za zmerom odšla, ko so jo odnesli...
Jurij (poboža Pavla, ki se mu je bil približal, premagujoč se): Sirotek moj!... (Primožu): Otroku je po dveh težko, vam pa po enem?
Primož:	Po enem, saj	je bil moj — sin...	Papežniki so krivi moje žalosti. Ko	so
zaceli	preganjati prave krščenike, se je nekaj let skrival, potem	pa je moral	le
bezati. Zato ne morem papežnikov, zato moram tega-le (pokaže Pavla) strahovati da se ne bo družil z njimi in okužil.
Pavel (sede k Juriju, ki mu položi roko okoli ramen, kakor bi ga vzel v zaščito) - Sai ne kuzijo!	'
P r i m o ž (jezno): Ali ga slišiš? Tako se je že izneveril meni, tako se je izneveril očetu tu zivi in trpi kdovekje zaradi naših zopernikov, antikristovih hlapcev papežnikov!
Jurij : Kaj pa če ni tako hudo, oča? Kai, če se motite? Kai. čp nanovnin 1« nmri
Primož: Moj sin? Ali res? Jurij, ti? In tak se vračaš?
Jurij : Tak, oča, hvala Bogu in Mariji!
Primož (osupne in ga vprašujoče gleda).
1 a v e l (ponovi za^očetom): Hvala Bogu in Mariji — zdaj imam očeta in nisem več sirota'
Jurij: Da, oča, čudno me gledate in ne morete verjeti svojim ušesom. Hvala Bogu in (s poudarkom) Mariji! Na Nemškem se je letos začela huda vojska med luterani in katoličani. Jaz sem šel ves navdušen v luteranske vrste in sem obležal po hudem boju, v katerem so zmagali sovražniki, jired neko cerkvijo. Ko sem se zavedel, sem ležal v krvi med mrtveci in ranjenci. Počasi sem se izvlekel z vso težavo do cerkvene lope in obležal pod Marijino podobo, ki je bila naslikana na steni. Gledal ru!!1- ‘0,ln *;o S* kil° nikogar, ki bi mi pomagal, sem jo prosil, naj mi ona pomaga. Obljubil sem ji, da zapustim Lutrovo vero, če me reši, da bi mogel še kdaj domov. »Marija, pomagaj, pomagaj!« so bile moje zadnje besede, ko sem se spet onesvestil, zakaj krvi nisem mogel ustaviti. Ko sem se prebudil, nisem bil več pod lopo, bil sem pri usmiljenih ljudeh — jiapežiiikih. Njihov duhovnik, ki je prišel gledat, kako je s cerkvijo, me je našel in me rešil. »Pod Marijino podobo si bil, pa sem sklepal, da si se k Njej zatekel, zato mi je kar nekaj reklo, naj ti pomagam,« mi je pravil pozneje. Tako, vidite, oča, me je Marija rešila in kar sem ji obljubil, sem izpolnil: iz teme zmote sem se vrnil k luči vere, ki jo uči katoliška Cerkev.
Pavel : Zahvaljena moja Mati, nebeška Gospa! Kaj, oče, zdaj pa bom lahko spet hodil v šolo k očetom jezuitom?
Jurij : Lahko, moj sin, če imaš veselje.
Pavel: O, potem pa grem kar zdaj in povem gospodu patru, ki je s šolarji tu na pristavi! (Ves srečen plane čez cesto in izgine skozi vrata, ki jih pusti kar odprta,
P ^ .	v	v	.	■	J"*7. “P --“‘J1'	"umoi	v	vcocijc;
m 02 : Taka vprašanja, ki niso vrednapočenega groša, pa naj bi nanje odgovarjal' Mar ti povej, saj je ze cas, kod si prišel in kdo si!
Jurij (vstane, privije Pavla k sebi): Z Nemškega sem prišel in — Jurij Zobec sem vas sin, oca... 
V CIO 0111, V/V« . . .
Pavel: Moj oče! (Ga objame.)
v pristavo.)
Najvažnejši iinitelj naše vzgoje je Sveti Duh.
To predvsem’: ostani sebi zvest.	I
Ni sramota, če kdo nič ne zna, ampak če se noče nič učiti.
(Shakespeare.)
(Kato.)
Iru.
Primož in Jurij.
Jurij : No, oča, ali ste še hudi na papežuike?
Primož : Hud, hud, saj sem lahko. Da si tak, so vendarle oni krivi!
Jurij : Oča, ali ste pozabili, kako ste mi včasih brali iz Dalmatinove Biblije, da en las ne pade z glave brez volje našega Očeta, ki je v nebesih?
Primož : Nisem pozabil, res je.
Jurij : No, vidite! V zmoti ste me vzredili, v zmoti sem hodil, pa me je Bog udaril za moje in vaše grehe in sem spregledal in sem zdaj, čeprav sem tak, srečen in miren in upam, da bo Bog prizanesel Pavlu in se pri nas ne bo več maščeval po besedi iz pisma za grehe očetov na otrok otrocih.
Primož (kakor sam zase): Čudno, čudno! ... Vse bi prej mislil, kakor da me bo kdaj lastni sin spreobračal! ... (Maje z glavo.)
Jurij: Nič ni čudno, oča! Bog je usmiljen in gotovo je Marija zaradi Pavla tudi za vas prosila. Z eno nogo ste že na pragu večnosti, kjer bo treba dajati odgovor, kjer ne boste z jezo in trmo nič več opravili.
Primož : No, pa bom poslušal tebe, ki si videl toliko sveta in skusil tam zunaj več kakor jaz, ki se nisem ganil svoj živ dan iz domače dežele. (Kakor bi še okleval.) Samo ... samo...
Jurij : Kaj vas skrbi, oča?
Primož : Tega ne bi prenesel, če bi se mi posmehovali...
Jurij : 0, potem slabo poznate katoliške duhovnike. Veseli so kakor dobri pastir, ako se vrne izgubljena ovca. Kar brez skrbi bodite! Glejte, glejte, zdaj se lahko prepričate, da je res, kar vam pravim! Pavel se vrača. Patra in šolarje pelje k nam!
Primož (vidi se, da mu ni prijetno): V hišo stopim.
Jurij : Kar ostanite, oča, ne bo vam žal!
Četrti prizor.
Prejšnja, p. Čandek s Pavlom in šolarji.
Pavel: Oče, oče, glejte, vsi so veseli, da ste se vrnili in nisem več sirota! Z gospodom patrom smo se že Mariji, ki vam je pomagala, zahvalili!
P.	Čandek	(se s Pavlom približa in da	roko	Juriju): Bog	vas sprimi, Zobec!	Pavel
nam je	vse povedal in me še prosil, naj	spregovorim	zanj, da bi ga dali spet
k nam v šolo.
Jurij : Rad,	gospod pater, če ni prestar.
P.	Čandek	: Kar se starosti tiče, ne bo	nikakih zaprek, samo če jih ne boste	imeli
drugod — doma?
Jurij (začudeno): Doma?...
Primož (se za spoznanje nasmehne, mehko): Če mislite gospod, da bi bil jaz zapreka, da bi jaz nasprotoval, ste se topot urezali. Povedati vam moram, česar vam Pavel še ni mogel: sin je tudi mene spreobrnil.
Pavel (ki je ob očetu poslušal pazljivo deda, plane k njemu in ga objame): Led, ded, zdaj vas imam še stokrat bolj rad!
P. Čandek: Hvala Bogu, danes je prišlo odrešenje tej hiši — po Mariji.
Šolarji (ki so poslušali ves razgovor in si ga med seboj tiho tolmačili, zapojo po patrovih besedah Marijino pesem):
Za Bogom Marijo častimo najprej,
Marijo ljubimo sedaj in vselej, ker Mati je božja, Kraljica neba, za grešnika vsakega milost ima.
(P r i m o ž u se med pesmijo orosijo oči in gre z roko preko njih, Pavel stoji
med njim in očetom Jurijem s sklenjenimi rokami, tudi pater, ki se je odkril,
je sklenil roke. Zastor ob zadnjih zvokih pesmi polagoma pada.)
Konec.
Nevednost se najbolje zavije v plašč predrznosti.	(Bentham.)
Da ne znaš, to ti ljudje odpuste, a nikdar ti ne bodo, če nočeš. (Ibsen.) Trde besede grizejo, čeprav so še tako pravične.	(Sofokles.)
Iz pisma »Slovenske dijaške družine v Celovcu« upravi Naše Zvezde.
Nekaj vrstic za pripombo k temu poročilu DMK. Smo sicer kongreganisti,- toda žalibog nimamo lastne slovenske kongregacije. Ljudi in zmožnosti bi pač bilo, saj nas je 70 slovenskih fantov iu v Celovcu, toda razmere v nemškem zavodu nam tega ne dopuščajo. Zato sploh ne vem, če je pravilno, da tudi nas štejete pri vodstvu. Sicer pa imajo tudi Nemci v Češkoslovaški zveze s kongregacijami tu v Avstriji. Toda to so formalnosti: duša naša je vedno slovenska, pa naj smo v najsevernejši hitlerjanski Nemčiji. Zato želimo le, da bodo naše vezi po »N. Z.« vedno tesnejše, da se vedno bolj spoznamo v stremljenjih in razmerah. Posebno bi predlagal enkrat potovanje Vaših fantov po naši slovenski Koroški. — Seveda bi se morala stvar dobro pripraviti. Zaenkrat pa nameravamo priti mi k zborovanju v Št. Vid. — Tisto, da dijak sam nima sredstev, velja pač za nas slovenske koroške dijake še v posebni vrsti. Saj je naš narod koroški, narod delavcev in revnih, trpečih kmetov. Torej preveč si ne moremo zaupati. Želeli bi, da nam — recimo po »N. Z.« — sporočite podrobnosti zborovanja, kdaj, kako dolgo itd. Odpisali Vam bomo potem, koliko približno nas bo prišlo.
Še nekaj bi omenili. Če v pisanjih in dopisih delamo napake, morate pač razumeti in upoštevati, da sploh nimamo slovenskega pouka in izobrazbe. Česar se sami naučimo s čitanjem in v vaji, ko pišemo svoj srednješolski list — žalibog je pač tudii ta v razmerah slovenske Koroške: samo en izvod, z roko pisan — ta potem kroži med nami, ob tem se budimo in navdušujemo in ob revijah, ki jih imamo naročene pri Vas v Jugoslaviji. Knjig imamo pač zelo malo, posebno novih del nam manjka. Kar pa je najbolj zanimivo: v zavodu za duhovniški naraščaj imamo samo — eno novejše slovensko Sveto pismo! In sicer samo drugi del, pisma in apost. dej.! Torej revni, smo pač — vsaj materijelno! V nas pa se je vžgal sveti mladostni ogenj. Zavedamo se, da bomo enkrat vodili svoje koroško slovensko ljudstvo, in voditi ga hočemo v lepšo bodočnost. Pri sebi in v sebi smo in bomo začeli, kajti tudi to vemo, da se vrši vsaka prenova, vsako oživljenje le od znotraj na zunaj. — Česar nam nemška šola in vzgoja nočeta in
ne moreta dati, nam bo dalo naše gibanje. Da nas malo spoznate, Vam priložim resolucije iz enega lanskih počitniških sestankov.
Mi hočemo:
I.	Idealno, razgibano, duhovno in duševno-mlado mladino, ki bo v svojem idealnem poletu ustvarjala narodu novi svet, še lepši in bogatejši kot sedanji.
II. Izoblikovati in gojiti hočemo v našem študentu trojno življenje (zdravo telo, razgibanost duha in globokost duhovnega življenja), da postane vsak posameznik in po poedincu narod čim lepša slika in odsev troedinega Boga v samostojnem slovenskem kulturnem ustvarjanju.
III. Veselo, tvorno, agilno skupnost slovenskega dijaštva v SDD.
IV. V nesebičnosti, velikodušnosti, požrtvovalnosti in trpljenju gledati pravo voditeljsko legitimacijo.
V. V listih, v medsebojnem dopisovanju ter v skupnih počitniških izletih obravnavati vprašanja, ki gibljejo in vznemirjajo sodobno mladino in se vaditi v materinščini.
VI. V prostovoljni, molitveni zvezi (vsak petek) se boriti za božji obraz v sebi, za božji obraz naše dijaške družine in našega naroda.
Naš cilj: sanctificatio mea, sanctificatio nostra, sanctificatio populi nostrii.
Torej mislim, da nas pač tudi lahko prištevate h kongregaciji, čeravno smo člani nemške kongregacije: saj smo nositelji istega duha, in iste želje in mišljenje imamo kot Vi, samo razmere so čisto drugačne. Če nam bo dal Bog svojega blagoslova, pa bomo tudi kljub vsem neštetim težkočam privedli naš koroški narod v boljšo, lepšo bodočnost.
Za slov. dij. družino v Celovcu marijanski pozdrav!	Kor.
Gimnazijska kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani je koncem aprila štirikrat zaporedoma (20., 21., 28. in 29. aprila) uprizorila posebne vrste igro: »Izgubljena Marta!« Marsikdo je prišel gledat dvakrat.
Vsebina je ob kratkem: Gimnazijski razred naredi pod vodstvom katehetovim majniški izlet na Golico. S seboj iimajo gramofon. Nekje ga na počivališču navijejo. Sošolka Marta divno izvaja ob tej muziki
pantomiiino. (Doma ima Marta mamico, ki je vdova in polusestro iz prvega materinega zakona Pavlo, ki ji je nesreča s kislino razjedla obraz. Oče je Pavli zapustil vse, Marti nič; polusestri si nista dobri.) Martin ples vidi Italijan Piramidoli, cirkuški direktor. Podlež premoti neizkušeno Marto, da zapusti mater in gre z njim. — Mine deset let. Dve součenkii Martini, udeleženki tistega usodnega plesa na Golici, sedita kot turi-stinji na nekem restavracijskem vrtu v To-blachu. Kar pride Marta. Spoznajo se. Marta pove, da so ji v cirkusu nastavljali mreže, ali Marije in kongregacije ni pozabila, srečno je ušla mrežam. Součenki ji pripovedujeta o njeni) materi, ki je vsa leta jokala za zgubljeno hčerko tako, da je čisto oslepela. Pregovorita jo, naj se vrne vsaj kot neke vrste družabnica k materi. Izprva je mati res ne spozna; končno pa se Marta le izda. Genljivo spoznanje.
Dramatik mora biti poleg drugega tudi dober psiholog. Tudi v tej igri vidiimo nekaj fino opazovanih dejstev iz življenja dijakinj (kako n. pr. na razgledni točki vidijo le svoj želodec, ali kako se Marta učil matematike). In tako igrica učinkuje ne le s svojo lepo versko idejo, ampak tudi vzgojno kot satira na prostovoljne slabosti učenk. — Bilo je dosti občudovanja tehnične izvedbe in igranja, dosti veselega smeha ob pisateljevih dovtipih in scenični komiki (Toblach!), pa tudi celo solz ob končnem spoznanju in odpuščanju. Ganjenost poslušalcev je pač najlepše plačilo pisatelju in igralkam.
Starogrški dramatiki Ajshilos, Sofokles in Aristofanes so svoje igre ne le pisali, ampak tudi glavne vloge sami igrali. Pozneje pisatelji sami niso več nastopali. V tej Izgubljeni in zopet najdeni Marti« pa je pisatelji — po staroklasičnem vzoru — zopet nastopil v vlogi kateheta: hudomušni Janko Mlakar, ki smo ga spoznali od nove strani: da zna poleg Spominov in planinskih potopisov pisati; tudi drame in da si zna razen komične maske natakniti tudi — resno.
]d-
Prva dijaška kongregacija v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na Vnebohod je imela naša kongregacija redni občni zbor. Če se ozremo na preteklo leto dela in truda, vidimo, da smo v veliki meri izvršili program, ki smo si ga stavili v začetku leta. Prav nihče ni upravičen, da bi zanikal našo podjetnost ali uspeh. Gotovo smo veliko važnega in pomembnega za življenje odnesli že od shodov, katerih je bilo
11.	— Tudi posamezni krožki so zelo živahno delovali. Apologetski krožek je imel devet sestankov, na katerih smo obravnavali sama važnejša vprašanja, mimo katerih katoliški dijak ne sme in ne more iti. — Liturgični je imel osem sestankov. Temata predavanj so bila predvsem o daritvi sv. maše. Saj smo prav tu potrebni poglobitve! Da nam ne bo sv. maša prva zoprnost dneva, ampak prvi
slavospev Stvarniku. — Misijonski krožek je imel tri sestanke. — Ustanovljen pa je bil letos nanovo biblični krožek. Vodil ga je g. voditelj dr. I. Lenček. Sestankov je imel 14; obravnaval je uvodna poglavja o sv. pismu, o njegovi vrednosti za nas in za današnji čas, nato pisma sv. Pavla do Filemona, do Filipljanov in pa obširnejši tema: Ideja KA v sv. pismu nove zaveze. Naš namen pa je, da si odpremo oči za knjigo knjig in da nam postane knjiga — življenja.
Poleg tega smo imeli še dva sestanka za vse člane, in pa devet sej. Vseh sestankov je imela kongregacija torej — 56.
Bil pa je na tem občnem zboru izvoljen tudi nov odbor, ki bo šel z vsemi močmi in silami na delo v blagor kongregacije in slavo Brezmadežne.	M. R.
Druga Marijina kongregacija v Zavodu sv. Stanislava. Na občnem zboru 14. maja so nam načelnik kongregacije in načelniki odsekov podali poročilo o letošnjem delu. Članov je 127, kandidatov pa 117. Odbor je imel 8 sej. Uspehi so v splošnem zadovoljivi, seveda bi bili lahko še boljši.
Najbolje je deloval misijonski odsek. Pri sestankih smo se pogovarjali o nesrečni Rusiji, o delu sv. očeta Pija XI. za Vzhod in za poganske misijone, o naših misijonarjih, posebno o bengalskem misijonu. Člani in kandidati so dobili podobice z molitvijo na čast sv. Tereziji za Rusijo, dobili so tudi 52 Vestnikov Dejanja sv. Detinstva. Misijonskih listov smo imeli 65 izvodov, misijonskih koledarjev smo kupili 111. Za misijone smo nabrali 600 Din, 19.800 znamk, nekaj podobic, rožnih vencev in staniola. Za naš bengalski misijon smo darovali veliko duhovnih darov, posebno v postu, in jih še nabiramo zdaj v maju. — Pije v odsek nas je navduševal za vdano češčenje pre.bl. Device, za pogostno sv. obhajilo, za obiskovanje Jezusa v sv. R. T., za lepo vedenje v cerkvi, za ljubezen do sv. Cerkve in sv. očeta, za katerega smo darovali 5257 svetih maše. Cvetno soboto smo imeli skupno adoracijo iz knjižice »Mati s prebodenim srcem«. — Pri literarnem odseku so sodelovali večinoma le četrtošolci. Pri sestankih so brali svoje spise, nato je bil razgovor. Spisi so napisani v »Jutranji zarji«, ki pa letos po obsegu zaostaja za prejšnjimi letniki. — Treznost ni odsek nas je poučeval o škodljivosti opojnih pijač. »Mladi junak je imel 11 naročnikov. — Propagandni odsek je priporočal primerne liste. »Naše zvezde« smo imeli 46 izvodov, drugih listov pa 103, razen že prej naštetih.
Dne 10. maja smo imeli majniško akademijo v čast prebl. Devici. Pred njeno okrašeno podobo so dijaki zapeli dve pesmi1, drugi so deklamirali in govorili o Mariji. Osnovna misel prireditve je bila: Marija je kraljica slovenskega naroda, zato naj varuje in blagoslavlja tudi našo kongregacijo!	J. P.
SOCIJALNA ZRNA
V naravo!
»Kolnische Zeitung« je objavila rezultat poizvedovanja po velemestnih šolah, ki se tiče opazovanja narave. Iz tega se vidi, da v Berlinu: 70% nad 6 let starih otrok še ni videlo solnčnega vzhoda ali zahoda, 75% ni še videlo živega zajca, 64% nobene veverice, 53% nobenega polža, 87% nobene breze, 59% še ne žitnega polja, 98% nobene reke; 82% še ni slišalo peti škrjanca. V Bostonu 77% otrok, starih od 4—8 let, še ni videlo vrane; 65% še ne metulja, 66% še ni videlo robidnic, 61% še krompirjevega polja ne; 74% ni vedelo, katerii letni čas je bil tedaj.
Tako razumemo tožbo apostola Berlina dr. Sonnenscheina: »Okolica našega domovja nas drobi. Berlin, naša domovina! S katranom prevlečene stene! Kamenita dvorišča! Siva, nema monotonost! Daleč proč od narave! Ni cvetke na dvorišču! Drevesa ni pred našim oknom! Ni igrišč za našo mladino! Iz asfalta smo zrasli! Rastline brez luči, brez barve, brez solnca! Nobene lipe ni, ki bi dehtela krog naše zibeli! Ni parka, od trave zelenega, z majajočimi se vrhovi in kot zvonovi bučečimi! Naša mladina je zagrnjena v temo! Vse naše hrepenenje vpije iz pesmi po knjigah k živi resnici. Pustite nas, da potujemo k našim jezerom! Dajte, da hodimo povresju! Dajte, da objamemo daljavo, mimo rek, gozdov in gričev! Da pogrnemo čez sebe nebo kot modro odejo! Da ne vidimo ni dimnika več! Ne vohamo asfalta več! Da ne čutimo več puščobe tega cementa, tega kamenja, tega železja. Bežimo k skakljajočim studencem, k pojočim ptičkom! Pokopalo nas je to mesto. Pokopala nas teža dneva.
Ne pozabimo!
Namreč pisma, ki ga je po naročilu svetega očeta 10. februarja 1932 pisal avstrijski nuncij Henrik Sibilla avstrijskim škofom. So v njem misli in besede, za nas danes aktualne: »Pravi katoliški pisatelji so oni, ki se rade volje podredijo vodstvu tistih, ki jih je Sveti Duh postavil za škofe, da vladajo Cerkev božjo; oni, ki pokažejo svoje spoštovanje do avtoritete, ki jo predstavljajo škofje, tudi v dejanju; oni, ki sledijo v boju za vero svojim škofom kot poklicanim voditeljem ... tem manj pa oni; ki izpodkopavajo avtoriteto škofov, sebi pa prilaščajo avtoriteto, ki jim nikakor ne pristaja, domišljujoč si, da znajo
vse bolje razlagati papeška pisma, kakor škofje...«
Torej psevdoavtoriteta proti pravi avtoriteti! Pa se prva tako lepo skrije pod plašč pseudo-svobode duha!
Samostojnost.
»Zakaj prav za prav tako malo samostojno mislimo?« vprašuje »Revue Catholique des idees et des faits«. »Ker pripovedujemo naprej in ponavljamo kar pripoveduje sosed, ki pa ravno tako malo misli, kakor mi. Zmožnost mišljenja je pri otroku še najbolj izvirna in izrazita. Treba jo je z vzgojo podpirati, ne pa, kot se dandanes večkrat zgodi, polagoma zamoriti. Moderna vzgoja gre deloma v smer, ki vsako samostojno mišljenje barbarsko zatira. Kakor je francoska vzgoja razmeroma čisto duhovna, abstraktna, literarno zasidrana, tako je ameriška usmerjena le v korist, v šport. V tem sta si pa enaki, da mladega človeka ovirata v samostojnem mišljenju. Saj končno tudi francoski študent vidi v svojih literarnih učbenikih itd. le zbirko formul, ki jih pač rabi, da naredi svoj izpit. Nobene večje zveze nima to z izobrazbo. Kaj pa nas še ovira pri samostojnem mišljenju? Berivo, branje le z očmi, kil uspava duha, branje časopisov, s katerih mislimo, da so tu zato, da bi nam vlivali misli, branje ameriško vzgojenih dnevnikov, ki nas hočejo prav v vsem poučevati im ki so natrpani z nazori, do konca premišljenimi. Ali je treba zato duha mladega človeka obdelati, da bo lahko mislil, če pa lahko za nekaj par kupi to, kar je treba misliti? Vsekakor lahko postane časopis, ta stroj za uspavanje možgan, prava budnica v življenju, če bii ga brali kot zgodovinski dokument, kot verno sliko dnevnih dogodkov, če bi kritično iskali značilnosti in izluščili: to, kar bi moglo v bodočnosti veljati) za karakteristiko te bežne ure.«
Zaradi zaslug.
Argentinska vlada je spremenila ime postaje Los Perales« v »Don Alessandro Ste-fanelli«, v spomin na Salezijanca, ki je bil pionir vere in civilizacije v teh krajih. Pomagal je ljudem s tem, da jih je učil kultivirati, namakati; gojiti polja in ustanovil posebno poljedelsko šolo. Poklical je v življenje še mnogo drugih, tudi karitativnih ustanov.
POVSODI B OGA
Papeževo pismo nemški katoliški mladini.
Znamenito papeževo velikonočno pismo nemški katoliški mladini se glasi: »Izraz otroške vdanosti namestniku Kristusovemu in nezlomljive zvestobe sveti Cerkvi;, ki ste Nam ga poslali, smo sprejeli z globokim so-čuvstvovanjem in z velikim zadovoljstvom. Z globokim sočustvovanjem: ker ste v prvih vrstah doprinesli že veliko žrtev za svoje verske ideale, in jih doprinašate še dandanes; z velikim zadovoljstvom nad vašim pogumom, ki ga kažete, in nad pravim nadnaravnim mišljenjem, s katerim ste prešinjeni.
Kljub vsem težavam, skozi katere vas vodi božja previdnost, in proti vsem vabam in pritiskom propagande, ki vas hoče zvoditi v novo pojmovanje življenja, ki vede proč od Kristusa nazaj v poganstvo, ste držali Kristusu in njegovi Cerkvi, prisego ljubezni in zvestobe. Ravno zaradi tega pa ostanete še tem bolj vdani narodu in domovini, kateri hočete, kakor v prejšnjih časih, tudi sedaj nesebično v najožji povezanosti služiti.
Mi poznamo v Naši odgovornostipolni pastirski skrbi — in vemo, da je to tudi velika skrb vaših škofov — položaj katoliške mladine v Nemčiji. Vaša društva naj se zavedajo, da je njihova zadeva Naša zadeva. V očetovski ljubezni vas vodimo pod križ Jezusa Kristusa, ki sije iz vaših praporov, in podelimo vam in vašim staršem in sorodnikom, kot vir moči za neustrašeno zvestobo v veri, iz srca apostolski blagoslov.
V Vatikanu, o veliki noči 1934.
Pius P. P. XI.
Poganstvo
Kolnski kardinal Schulte je dal 11. marca 1934 prebrati po vseh cerkvah pastirsko pismo, v katerem odločno dokazuje, da je nova religija krvi in rase »poganstvo in odpad od Kristusa in od krščanstva«. Konča, pa: »Vztrajati hočemo v svoji katoliški zvestobi in stanovitnosti, vztrajati hočemo v življenju in smrti!«
Kino. Cesto slišimo, da smo katoličani preveč enostranski in prestrogi, kadar sodimo o predstavah v kinu. Zato je neki praški profesor napravil statistiko najvažnejših filmov, ki so jih zadnji čas igrali v Evropi. Ti podatki dokazujejo, kako prav imamo katoličani. Igrali so po vsebini: 642 velikih faloterij, 405 primerov zakonske nezvestobe, 310 ubojev in umorov, 165 tatvin, 104 ropar-
skih napadov, 74 izsiljevanj denarja, 45 požigov itd. Osebe, ki so jih ti filmi predstavljali, so bile v 70 odstotkih čudaške ali pa bolne. Zares, moralna dekadenca slavi v modernem filmu svoje zmagoslavje. In katoličani naj bi molčali in spali na levji koži? Vpliv kina pa je tako velik!
Logično.
Nadškof v Freiburgu v Nemčiji je svojim vernikom objavil obsodbo knjig Alfreda Ro-senberga in Bergmanna, ki sta nekak katekizem narodnega socializma, in tej objavi dodal lakonični stavek: »Je torej smrten greh brati te knjige!« Stavek je logičen in edino logično za katoličana je, da se ga zvesto drži!
Koristna vera.
Alfred Rosenberg je v svojem govoru v Weimaru, 3. marca, dejal: »Narodni socializem spoštuje vsako versko prepričanje, katero se ne bori za dogmatične formule, ampak samo za notranjo obnovo.« Torej: dogme so postranska stvar, torej: vse vere so enako resnične in prave — samo da služijo »krvi in rasi«. O zmota zmot, in vse je zmota ...
Kongregacija.
»Dijaška kongregacija ni nobeno zatočišče za pobožne «mamine fantke», tudi ni društvo, ki bi se omejevalo na cerkev, procesije in parade! Ne! Mi moramo ponesti duha svete Cerkve ven v svet, v delavnice, v družine, v šolo, v družbo! Duh kongreganistov je vesela delavnost, je zavestno vztrajno delo v službi velike misli. Kongregacija ne sme samo Marijine praznike slaviti, — ona mora d e 1 a t ii za Mater in Gospo.« (Unsere Fahne, Mai 1934.)
Sliva (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemein-schaft) je družba, ki skrbi za moderna prometna sredstva v misijonih. Ustanovitelj in glavni njen tajnik je p. Pavel Schulte O. M. ji. Pokrovitelj pa je kolnski kardinal Schulte. V odboru so zastopniki velikih nemških prometnih družb, tako tudi prof. Junker, ki je kot vpisnino dal Mivii velik zrakoplov, s katerim je p. Schulte že storil toliko dobrega v Afriki. Zrakoplov nosi ime Miva, potem Mivin znak: orel s križem in napisom »Obviam Christo im aera« (sv. Parcel, 1 Tes. 4—10) — Kristusu nasproti po zraku, ter plaketo, kakršno je nosil zrakoplov znamenitega prekooceanskega letalca Lindber-
gha: 3 leteči angeli spremljajo v zraku zrakoplov in spodaj je napis: »Angeli tui custodiant me«.
Pomen Mi ve je velikanski. Škof Frandin v Severni Ameriki ne bi bil zmrznil v gozdu, če bi bil imel letalo na razpolago; p. Bernhard ne bi bil zmrznil na Aljaski s pasjo vprego vred, če bii bil imel motorne sani. Koliko jih je od neznosnih potovanj po tropi,čnih in ledenih puščavah prezgodaj umrlo!
Misijonar, kil že nad 70 let deluje v Trans-valu, je dejal: »Naj nam dajo 2 avtomobila in mi opravimo delo 4 novih misijonarjev.«
— P. Duchaussois je 1. 1931 obiskal v severni Ameriki Eskime. Z zrakoplovom je rabil za to pot 10 dni, sicer bil bil porabil 2 meseca in pol dragocenega časa. — P. Sylla, misijonar v Taungo v južni Afriki je obiskal kat. družino v Kurman. Z volovskim vozom je rabil sem in tja 3 tedne. Hoditi je moral skoraj vedno peš zraven voza. Rana na nogi, ki jo je dobil v svetovni vojni, ga je radi te poti spravila spet na bolniško posteljo in v bolnico. Z zrakoplovom bii bil šel popoldne tja, drugo popoldne nazaj — in bil bi zdrav za nadaljnje delo. — Zelo pretresljiv je slučaj iz Brockenbilla v južni Afriki: 27 katoliških policistov, belih in črnih, je iz oddaljenega kraja hotelo imeti misijonarja vsaj za en dan, za sv. mašo in sv. obhajilo. Večkrat so prosili — a niso jim mogli ustreči, ker bi misijonar rabil za pot 1 mesec. Toliko časa ga pa niso mogli na lastni postaji pogrešati. Zato so policisti zbrali 50 funtov (15.000 Din) — in naročili zrakoplov, ki jim je pripeljal misijonarja! Ko bi imel misijon svoj zrakoplov! Ali ga morda taki kristjani ne zaslužijo? Glejte! Tisoč je takih slučajev! Kar imamo za šport, za luksus, za zabavo — tega nimajo oni, ki trpe in umirajo za kraljestvo Kristusovo. Ali ni tudi vse tehnike zadnji namen: Gospodu naj služil vse stvarstvo!? Kako smo starokopitni — na škodo sv. vere! Kako nam manjka tu znajdljivosti! P. Schulte pravi: Kristus danes ne bi več rekel: »Žetev je velika, a delavcev je malo«
— rekel bi: »Žetev je velika, a ni strojev in delavcev za stroje.«
Lep poziv.
V mnogih cerkvah v Holandiji bereš ta-le napis: Ali morem postati! duhovnik? Za to mi je potrebno: 1. dober namen, 2. sposobnost (čisto življenje, zdravje, učenost). Ljubi Jezus, daj mi sposobnosti za duhovniški poklic!« Pod besedilom je slika, ki predstavlja Kristusa, ki vabi mladeniča: »Pojdi tudi ti v moj vinograd.«
Svetu maša.
Iz Ningpo (Kitajska) poroča Fides: Večkrat se zgodi, da pogani prosijo misijonarje, naj darujejo sv. maše v njihove namene. Neki poganski trgovec v Shaching je prosil deset svetih maš, da se opravijo v sledeče namene: da bi se posrečila zgradba tovarne za očala, ki jo nameravajo graditi kristjani
s pomočjo misijona; da bi se delavci in delodajalci sporazumeli v popolni ljubezni; za svetovni mir; za mir in napredek Kitajske; za razširjenje krščanstva; za uspeh misijona v Ningpo. Misijonar pa bo dodal še eno za spreobrnjenje tega moža, ki ima tako široko, socialno srce, in ki je zato tako blizu veri ljubeznii
Za turiste.
Tudi mi imamo svojega patrona. Sedanji sv. oče — sam znan turist — nam ga je dal. 20. avgusta 1923 je v apostolskem pismu postavil sv. Bernarda de Menton (po njem se imenujeta alpska prelaza Mali in Veliki sveti Bernard) za patrona vseh turistov. Dostaviti je: »Izmed vseh načinov, v katerih iščemo poštenega razvedrila, ni nobeden tako koristen za krepitev duha in telesa, kot ta (to je turistika). V napornem trudu in vzponu do vedno čistejšega zraka se moči obnavljajo in krepiijo, na drugi strani pa mora duh premagovati težave »vsake vrste in postaja tako odpornejši tudi v izpolnjevanju dolžnosti, včasih težkih, ki mu jih nalaga življenje. Z vrhov planin pa se duh ob pogledu na brezkončno stvarstvo pod njim in okoli njega, rad dvigne k Bogu, stvarniku in gospodu vse narave.«
Sveti oče je upeljal tudi nove obredne molitve za blagoslov vse turistične opreme.
Zborovanja katoliške mladine v Franciji so bila v aprilu zelo številna: v Lot, Abbe-ville, Rochefort, Font-Romeu, Touraine, Poi-tiers in drugod. Povsod so posebno poudarjali vedno globlje versko življenje, pomen svete maše in svetih zakramentov za uspeh vsega njihovega delovanja v organizacijah
Napačen šport.
»Osservatore Romano« toži, da bistvo modernega športa nii več fizična in gimnastična vaja, ampak, da so šport dvignili v edini namen in mu tako izpodmaknili moralno in duhovno podlago. Dandanes se zbirajo tisoči ljudi celo ob slabem vremenu na športnih igriščih, če se vrši kakšna nogometna tekma ali kak boksarski dvoboj. Večkrat prineso časopisi po dve strani športnih poročil, ki so pisana z resnobo in »strokovno izobrazbo«, ki bi bila vredna kake druge stvarii. Najslabše pa je, da šport postaja najbolj dobičkonosen poklic. Ljudje, ki se niso učili ničesar in bi [>o svoji duhovni vrednosti mogli zasesti) le kako nižje mesto, naenkrat odkrijejo, da imajo v svojih mišicah kapital, ki se da vse bolje izkoristiti, kakor pa duhovni in moralni kapitati.«
Konvertit na smrtni postelji.
V Kamaturi na Japonskem je podlegel posledicam atentata v političnih, gospodarskih in časnikarskih krogih znani Muto Sauji. Zadnje čase se je veliko bavil s študijem katoliške vere, na smrtni postelji pa se je na opomin svoje hčere, žene generalnega konzula v Mandžuko, dal krstiti. Pogreba sta se udeležila tudi apostolski delegat in nadškof v Tokio. (Fides.)
V senatu republike Cile je govoril senator dr. R. A. Cumuccio o 1900-letnici Odrešenja in o Kristusu Kralju. V svojem globoko vernem in prepričevalnem govoru je dejal: »Brez krščanskega duha so zlorabe kapitalizma in surovo divjanje komunizma neizogibni. Zastonj gradi) socializem svoje teorije, zaman bodo vlade diktirale zakone in kazni, zaman bodo množice poskušale z revolucijami: Svet bo našel pomirjanje in pravico samo v miru Kristusovem!« Zakaj? Zato, ker bo človek brez Kristusa ostal isti materialistični človek, ki bo v vsakem gospodarskem redu iskal le sebe in svoje »sreče« in povsod nosil svoje pro-kletstvo!
V Alriki.
V dneh 13., 14. in 15. avgusta se je zbralo 16.000 mož-domačinov na evharističnem kongresu v Klsantu (Belgijski Kongo). Prišli so tudi deset do dvanajst dini daleč. Prvi dan kongresa je prejelo sv. obhajilo nad 12.000 oseb.
V največjem afriškem apostolskem vikariatu Uganda se vrši vsako leto na vsaki misijonski postaji najmanj osem tečajev duhovnih vaj za različne stanove (otroci, matere itd.). — Africa docet!
Radio.
Holandska kat. radio - zveza je do sedaj nabrala 150.000 članov, kit podpirajo svojo lastno kat. radio-postajo v Huitzen. Tudi nekatoliška kritika označuje postajo kot izvrstno. Mar mislite, da je bilo treba le malo žrtev?
1’rvti cerkev sv. Bernardke.
Na ukaz Autunškega škofa Chassagnona je ustanovljena v predmestjih mesta Digoin in v delu na ozemlju Vignya nova župnija.
Ta bo nosila ime sv. Bernardke. To bo brez dvomn prva župnija v Franciji z imenom svetnice, ki se ji je razodela Marija v Lurdu.
Uganke
1.	Važno vprašanje
(El Gej) : ; f
Ta kvadrat je sestavljen iz devet manjših kvadratov.
2. Posetnica
(El Gej)
Vinko Z. Znaneš
Radeče
Kaj je ta dijak ?
3. Crkovniea
(El Gej)
1. nebesni pojav
2. perzijskf kralj
3. slavni kitajski misijonar in učenjak
4. del cerkve
5. oblast
6. svetopisemski očak
V prvi vrsti navzdol in v zadnji navzgor čilaš pozdrav.
a	i	e	d	i	ž
s	1	e	u	i	e
t	P	č	t	i	u
0	e	n	i	e	š
g	z	0	0	a	j
b	a	v	r	a	n
a	a	a	a	a
a	a	a	a	b
c	c	d	d	i
i	i	j	j	I
1	m	r	r	r
r	r	t	. v	/.
Mohorjeva tiskarna v Celju »• *•*«•*•
izvršuje v«u tiskar«ka delo : knjine, časopiBe, uradne, trgovtkc, industrij«ke, društvene in zasebne tiskovine lično, točno in po nizkibeenali
Knjigoveznica
su priporoču zn vsa v knjigovcSko stroko spadajoča dela, kot vezanje vsakovrstnih knjig,
revij itd.
Knjigarna
iu trgovin« s papirjem tor piininiškimi potrebščinami nudi veliko izbiro niolltvcnikov.šoljkili, leposlovnih, znanstvenih in poslovnih knjig, papirja, šolskih zvezkov itd.
Mariborsko dijaštvo
kupuje vse potrebščine in knjige v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila
Koroška cesta št. 5 Aleksandrova cesta št. 6
in ;
Valvazorjeva ulica št. 36
KNJIGE
Šolske in vse
DRUGE, DOMAČE IN TUJE KUPITE V
JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI
(PRED ŠKOFIJO)
Papir šolske potrebščine
p ■
9
H. NIČMAN nasl.
Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva, Ljubljana, Kopitarjeva 2
KAR JE RES, JE RES!
Najlepie TISKOVINE, uj bodo ie ta pitarniiko porabo ali pa L1TOGRA-FIRANE otir. tiskane T BAKROTISKU ta reklamne namena, prar tako tudi KLIŠEJE ta nale opiata nam dobavi
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
larrliter je prrorrttna, matarijal brai-hiben, .-ene so umerjene, dobnratotna. Telefon 299J
Priporoča se trgovina s papirjem, devocionalijami in šolskimi potrebščinami
ANTON SFILIGOJ
Ljubljana, Sv.Petra cesta 2
NOVA ZALOŽBA
V LJUBLJANI
KONGRESNI TRG
Knjigarna — Pisarniške potrebščine
se priporoča pri nakopa knjig, vseh vrst šolskih in pisarniških potrebščin. Ima v zalogi primerna darila za vsako priliko.
Založba Cankarjevih in Finžgarje-vih. zbranih spisov in prvovrstnih drugih izvirnih slovenskih knjig in prevodov iz svetovne književnosti
SALDA-KONTE STRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE
ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
REG. Z. Z O. Z.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6 II
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
Trgovina z manufakturuiin blagom, moško kon-I'akcij o in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, suknu in hlačevine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastno tovarne Trigluv. Obleke in perilo se izdelujejo tudi po meri.
Trgovski prostori:
Stari trg št. 2, Tod Trančo št. t in Kolodvorska 8 MOJE NAČELO JEi dobro blago in najnižje cene
LUKA. VILHAR, nrnr Ljubljana, Sv. Petra c. 36
Ure, zlatnina, optični predmeti