* Naročnina mesečno 25 Din, za inozern* stvo 40 Din — ne-del|ska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 in 10.549 za inserute; Sara ievo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Prana-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsnk dan zjutraj, ruzcn pondeljkn in dneva po prazniku Mladina pravi: takšni smo Prišlo je v navado, da se za vse nerazumljivo neravnovesje v našem javnem življenju ob-dolžuje mladino. Pri tem le redko kdo pomisli na svojo lastno morda že davno mladost in na one sile, ki so njega gibale vprek tedanje »/družbe«. Na splošno se pa kaže le malo volje, tudi pri tistih ne, ki bi bili v to poklicani po svojem zva-nju, da bi se potrudili do razumevanja sedanje mlade generacije in do spoznanja, kaj ona prav za prav hoče. Mladinskih sludij je vse polno. Je pa nadvse težko najti delo, ki bi bilo resnično univerzalno in ki bi zajelo v jedro mladostnikove duše. Izšla pa je pred nedavnim časom v Nemčiji knjiga, ki zasluži vso našo pozornost. Govori sicer predvsem o nemški mladini, a je taiko sodobno pisana, da so mnoge ugotovitve splošnega pomena, Frank Matzke (»Jugend bekennt: So sind wirl«. Re-clam, Leipzig) je znan dušeslovec in poznavalec mladine. Piše z veliko odkritostjo in pogumom ter slika stvari tako, kakor se po njegovem mnenju resnično dogajajo. Pred očmi ima mladino od 20 do 30 leta, torej tistih let, ki so vojno že okusili a posegajo sedaj že v življenje s praktičnimi odločitvami. Malzke ugotavlja, da je mladina docela prelomila s preteklostjo v mišljenju in življenju. Novi ljudje so to, ki jim stojimo nasproti. In ta mladina pridobiva na veljavi in ugledu ter si osvaja družabni teren, kakor ga v isti izmeri zgublja starejša generacija. Novodobno pridobitno življenje potem pa vzgoja, ali bolje nevzgoja, ki je postala tuja celo domačemu družinskemu življenju, da.;-jo novemu rodu posebno obiliježje. Ena lakih značilnosti je n. pr. šport, ki je zavzel tolikšne dimenzije, da za vse drugo, ludi najpotrebnejše ni več časa. Preje je bil človek z zagorelim obrazom in krepkimi mišičastimi rokami v boljši družbi skoraj nemogoč. Danes je i>oslalo to skoraj plemstvo. Na blede obraze in mehke, negovane roke se gleda s prezirom in pomilovanjem. Devetnajsto stoletje je končno zašlo. Nihče ne vidi več rešitve življenjskih problemov v modrosti preteklih dob, ampak v ustvaritvi nekaj čisto novega. Moderna mladina ne pozna več mej. preko katerih bi mislila, da ne more iti. Prod skrivnostnim nima respekla in ga noče. Brezobzirno trga zastore hoteč prodreti do korenine biti in ne veruje, da bi pri svojem gotvu naprej nazadnje utegnila vendarle naleteti na zaklenjena vrata. Mladini ni ničesar več skrivnega, nič svetega, nič nerešljivega, prav ničesar, kar bi ji moglo ali znalo biti prepovedano. Ni idealna ne romantična. Govori o novi stvarnosti in če kdo omeni, da je v njej to in omo proti bon tonu vam kvečjemu skomigne z rameni. Mladi odklanjajo vsako voditelj-slvo, ker se jim zdi, da jih nihče starejših ne razume in da jim nikdo nima kaj dati. Zato pa sami kažejo neko umirjeno resnost, ki nekdaj v teh letih ni bila poznana. Tragilui je privalna zadeva. Ne izliva se ne v prozo, ne v pesem, ne v besedo a v globini duše se čuti mladina osamelo, zapuščeno, nerazumeto. Mladi hočejo bili samo ljudje sedanjosti. Za preteklo se ne brigajo, v bodočnost ne gledajo. Kdor jih hoče razumeti, mora tudi sam prelomiti z običajnimi merili preteklosti. Mladina je mnogo stvaritev i>reteklcsti vrgla čez krov. Hoče ph ustvarjati nove vrednote. Njeno mišljenje in življenje je čisto individualno, v globini duše ne prizjiava podrejenosti. Javljajo se pač kolektivne oblike a ne za skupno doživljanje, religijo ali molitev. Kvečjemu za delo. Če vrše dobro delo, ga ne opravljajo iz kakega nadnaravnega nagiba, kar jim je tuje, temveč zato, ker nočejo biti nedostojni. Isto tako vrši vojak svojo dolžnost in sportman igra fair igro. Čednosti po slarem pojmovanju ne poznajo. Poznajo občo etiko, ki uravnava zunanji odnos posameznika do družbe. Mišljenja in načela starih nimajo zanje nikake abso-lutnosti. Filozofski sislemi prednikov in njihova vera jim je nekako islo kakor obiskovalcu muzeja častitljive starinske umetnine. Vpliva nekoliko še vsebina, a neobvezno. Mladina je nosilka nove etike, ki ni utemeljena v razumu ampak v čuvstvovanju novega človeka. Mladina noče bili religiozno, ne subjektivno-čuvstveno, ne dogmatično - konfesionelno. A tudi odklanja brezboštvo in svobodonviselstvo. Ni ji do Icza, da bi živela varno v božji roki ampak h če sluti na goli zemlji. O Bogu malo ve, ker ji življenje o njem ne govori. Najbrže bi do islama zavzeli isto slališče kot do krščanstva. Na cerkvi ljubijo njeno estetičnost, umetnost, formalno dovršenost. a v bistvo ne prodro, ker jim je stvariteljna religioznost tuj pojem. III v svobodomiselsvo, se jim zdi smešno iu be lasto. Mladina ni brez Boga, u ji ni veliko za Boga. V ljubezni vlada popolna svoboda. Mladini Je mnlo do zakonskega življenja, tudi ne bi reke!. da so večji v spolnih zablodah kot predniki, vendar v spolnosti ne vidijo nič prepovedanega, nič skrivnostnega, ampak vse jim je naravno in sam p sebi razumljivo. Tip današnje žene je to-vurišica. Pisatelj ,ie holel zajeli na široko, kolikor «nogr£e na splošno vso nemško mladino. Njene značiln .-li 90 torej: svobodoljubje, lov za zunanjostjo, skrb za telesno življenje in izživetje brez vsakega globljega odnosa do religije in brez izrazi lega negovanja duševnega življenja. Naj vsak sam presodi, ali in v koliko bi gornja izvajanja mogla veljati ludi za našo mlado generacijo. Vendar, kdor lo bere. ne bo mogel reči drugače kot: uboga mladina. A mladi nočejo pomilovanja ampak razumevanja. Do tega imajo pra- Resnica o odstopu nadškofa Kordača Pretirana in namenoma potvorjena poročila o rezignaciji praškega nadškofa Protiverski tisk je grdo izrab'jal incident, da napade papeževega nuncija Od našega praškega dopisnika. Praga, julija 1901. Zadeva odstopa praškega nadškofa dr. Kordača je še vedno zamotana v toliko nejasnosti hotene ali nehotene, da vam kljub najboljši volji ne morem podati točnih informacij o okoliščinah, ki so vplivale na sivolasega nadškofa, da je odložil svoje breme. Od srede julija ga skoroda ni več časopisa na Čehoslovaškem, ki bi ne prinašal dnevno kakšno senzacijo o tem dogodku. Po nekaterih listih se je razvila celo ostra, včasih tudi surova debata, ki je prešla v inozemski tisk in povzročila veliko zmedo, nad katero se tudi vi pritožujete. Prvič je javnost izvedela o odstopu nadškofa dr. Kordača, katerega ime je vsled njegovih socialnih pastirskih listov zaslovelo po vsem svetu, dne 13. julija t. 1., ko je praški stolni kapitel v uradnem obvestilu objavil, da je nadškof dr. Kordač radi bolezni in visoke starosti rezigniral na nadškofijski prestol in da je bil prelat dr. Picha izvoljen za kapitelskega vikarja, dokler da ne bo postavljen nov nadškof. Tudi najbližja okolica nadškofa je bila naravnost presenečena, ker je vendar videla, kako se je škof zopcrstavlja! bolezni iu kljub svoji visoki starosti zbral vse svoje energije, da točno in vestno izvršuje dolžnosti svojega poklica. Njegovo zdravje pa se je nasprotni) zadnje čase le izboljšavah*. Ker je. odstop prišel tako nepričakovani, so iz razumljivih razlogov navalili časnikarji vseh kulturnih smeri na odstopivšega nadškofa in na vse one, o katorih so mislili, da jim je kaj znano o tem dogodku. Krožila so nujne n me vnejša poročila, češ, da jc l)il dr. Kordač od papeievega nuncija insgr. Olriacija prisiljen da odstopi, da je rezignaciia po kanonskem pravu neveljavna in da je izvolitev dr. Picho na kapitelskega vikarja aifeva. Nekateri listi so nato na najsurovejši način napadali apostolskega nuncija samega. Celo nekateri katoliški listi so se pustili zapeljati do objav, ki so bile polne prikritih napadov na osebo nuncija. Zopet drugi listi so zahtevali od vlade, naj ščiti dr. Kordača. Zadeva je postala od dne do dne bolj mučna in seveda tudi vedno bolj škodljiva ugledu katoliške cerkve, predvsem še, ker so se nekatere izjave starega nadškofa nalašč potvorile in tendenciozno zavile. Nekateri listi, kot na pr. »Stribrenijev List«, so namenoma izrabljali ta incident za svoje, protiverske namene, kljub temu pa so znali vse svoje sovražni napailo na mimijaturo in na katoliško ccrkev maskirati s pobožno željo, da jim je samo na tem ležeče, da obvarujejo katoliško cerkcv na Čehoslovaškem čisto iu svobodno. Zelo je škodovalo tudi dejstvo, da se jo nnniijatnra zavila v neprodirljivo tišino in ni odgovorila na noben napad. Nasprotniki papeževega nuncija, ki so mu očitali, da iztirjava prevelike vsote denarja od češkoslovaškega episkopata in da se obnaša surovo in brezobzirno napram škofom, še danes lahko trdijo, da njihove izjave niso bile preklicane. Zadnje dni je praški ordinarijat objavil besedilo pisma, v katerem nuncij naznanja nadškofu Kordaču, da je sv. Stolica sprejela njegovo rezigna-c.ijo. Sedaj so se oglasili tudi piilnradui listi, ki so ohranili hvalevredno rezerviranost in niso v ničemer posegali v časopisno dehato. Ugotovili so med drugim, da bi se bilo vendar spodobilo, da bi bil nadškofijski list objavil tuili pismo, v katerem jc dr. Kordač zaprosil za svoj odpust. Ker se to ni zgodilo, je ostal vtis. da z nailškofovim odstopom vendarle ni vse v najlepšem redu. Dr. Kordač je bil imenovan za papeževega prestolnega prisednika lil za titularnega nadškofa amasejskega. S tem bi imelo biti vprašanje rešeno, ker je odstop postal definitiven, toda časopisna debata traja še vedno naprej iu noče priti do konca. Ako bi hoteli iz tega kaosa različnih mnenj izluščiti resnico, bi prišli do sledečih dejstev: Nadškof Kordač jc brez vsakega dvoma potom praške nuncijature zaprosil za odpust iz službe, toda prošnja sama najbrž ni bila napisana prostovoljno in iz lastnega nagilm. Nadškof se je čutil nekoliko užaljenega, ko so mu imenovali škofa-koadjntorja, s pravico nasledka in je zato lažje, in raje zapustil svoje visoko mesto. Tudi njegovih 80 let mu je olajšalo odhod, tembolj, ker ga jo tekom zadnjih dveh let že dvakrat zadela možganska kap. To so dejstva, katerih pomen se ne sine podcenjevati. Na drugi strani pa se danes ne da več zanikati, da je obstojalo resno nasprotstvo med nadškofom in med nuncijem. Žalostno je samo in za katoliško cerkcv škodljivo, da je o teh nasprotstvih zvedela tndi široka javnost. Sivolasi nadškof tega gotovo ni želel in ko je zapazil, da so se njegove izjave namenoma potvarjnle in grdo izrabljalo, je prepovedal časnikarjem vstop v svojo palačo. On sam je hi I opetovano naglasih da njegova rezignacija na noben način ni v zvezi z ostro obsodbo sodobnega kapitalizma. V dokaz naj služi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«. ki jc nadškofove socialne izjave dobesedno ponatisnil in jih tako tndi sprejel in potrdil. Nadškofove besede so bile v vatikanskem glasilu ponovno citirano v borbi med fašizmom in mod katoliško akcijo. Na vsak način pa je po mojem mnenju velika škoda, da so vsi ti nesrečni dogodki vzbudili na Čehoslovaškem vtis, da Kini in njegov odposlanec nuncij ne razumeta več češkoslovaške duše. Bog sam bo odločil, komu pripada ta teikn krivda. Fašističnii prisega in katoliška akcija Vlada ffrozi katoličanom, hi nočejo obnoviti fašistične prisege Rim, 30. jul. Te dni so imeli voditelji ženske katoliške akcije duhovne vaje in so bile ob sklepu sprejele v avdienco pri sv. očetu. V kratkem nagovoru je papež izvajal, da so duhovne vaje bile za nje vir milosti, da bodo vztrajno molile zlasti v teh težkih dneh, »ki nam pa vendarle ne smejo vzeti vedrosti in zaupanja, ker moramo vse upati od Boga, ki je obljubil, da nam bo vsega dal, ako ga bomo prosili.« Te besede sv. očeta razodevajo njegovo nadnaravno zaupanje, da bo junaška verska borba, ki jo proti svoji volji bije s fašizmom, z božjo pomočjo srečno iztekla in njegovo trdno vero v pravilnost načel, po katerih je vodena katoliška akcija. V spominu bo še. da je papež švoje dni zahteval. da naj fašistična prisega ne velja za katolike brez potrebnih rezerv. V posebnem uvodnem članku pa sedaj »Osservatore Romano« ugotavlja, da so ua več krajih članom katoliške akcije, ki so istočasno vpisani v fašistični stranki, predložili znova fašistično prisego, ki naj jo leti obnove brez rezerve, sicer bodo izključeni iz stranke z vsemi posledicami. »Osservatore Romano« sircr pripominja, da gre najbrže le za lokalne slučaje, ugotavlja pa vendar, da je lak postopek popolnoma neumesten. Očividno se s tem hoče postopati proti direktivam sv. očeta, ker se sili katoličane obnoviti fašistično prisego brez rezerve, ko je vendar jasno, da se katoličan v ničemer nc more vezati, kar bi bilo proti božjim in rerkvenim postavam. Iz fašističnega postopanja bi se dalo sklepati, da se nekoga hoče obvezati, da bo šel tudi proti cerkvi, ako se mu bo to ukazalo. To početje škoduje tudi režimu, ki je tolikokrat izjavljal, da spoštuje katoliško revo in cerkev. Je pa tudi nekoristno početje fašistov, ker nikogar ni mogoče nikdar obvezati v vc#ti in tudi ne 9 prisego, da bo nekaj storil, kar bi bilo proti cerkvenim in božjim postavam. »Upamo, da se bo s to stvarjo prenehalo, ker je žaljiva in brezkorislna,« zaključuje »Osservatore«. »Vendar smo jo omenili, ker bi vendarle utegnila koga v vesti vznemiriti.« Vatikan in ltali'a Vatikansko mesto. 30. jul. x. Tm kaže na to. da se napetost med Italijo in med Vatikanom do koma septembra ali oktobra ne bo v ničemer spremenila. Do takrat ho poseben odbor, splavljen od kardinalov in drugih višjih dostojanstvenikov. imel nalogo, lia strogo nadzira razvoj in irntncin tr sedanju. Nekateri zunanji listi so raznesli vest, da jc državni tajnik kuniinal Pacolll odstopil in da je bil bivši državni tajnik tiasparii poklican, da prevzame odgovornost m lunaujo politiko Va tikana. Te vesti so bile danes od državnega tajništva demantirane kot izmišljene in tendciicijozne. Načrt dr. Mama o vzhodnem bloku Romunski državnih bo zapustil zatišje Bukarešta, 30. jul. or. Bivši predsednik romunske vlade dr. Maniu je sprejel zastopnika uradnega tiskovnega urada, ter mu obrazložil svoj načrt o izboljšanju gospodarskih razmer v Evropi, ki bi imelo za posledico tudi uravnovešenje političnega položaja. Dr. Maniu se sicer klanja pred idealnim načrtom Briamlove Panevrope, toda kot praktičen politik vanj ne veruje. Sanacija Evrope mora začeti z ustanovitvijo državnega bloka nn vzhodu, kateremu se murnla pridružiti tndi Avstrija in Madjarska. Ta blok hi se moral ustanoviti le s privolitvijo in pod skupno kontrolo Fran rije in Italije. Njegova prva naloga bi bila vzeti v roke vprašanje poljedelstva in rešiti bednega kmeta. On se zoperstavlja tudi povratku Habs-' buržanov na katerikoli prestol v Srednji Evropi. To bi ne bilo v interesu nobene države, najmanj pn Nemčija, akoravno slednja misli, da bi s Habs-j buržani 1111 Madjarskem mnogo pridobila. Po tem rnzgovoru je bil dr. Maniu sprejet v avdijenco pri • kralju, kar je dalo povoda k domnevanjem, da se ho užaljeni politik zopet vrnil 1111 čelo svoje kmet-ske stranke in da bo zopet aktivno posegel v po-' litiko Romunije. vico. Treba jo je obdati z mnogo več ljubeznjive pozornosti, kakor se jo !o dosedaj godilo. Ljubezen bo rodila na eni strani razumevanje, na drugi zaupanje. Mladina pogreša močne opore in zanesljivega varstva. Manjka ji središča, ki more biti edinole Bog. Krivdo na tem nosijo bolj drugi, kol mladi. Krivi so starši, katerim je bil Bog in krščanstvo zgolj etiketa, kriva je šola. ako se sramuje Boga. krivo je vse naše javno življenje, kateremu je vera le še formalnost, a je dejansko docela pogan- sko. Ali naj se čudimo, če zato raste rod, ki ima samo zasmeh za podedovano kulturno dediščino, zameta ludi kar je zdravega in hoče hoditi le svoja laslna pota. Kdor hoče razumeti mladino, mora postati revolucionar. Sam v sebi mora prelomiti z vsem 'kompromisarstvom in polovičarstvom, mora svoje življenje resnično ponotranjiti. Potegnil bo mladi rod za se bo i tisti, ki bo ves lo. kar ima biti. Le lenm bo tudi uspelo, da bo mladino zopet zasidral v — Bogu. Sovjetski vandalizem Riga. 30. jul. ne. Sovjetsko časopisje poroča, da je sovjetska vlada potom naredite predpisala porušitev stare katedrale Odrešenika, ki je največja cerkev v Moskvi. Z delom se bo pričelo v najkrajšem času. Prvotno je imela vlada namen prezidati in povečati to cerkev, ter jo spremeniti v velikansko palačo Sovjetov. toda pozneje se je odločila za njeno odstranitev, češ da je ta cerkcv, ki je bila sezidana v spomin 1111 zmago Rusije mul Napoleonom, absurdna zgradba stare Rusije in spominja preveč na dobo aristokrntov in veleposestnikov. Katedralo bodo porušili tekom (> mesecev, nakar bodo na njenem mestu začeli polagati temelje za projektirano palačo Sovjetov. Zgradba I10 po načrtih dovršena koncem 1933, tako da ho že lahko služila za jubilejno sluvnost na koncil takcimcnovano petletke. V njej Ito Itaje prostora za 20.000 ljudi. Tečaj apostolata za mladino Split, 30. julija, ž. Na Bolu na Braču so se sestali včeraj popoldne udeleženci tečaja Apostolata mladine iz vseh krajev. Najprej so se sestali v Splitu, nakar so krenili naprej na Brač. Sprejel jih je prior samostana 00. dominikancev, g. dr. Ra-badan. Danes ob 7 se je udeležilo sv. maše 110 mladeničev. Ob pol 8 je po sv. maši imel govor dr. Kolarek, nakar se je začelo zborovanje na prostem. Otvorjena je bila letna skupščina predstavnikov Apostolata mladine sv. Cirila in Metoda. Skupščino je otvoril g. Bogdan in predlagal, da temu sestanku predseduje g. Pavico Tijan. Najprej je predsednik pozdravil priorja samostana g. dr. Rabadana in sc mu zahvalil, da je omogočil to zborovanje. Dr. Rabadan se mu je v toplih besedah zahvalil in sporočil obvestilo škofa dr. Pušiča, ki se ni mogel udeležiti zborovanja radi neodložljivih poslov. Nato sc jc prešlo na dnevni red in prečitani so bili zapiski sej in o delu posameznih skupin. Nato se je razvila obširna debata in se je posebno razpravljalo o predlogu glavnega odbora glede društvenih pravil, ki bi omogočila lepo delo krajevnih skupin. V nov upravni odbor so biii izvoljeni: Srečko Kareman, Drago Uvonovič, Davor Mante, Anta Blaževič in Maksimiljan Bačc. Popoldne je imel predavanja g. dr. Betlič o socialni okrožnici ->Rerum novarum*, za n|im pa |c imel predavanje dr. Podelščak o sodobnem krščansko-socijalnem pokretu. Zborovanje se nadaljuje. Proces Košutič-Predavec Bjelovar. 30. jul. ž. Danes se je pričel pred tukajšnjim sodiščem interesanteu proces proti dr. Mirku Košutiču in Josipu Predavcu radi § 302 kazenskega zakona. V obširni obtožbi se navajajo razlogi, ker je dr. Košutič v svojem prlzivu žalil državne uslužbence češ, da je ves senat stal pod terorjem privatnih udeležencev. S tem je prečitanju ne čuti krivega in odgovarja po rodu in zelo oprezno na obtožbo. Prizna, da jc napisal priziv j>o navodilih Predavea. Razprava se je nato preložila in se oo nadaljevala, čiui dobi sodišče neke važne spise 9f Mussolini iuzne Amerike a Kako je prišel na vlado in kako ie pobegnil diktator republike Čile Carlos Ibanes Berlin, 30. julija d. Današnja Germanta*\ priobčuje zanimiv dopis svojega poročevalca v Cile, iz katerega je razvidno, pod kakšnimi okoliščinami je moral odstopiti Mussolini Ju/. Amerike , predsednik in diktator republike Cile, general Carlos lubanes. Republika Cile je uživala med svojimi južnoameriškimi sestrami sloves, ki ga uživa v Evropi Rusija. Kakor tu, tako zija tudi v Cile globok socialni propad med plastmi ljudstva, ker skoroda ne obstoja tista srednja plast, ki je postala hrbtenica po industrializiranih evropskih državah. Vsled tega se je rodil zelo oster in radikalen levičarski pokret naperjen proti oligarhiji bogatih družin, ki so imele vso oblast v rokah. Po daljši sistematični agitaciji se je posrečilo advokatu Arthurju Alessandri. da je potegnil za seboj ljudske mase, ki so v svoji neizo-braženosti in svoji nepopisni bedi videle v njem neke vrste odrešenika. Alessandri je znal tako razpaliti ljudstvo s pretiranimi in neizpolnjivimi obljubami, da so ga slednjič izvolili za predsednika republike. Ko je videl, da danih obtjub ne more izpolnili, so izbruhnili po vsej deželi štrajki, ki so dovolili energičnemu vojnemu ministru, generalu Ibanesu, da je potegnil oblast nase in jo s pomočjo vojaštva tudi obdržal. Ustava je bila odpovedana, opozicija prepovedana. Toda veliko skrb, katero je posvečal blagostanju armade, je povišala državne izdatke iu seveda tudi davčna bremena. Politiki in delavski voditelji, ki so dvigali protest proti diktaturi iu njenemu načinu vladanja, so bili izgnani ali internirani na oddaljenih otokih Tihega oceana, kjer so živeli pod najstrožjim nadzorstvom. Pogostokrat so izbruhnile manjše revolucije, toda železna pest generala Ibanesa jih je takoj potlačila. Naposled jc zajela čilsko republiko tudi svetovna gospodarska kriza, ki jc zlomila hrbtenico tudi lbattesovi diktaturi. Glavno bogastvo Čile je satpcter. Cene salpetru so na svetovnem trgu tako katastrofalno padle, da je vztrepeialo vso narodno gospodarstvo republike. Davčni vijak sc ie še bolj stisnil in seveda povzročil naraščajočo nezadovoljnost med narodom. Naenkrat država ni mogla plačevati svojih dolgov in angleški strokovnjaki, ki so bili poklicani v deželo, so i/jaVili, da jo katastrofa neizogibna. Nove drAtonične odredbe generala Ibanesa so sejale samo d^orčenje, katerega so revolucionarji izrabljali v svoje namene. Istočasno so izbruhnile na vseh koncih in krajih republike manjše dov. Revolucionarni duh se je širil kot rak in za-jedaval vedno bolj globoko v oslabclu narodno telo. Celo izobraženi stanovi so se pridružili pokretu, tako da so med drugimi zdravniki odklanjali zdravljenje ranjencev vladnih čet. Nazaduje se je nekaj sto akademikov zabarikadiralo na univerzi iu odprlo ogenj na mestno policijo. Spričo takšnega položaja je šla deputacija voditeljev vplivnejših strank h generalu Ibanesu in zahtevala od njega, naj nemudoma odstopi. V zadnjem trenutku se je omahujoči diktator .obrnil v posebnem proglasu na narod ter mu /ugotovil, da bo pod uieg- vodstvom sigurno prebredel sedanjo krizo. Proglas je ostal brez odmeva, pocestne bitke so se nadaljevale, oddelki armade so se začeli puntati iu bratiti z vstaši. Ibanes je sprevidel, da je prišel konec njegove avanture iu ker ni smel pričakovati, da mu bodo prizanesli, je rajši pobegnil. Po njegovem odhodu je predsednik senata Le-tclier sestavil provizOrično vlado, kateri sc pa šc ni posrečilo ustaviti mir iu red v državi. Mogoče sc bo zopet pojavil tribun Alessandri, ki živi v Parizu v izgnanstvu, toda tudi njegov povftitek ne bo. odstranil denarne ki ize, t.iko da obstoji poja- revolte, vojaštvo je moralo biti vedno v priprav- j zeti, da bodo tej revoluciji sledile še druge, mnogo ljenosti, po nekod je prišlo celo do krvavih izgre- | bolj krvave iu krute Slabo vreme preprečilo poZei na severni tei a j tferlin, 30 julija AA. Po neuspelem poletu v polaine kraje, so jc Groi Zeppelin pojavil tneo' nad Berlinom. Krožil je nad mestom pol ure, nakar je pristal nocoj ob 7 nad letališčem Tempelhoi, kjer ga je tisaOglava množica burno pozdravljala. Zrakoplov jc /.'oral veliko znanstvenega materiiala. V Berlinu ostane še nekaj ur, da obnovi gorivo in ukrca nekaj potnikov, nakar bo še tekom noči nadaljeval polei v ! riedrichshafen. Dr. Eckenerja in njegove pogumne tovariše so pozdravili zastopniki državne vlade in mestnih oblasti. Vsi potniki so se navdušeno izrazili o čudovitem poletu nad polarnimi pokrajinami. Pral. Samojlovič je dejal, da so zrakoplovi idealno sredstvo za polarna raz-iskavanja in da bi prejšnje ckspedicije potrebovale leta in leta. da bi storile to, kar jc storil zrakoplov ^Grof Zeppelin«. Znanstveniki, ki so se udeležili poleta. ::o sodelovali v popolnem sporazumu in končali avo e delo v dveh dneh. Prol. Samojlovič je dalie izrekel upanje, da bodo polet čim prei ponovili, in sicer na širši mednarodni podiagi, ker so stroški polarnih poletov preveliki za privatno micijatno. Zrakoplov ni izvedel cclotncga peleia, kakor so prvotno nameravali, ker je izgubil preveč časa stveniki tom banskih uprav pasivnim krajem. Razdelitev se bo izvršila najprej tam, kjer je ljudi doletela potresna ali pa elementarna nesreča. Za nabavo potrebne množine pšenice iu koruze so krediti' že določeni. Izvoz našega sadja Belgrad, 30. julija, ž. Izvoz našega sadja v Nemčijo je v teku tega meseca nekoliko popustil, kar je pripisati splošni gospodarski krizi v Ncm-č.ji. Zato pa je bil izvoz sadja v ostale države večji kot prejšnje mesece. Nova proga Belgrad, 30. julija. A A. Otvoritev proge Lopatica—Raška in Cukarica—Belgrad Sava ter njih izročitev prometu se ne izvrši zaradi tehničnih zaprek 1. avgusta, kakor je bilo razglašeno v Pro-metneni vestniku v št. 30 in 31, nego se proga Lopatica—Raška otvori 7. avgusta, proga Cukarica —Belgrad Sava pa 15. avgusta. Zveza za zbiranje konj Belgrad, 30. julija. AA. Organizacije za selekcijo konj, pasme Notlius, ki jih je zdaj 23, so sklenile sklicati sredi avgusta uslanovno skupščino svoje zveze, na posestvu Karagjorgje, kjer posebno goje konje le pasme. Razen zastopnikov kr. banskih uprav se skupščine udeliži tudi načelnik oddelka kmetijskega ministrstva, dr. I.judevit Prohaska. Dunajska vremenska napoved. .lasno, nekoliko topleje, krajevne nevihte pa niso popolnoma izključene. fz „Slownčeve" včerajšnje druge izdaje Borba za Srednjo Evropo Praga, 29, julija. Ig. Narojny Politik tu ob-jmlja informacije. ki jih je baje dobila o franču-■h-i koncepciji v Srednji Evropi. Program bodočih ki so hile doslej neznane. Pisma in živita za prof. Ušakofa, vodjo skupine, ki .je na osamljenem otoku Severne Zemlje, niso mogu' oddati. Nad »tokom je 1«./«U' jtoita meda. Zato so vrgli zavoje pn Djckš,«morem otoku, parnik _.v Francjožcfovi deželi. Tu je ostal na prošnjo znan- j na ustje reke .lemsej, odkoder bo postni stvenikov skoraj en dan, namesto nekaj ur. Znan- ' spomladi prinesel Ušakofu te stvari. Pod mmjem mu ieeajj Avantura porfmornib.a „Naettilusa" London. 30. jul. Odhod Nautilusu i/. Po-vonporlu je bil giuljiv. Kakor znano, hoče la podmornica prodreti do tečaju pod ledom in v polarnih krajih srečati Malvgina in Zeppelina.. Zrakoplova pa ne bo \ i- dobila, ker se je .Zeppelin zaradi slabih atmosieričuih razmer s Frauc Joželovo zemljo že vrnil v Evropo. Pač pa utegne srečati .\Ialygiiut , seveda, če so bo ^Nautilusu« podmorski prodor do tečaja posrečil. Zadnje dni so na popravi Naulllusn- v plv-moutskih arzennlih iu krovu podmornice dobesedno mrzlično delali. Posadka si je komaj privoščila minimalno potrebni počitek, ker se vsakemu mudi. da čimprej prispe na cilj. Navdušenje za veliko podjetje je premagalo v posadki in v članih ekspedicije vse fizijologične postave. Ko so radikalne poprave bile končane, si se vršile seveda poizkušnje. Uspele so izvrstno, d-.isi seveda realnost postavlja vsak stroj pred ce!' vrsto nepredvidenih okol i; vin. Motorji so zdaj loko izpopolnjeni, da bodo, kolikor more čiov»-ška pamet soditi, prenesli vožnjo pod polarnim ledom. Tudi poizkusi potapljanja so uspeli hrez- hibno. Umevno so.-se naredili tudi pojiUuu z mu-, gočtiimi svedri na električni In'na ročni 'pogon, ki imajo lomiti led, da iad.ia lahko v«|ija\t> v polarnem morju na površino. Tudi li poizkusi so pokazali u.-pelost aparatov, kolikor, .-' ..lo pač da dognati v jiopolurnih razmerah. Kapilan \Yilkiu.-je prepričati, (la je ..Nautilus sedaj .popolnoma usposobljen z.:i postavljeno težko in dozdaj nezaslišano nalogo. Dno 28, t. m. ob 7 zjulrui jo bilo vse gotovo i odhod, ob K pa so zaropotali motorji. Vse ladje v devoiiporlskem pristanišču bil* gotove za pozdrav, Sirene so zatulile, nn jamborih po so zn-vUirttlo zastave £0 narodov, ki .so pit.ziIravl.inio ameriško zastavo, plapolajoči) ua Nautilusu . Ta moment je bil zelo ginlji-v. saj je imirsikoftiu sli-skala srce bo.inzeu. dn so pogumni možje ne bi več vrnili iz dežele večnega ledu. Posadka sama je bodlo in vesela in ue dvomi v srečen izid velikega poiljelja. Vreme ob odhodu je bfto jasno iti morje pn j" nekoliko vzvnlovanO. Prah za angleškimi ministri Rezuiia! berlinskih pogajanj — stolnica za polapljajočega Berlin, 30. julija. Ig. Pogajanja za moratorij v Berlinu Hl> končala ako, kakor jo bilo pričakovali: Ker se niso zbrali pooblaščeni zastopniki upniških bank, temveč samo njihovi zaupniki, se ni moglo ob'.ozno -klepali o prolongaciji. Razgovori pu so položaj bistveno razjasnili, Angleške in ameriike relebanke in rila vrsta manjiih angleških akceptnih bank. zu enkrat ne bodo od-poklicate trojih kratkoročnih gotovin, ki jih šc imajo r Nemčiji. Tudi : manjšimi bankami leii držav ler ludi s francoskimi, Uolandskimi in švicarskimi bankami, bodo poskušali priti (In aran-imana. S leni res pojem se je uresničil eden glavnih načelnih predpopojer za obnovitev popolnoma 'vobodnega plačilnega prometa. Nadaljnja pogajanja so se koncentrirala na problem Danat banke. Sedaj je bila ustanovljena lombardol k Franciji, tembolj. ker jih bo do tedaj Francija rešila skrbi glede zahtevanih jamstev, katera si bo Francija medlem Ž'' .suma preskrbela. I'ranrosko posojilo Madjartki r,e bo izvršilo samo proli političnim jamstvom, pri iemer ima ■-roje interese ludi Mula unlunla. I tej zvezi je računali ludi s pvljsko-čc.skoilovušlrim sporuzunmm. Kol bistveno točko svoje evropske zamisli smatra Francija stabilizacijo razmer v Srednji Evropi. Cllavno inltlatlto :a lo prepušča Francija čeiko-stovaiki, ki bo poglobila svojo znnanje-puliličun 1 rienlacijo. Pričakovali je pomembnih izjiri meinh v Mali antenti, posebno va gospodarskem polju. I' zadnjih dni h se opaža /udi pritisk francoske diplomacije pošelfno v Bukarc^tu in 1'aršnvi, da odstrani gotove poljsko-rnmunske nesporazume, Francija si tudi prizadeva pripravili Ilomunijo do pogajanj z Rusijo, kar je Francija dobila od Rusije zagotovilo, da bi se liesarabsko vprašanje lahko za pel let odstavilo z dnevnega reda, če nc bo najti druge rešitve. lepi zasilne narejbe. potlej pa bo gospodarski odbor kabineta s strokovnjaki izvršil potrebne priprave. Nemčija ostala velesila Pariz. 30. jul. tg. L'0evre je danes objavil inti i vju /. angleškim ministrskim predsednikom Mac Donaldoni. v katerem izjavlja Mae Donall: Razum zmaguje na Madjarskem Budimpešta, 20. julija. AA. MTI poroča: Opozicijski poslanec- legilimislične slruje Palavicin je imel za poslancem Rassayem govor, v katerem je Moji vtisi =s pola v Berlin so zelo globoki. Hotel I nnslopil proti sedanji politiki vlade. Madjarska zunanja politika bi si morala zagotoviti simpatijo. Francije, ker podpora Italije še ne zadošča, zlasti ne v sedanji gospodarski krizi. V sedanjem položaju je to dvakrat potrebno, ko je v središču inte- soni dobili čim natančnejšo sliko o položaju Nemčije. Nemčija je ostala velika sila. Nemčija razpolaga z neslutenimi imlustri.jnlnimi silami. Moje prepričanje je, da Nemčija nikdar ne more propasti. Nemški narod, ki trpi danes radi trike skusnjc. ki mori njegove živce razpolaga z rezervami, radi katerih nikdar ne ho zapustil samega selie. Obnovil som zopet mnoga stara prijateljstva in sklenil nova. Smatram, da je poleg te obnovitve prijateljskih odnošajev ulavni problem sedanjega trenutka nemsko-lrnnroski sporam ni. Angleška delavska vlada je pripravljena po svojih močeh podpirali la rporimim. Delavska vlada nikakor lic misli na lo, da hi nadaljevala politiko ravnotežja v Evropi. Na itic.slo te politike hočemo postavili lioliliko sodelovanja. Če bi prišlo resnično do takega sodelovanja v Evropi, bi postale vse stare zveze preteklosti odveč. Žnlibog ne bo Inltko priti do legn cilja, ker smo preveč pod vplivom preteklosti. Obisk koroških dijakov Zagreb, 3(). jul. ž. Včeraj dopoldne so si ogledali koroški dijaki iz Burgenlanda zagrebške znamenitosti. popoldne pa so obiskali ludi okolico. resov vprašanje carinsko unije in vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji. Madjarska ima sedaj lepo priliko, da vodi koristno politiko, .lasno je, da. francoski kapi/al in francoska politika ne moreta podpirati Nemčije, dokler se Nemčija ne odreče priključil vi. Ne du bi izdali svoje simpatije do Nemčije, moramo delali za spora.um s Francijo. Javna, tajnost je, du jc Italija dala pobudo :.a nrr-celje vprašanju o czpoMurilei u v slri]»ko.mqd jnrJk e unije, s čimer bi, ie se lo doseže. Italija Rrfijf* Aladjarske dobila pelik vpliv v Evropi in imel* dominanten položaj v osrednji Evropi. S tem bi hkrati ludi preprečila priključitev. Francija bi bila brezpogojno pripravljena podpirali to avtlrijsko-madjarsko unijo ker bi s leni nastal zanjo močan zid poper vsenemško nevarnost. V daonavsko kulli-no se mora vrniti ravnotežje. Snotcfcn roče hancoshe pomoči London, 20. julija, tg. Oficioam j Daily Herald označuje poročevauje o kreditnih pogajanjih v Parizu 7,a neresnično in lendenciozna. Lisi piše: V teli dneh se vodi vojna, da razbije angleški kredit 4b zaupanje Evrope v stabilnost in solveuco londonskega denarnega trga. Pred 10 dnevi so so razširilo govorice, da je lendonsl »a C'iiy radi nemških ležkofi prizadela lako resno, da je možno, da se bo ludi v Londonu proglasil moratorij. Včeraj so bilo razširjene vesli, da je angleška narodna banka prisiljena prositi francosko narodno banko za posojilo 20 milijonov funtov, da bo mogla zadosliil svojim mednarodnim obveznoslim. Obenem je prišla i/. Pariza vest. da je bilo za-1 nje zlato odpoklicano iz Anglije radi negotovosti na angleškem Irgu. Neprestano širjenje lakih zlohotnih govoric ni nič drugega kol premišljeni poskus gotovih francoskih interesentov, ubili angleški kredit na kontinentu. Nemčija, Av.-»:ilin In druge državo naj so prepri-.ajo. da jc samo ena država finančno močna ln ne-otna.iena. to je Francija, In da sme gledati samo v Pariz, kdor potrebuje pomoči, ler da je treba bili pripravljen na lo, podvreči se političnim lu gospodarskim pogojem, kdor lieče dobiti francosko pomoč. Na drugi strani pa hočejo vzeli Ameriki ve-■elje, igrali vlogo pri gospodarski obnovi Evrope. Slavka proli Hooverjevemu načrtu, zadavl jen jo londonske konference, trajni odpor proti razorožitvi, vse to je prikrojeno lako, pognali razočarano in odklonjeno Ameriko zopet v izolacijo. Pozicija angleške narodno banke ln ostalih angleških bnnk Je solidna kakor prej. Rezerve so večje, kakor bi Jih kdaj bilo mogoče porabili, In če razni francoski gospodje mislijo, da lahko omajajo angleške banke s pardnevnitnl stavkami ua zlato, bodo razočarani. Ta francoska vojna je ravno lako brezkorialna, kakor nesramna. BERTA BENEDICIČ roj. KERN naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen soprog, gospod Franc Benedičič urar in posestnik v Škoiji Loki danes, dne 30. julija ob 3 popoldne nenadno umrl. Pogreb predragega pokojnika sc bo vršil v soboto, dne t. avgusta ob 5 popoldne na domače pokopališče. S k o f j a Loka, dne 30. julija 1931. Brez posebnega obvestila.