Naroča so pod naslovom: ,rKoroški Slovenec", Lidovà knihtiskiirna, Wien V.,Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàfc, Wien V., Margaretenplatz 7.
Leto i.
Izhaja vsako sredo.
Ust
xsfc politiko, gospodarstvo lir prosveto
Stane celoletno: K 100'— polletno :	K	50'—
četrtletno : K	25'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno :	8	„
t četrtletno: 4	„
Dunaj,15. junija 1921.
k. 13.
Koroški Slovenci!
V olii e i !
Leta 1914. smo morali postaviti zadnjega moža. Nihče ni smel manjkati!
Leta 1918. so nam odrekli domovinsko pravico na naši rodni zemlji.
Volilna pravica, ki n.am je edino še ostala, Vas kliče na volišče!
Vaša narodna čast zahteva, da se je poslužite in volite vsi do zadnjega:
Koroško slovensko strankol
fidar ne gre volit, podpira nasprotnika t
KaSMcandidafJe so:
Kandidati -v narodno skupščino:
1.	Vospernik Janez, posestnik v Podravljah.
2.	Aichholzer Franc, učitelj v Ločah.
3.	Casti Anton, posestnik v Štebnu pri Beljaku.
4.	Kraiger Ferdo, posestnik v Štebnu v Podjuni.
Deželni zbor za Koroško:
1.	Vospernik Janez, posestnik v Podravljah.
2.	Casti Anton, posestnik v Štebnu uri Beljaku, 3- Groblacher Vinko, trgovec v Bleščicah,
4.	Kriegl Franc, posestnik, Zahomc.
5.	Rauter Vinko, poljedelec, Mele pri Brda.
Celovec, dne 27. majnika 1921.
Deželni zbor za Sp. Koroško:
1.	Kraiger Ferdo, posestnik v Štebnu v Podjuni.
2.	Dr. Franc Mischitz, profesor v Borovljah.
3.	Poljane Vipko, župnik v Škocijapu.
4.	Grili Anton, posestnik v Plaznici, ohe. Bela.
5.	Carf Jurij, kolarski mojster v Velikovcu.
6.	Šlajher Miha, posestnik v Logavasi.
7.	Breznik Štefan, gostilničar v Pliberku,
8.	Nedved Janez, posestnik v Krčanjah pri Grebinju.
9.	Wertie Valentin, puškar v Borovljah.
10.	Prosekar Matija, posestnik na Plešivcu pri Kotmaravasl.
Uodstoo j,Koroške slovenske stranke".
Glasovnice »Koroške slovenske stranke"
v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26/i (Mohorjeva pisarna) tudi na dan volitev. Na m s.ass—razpolago bojo v večji množini tudi okrožnim tajnikom.	.-
Vodstvo »Koroške slovenske stranke*.
Glasujte 1®. junija 1921
sklenjeno za
slovenslcc^ stranico «
ki najbolje pozna Vaše potrebe in je edina v stanu zastopati Vaše narodne, gospodarske in kulturne koristi.
Hdor ne gre volit, podpira nasprotnike!
Ponesrečeni napadi.
Napad k r š e a n s k o - s o c i j al n e g a lista „Deu-tsekes Volksblait“ z dne 25. maja t. 1. na zbii-žanje med Čehi in Slovenci v Avstriji, na katerega smo na kratko odgovorili že v zadnji številki, so zavrnili tudi Čehi najenergičneje. „Bè!nickó Listy“ na Dunaju so prinesle dne 3. t. m. oster članek proti omenjeneijau članku „Voiksblatta“, v kterem povdarjajo nesmisel, ki se jasno kaže v tem članku, ko na eni strani zlobno pravi, da češko gibanje v Avstriji vidno peša in češki listi v Avstriji le s težavo izhajajo, na drugi strani pa očita Cehom, da pomagajo z denarnimi sredstvi avstrijskim Slovencem. Kako naj pomaga tisti, ki sam peša in le s težavo vzdržuje svoj tisk, drugemu in to celo z denarjem? Tudi ..češkoslovaški narodni odbor11 na Dunaju se je bavil s temi napadom „Vo!ksblatta“. V svoji seji dne 2. t. m. je eno-dušno sklenil protest proti takim napadom na češkoslovaške in slovenske narodne delavce v Avstriji. Pri tej priliki pošilja slovenskim bratom na Koroškem zagotovitev svoje bratske zvestobe in jim želi pri bližnjih volitvah po-liolni uspeh. — Čehi in Slovenci v Avstriji so v enako težavnem položaju in navezani drug na drugega. Že sedaj je jasno, da ne bodo dosegli taki in enaki napadi, kakor jih prinašajo nemški listi, svojega namena, ampak bodo imeli popolnoma nenameravani uspeh: zbliža-nje med Cehi in Slovenci v Avstriji bodo samo še bolj povspeševali, a da bi zasejali med slovensko ljudstvo in slovenske izobražence na Koroškem nezaupanje in razdor, te "-a pa Nemci nikoli ne bodo dosegli. Slovenski izobraženci so skoro brez izjeme vsi kmetskega pokolenja, česar se tudi zavedajo in na kar so posebno ponosni, zato sočustvujejo s svojim ljudstvom in ne morejo priti ž njim v nasprotje, ker želijo samo dobrobit svojega ljudstva, in nihče bolj tega ne ve, kakor slovensko koroško ljudstvo. Za to bodo omenjenim slični poskusi in napadi dosegli samo eno: da se bo edinost in sloga med slovenskim ljudstvom in slovenskim iz-obraženstvom na Koroškem, če je to sploh še v višji meri mogoče, samo še povečala in utrdila. —	(
PODLISTEK
Ptičjak Simen iz Borovljan.
(Nadaljevanje.)
Vendar pa se mora priznati, da je že tedaj marsikaj v tem oziru znal, česar njegovi sovrstniki niti oddaleč niso bili zmožni.
Ob Produ, potoku, ki prihajajoč iz Brodi, teče mimo Borovelj v Dravo, si je narezal s svojim rudečim „klep’jem“, kterega si je znal že kolikor toliko dobro nabrusiti sam, srednje debelih bezgovih vej. Doma v drvarnici pa si je poiskal dve dobro ped dolgi, pravokotni deščici. Na vsakem oglu prve večje deščice je zvrtal z ročnim svedercem po eno luknjico, v vsako luknjico pa je vtaknil in močno pritrdil pol pedi dolg, dobro uglajen, tanek cvek. Potem je pomeril, kako dolga in široka je deščica, oziroma kako daleč je oddaljen cvek od čveka, ter je narezal iz bezgovih vej temu primerno dolge kose, vsakega na obeh straneh tik pred koncem zgoraj in spodaj obrezal toliko, da ga je labko nataknil na dva čveka. Tako je z bezgovimi palicami po dva in dva čveka zvezal, istočasno spredaj in zadaj, potem pa levi in (■esili, in tako menjaje se do vrha enako dolgih cvekov. Drugo, manjšo deščico je ob robu prevrtal dvakrat, skoz luknji potegnil dve vrvici in z njima deščico privezal na zgornjo, po-
Koroški Slovenci, možje in žene. fantje in dekleta! Na dan volitev imate najlepšo priliko, da zavrnete z glasovnico v roki te zlobne napade naših nasprotnikov. Zato glasujte v nedeljo dne 19. t. m. vsi, ki čutite slovensko za „K oroško slovensko strank o!“
Kaj je treba vedeti volilcem!
1. Čas in kraj volitve. Volitve v deželni zbor koroški in narodno skupščino na Dunaju se vršijo
v nedeljo dne 19. junija t. L na voliščih in v času (od jutra do večera), kakor so to določile volilne oblasti in mora biti javno razglašeno.
•	2. Listine, ki jih je treba vzeti seboj na vo-
lišče, so:
a)	glasovnica ..Koroške slovenske stranke";
b)	legitimacija, katera je neobhodno potrebna samo za volilce, od katerih se ve, da jih najmanj uolovica občinske volilne komisije ne pozna.
3.	Glasovnice «Koroške slovenske stran-ke“ imajo znan» obliko in vsebino.
4.	Kot legitimacija zadostuje krstni list, domovnica, potni list, tobačni list i. t. d.
5.	Volilec, ki stopi v volilni lokal, pove svoje ime, bivališče in hišno številko (ako zahteva volilna oblast, se tudi izkaže s kako pod točko 4 navedeno listino), nakar dobi od predsednika ovitek (kuverto). Potem se poda v celico (zagrajeni prostor), kjer od drugih neopažen vloži prepognjeno glasovnico (torej oba listka, ne da bi jih pretrgal) v kuverto, izstopi in zaprto kuverto odda volilni komisiji.
S tem je volitev končana.
VOLIVCI! VOLIVKE! Ko pojdete dne 19. ju-nija volit, ne pozabite, da so te volitve plebiscit za
„K oroško slovensko strank o“.
vprečno bezgovo vejico. Tako je bila „kajžica“ izgotovljena.
Ne še. S tako kajžico bi še ne mogel ujeti nobene 'sinice. Sredi v kajžico je še pritrdil cvek, ki pa je moral biti tako kratek, da se ga strešica, kadar je ležala vodoravno, pokrivajoč kajžico, ni dotikala; kajti če bi bil ta cvek predolg, bi strešica ne mogla kajžice popolnoma pokriti in bi sinica, tudi če bi bila že strešico podrla, še vedno mogla iz kajžice uiti. Zdaj si je moral torej šolar Šimen urezati še en kratek cvek, kterega je mogel na ravnokar omenjeni cvek nastaviti tako, da je z njim podprl poševno privzdignjeno strešico.
če se mu je to vse delo po dolgem trudu posrečilo, je bil naš mladi ptičjak kaj vesel. V mislih si je že predstavljal, kako bo z lastno kajžico lovil sinice.
V jesenskem času, ko je Šimen začel sinice loviti s svojo kajžico, so bile že zrele buče. Vedel je, da gredo sinicam bučna semena posebno v slast. Pa tudi to je že bil opazil, da sinice rade tekajo okoli ajdovce.
Tako vzame ponosno kajžico pod pazduho, vtakne v žep nekaj bučnih zrn in spleza po lestvici, ki jo je bil že prej prislonil, na nizko jablano na koncu vrta. Med roglate veje je bil še prej naložil nekaj ajdovce; na njo dene zdaj svojo kajžico, jo odpre in nastavi. Iz žepa vzame bučno zrno in ga dene med oni cvek, ki je stal sredi kajžice, pritrjen na njena tla,
H TEDENSKI PREGLED S
Avstrija.
Sanacija avstrijske države. Državni dopisni urad naznanja:	Avstrijska vlada je ob-
veščena, da je finančni odbor Zveze narodov končal predpripravno delo za sanacijo Avstrije. Podi-obno poročilo finančnega komiteja bo objavljeno na Dunaju prihodnje dni. Iz poročila je razvidno, da so potrebni pogoji za izvedbo sanacijske akcije zagotovljeni. Kakor je znano, gre tukaj za to, da bi se zavezniške vlade odrekle zastavnim pravicam na najmanj 20 let in da bi imela posojila, ki jih bo vzela Avstrija v prvih 5 letih pri finančnem odboru Zveze narodov, prednost pred ukinjenimi zastavnimi pravicami zavezniških držav.
Vladna kriza. Dasiravno je avstrijska vlada že pred dvema tednoma odstopila, se še do-sedaj ni posrečilo rešiti vladne krize. Pogajanja med krščanskimi socijalci in velencmci se nadaljujejo. Velenemci želijo nepolitično vlado strokovnjakov, v kateri bi imeli oni in krščanski socijalci po enega ministra brez port-fejla. Krščanskim socijalcem pa predlog ne prija. Vsekakor se zdi, da bo vladna kriza v kratkem rešena.
Trianonska mirovna pogodba. V francoskem parlamentu v Parizu so sedaj ratificirali trianonska pogodbo, vsled česar se bodo morale v njej nahajajoče se določbe glede državnih mej Ogerske izvršiti. Radi tega bodo morali Ogri Avstriji odstopiti Zapadno Ogersko, Jugoslavija pa bo morali izprazniti nektere kraje, ktere ima še zasedene, ki pa na podlagi trianonske pogodbe pripadejo Avstriji. Ogri pa se z vso trdovratnostjo branijo, Zapadno'Ogersko izročiti Avstriji. Kakor vse kaže, bo rešitev tega vprašanja zelo, zelo trd oreh.
Glasovanje za priklopitev Avstrije k Nemčiji se na Štajerskem bržkone ne bo vršilo 3. julija, kakor jc to bil že sklenil štajerski deželni zbor, ker so socijalni demokratje predpriprave za izvršitev tega sklepa z obstrukcijo preprečili. Radi tega se še tudi ne da v trenutku povedati, kako bo rešena kriza v naši vladi avstrijski.
in med onega, ki je podpiral strešico, da je stala poševno, tako, da je bila kajžica odprta.
Tako je Šimen nastavil kajžico sinicam, potem pa je odšel. Bil je nemiren m nestrpno je čakal za deblom debele hruške, kdaj prhete s sosednjega vrta sinice.
Sinic se je priklatilo navadno več skupaj Pomešane so bile tudi z drugimi pticami. Kak stržek ali palčic, kaka manj vredna penica, modre sinice in meniščki — za vse te ptice Ši-menu ni bilo mar. Gledal je samo na sinice in čakal,, kdaj skoči ktera v kajžico, jo podre in se vjame.
Sinici je bučno zrno nad vse. S svojim močnim kljunom izkljuje iz njega prav lahko njegovo jedro. Če zagleda sinica bučno zrno v kajžici, kako je vklenjeno med spodnjim navpičnim in zgornjim poševnim cvekom, podpirajočim strešico, tedaj ne traja dolgo; Neprevidna in požrešna ptica skoči v kajžico, kavsne s kljunom bučno zrno, da bi ga odnesla; a kakor hitro izruje zrno, spodrsne zgornji cvek, ki podpira strešico, in strešica pade vsled lastne teže, pokrije kajžico — in sinica je ujeta.
Tako jo lovil mladi ptičjak Šimen sinice s kajžico. Pa tudi z limanicami jih je znal že tedaj loviti. To je bilo prav lahko.
Limanice, dve ali tri, je v taknil in pritrdil kamor je že bilo na vrtu. Na vsako limanico je prilepil po eno bučno zrno. Sinica, ho-
Nemčija,
Generalni štrajk na Bavarskem. Na Bavarskem je izbruhnil generalni štraik, ker je bil od političnih nasprotnikov in iz političnih vzrokov umorjen soc dalnodemokratski poslanec Gareis. Ko se je vračal od nekemu zborovanja proti domu, sta ga napadla dva moža, ga umorila s strelom iz revolvera ter nato pobegnila. Neki drugi socijalistični poslanec, ki je bil pred kratkim na slični način napaden, se je še zamogel rešiti. Delavstvo je vsled teh napadov na njegove voditelje skrajno razburjeno in je začelo stavkati. Stavki se nameravajo pridružiti tudi železničarji. Ni izključeno, da pride na Nemškem radi teh dogodkov do večjih zapletijajev.
Eazoroženio samoobrambnih čet na Bavarskem. Na podlagi ultimata, kterega je stavila ententa Nemčiji in kterega je Nemčija sprejela, morajo na Bavarskem močne, dobro oborožene samoobrambne čete, takozArane „Orgeš“ do zadnjega tega mesca razpustiti in razorožiti. Bavarska vlada se je tej zahtevi centralne vlade dolgo in tvrdovratno protivila, konečno pa se je z ozirom na preteče represalije ali sankcije udala in sedaj se že vrši rasrmščanje in razoroževanje imenovanih samoobrambnih čet »Orgeš“.
Gornja Šlezija. Kakor vse kaže. bodo za enkrat v Gornji Šleziji napravili tri pase ali cone: eno poljsko, eno nemško, vmes pa eno ne-utralno. To se kaže že sedaj, ko so se med Poljake in Nemce, ki si stoje sovražno nasproti, vrnile francoske, angleške in laške čete. Iz tega se da tudi sklepati, da bo pripadla poljska cona definitivno Poljski, nemška cona Nemčiji, o pripadnosti neutralne cone pa bodo sklepali še le pozneje. Vsekakor pa je jasno, da bo Zgornja Šlezija razdeljena.
Borba za Gornjo Šlczijo. Medzavezniška konferenca je izdelala načrt, po katerem bi sc naj vpostavil mir v Gornji Šleziji. Nemška samoobramba je razglasila, da ne more ubogati povelja k miru in zahteva, da bi tuje čete zapustile Gornjo Šlezijo in bilo razorožene, dalje da bi se meje zaprle in da bi se postavila straža iz ljudi, ki se niso udeležili vstaje, konečno da bi bile nemške manjšine dovoljno čuvane, da bi se ne proglasila amnestija in da bi se industrijska podjetja vojaško zastražila. Pogajanja o teh zahtevah se nadaljujejo.
Razgovori med francoskim in nemškim finančnici ministrom. Francoski finančni minister Loucheur in nemški finančni minister Ratbcnrfb sta se sestala te dni v Wiesbadenu, da se razgovarjata o različnih finančnih vprašanjih. Po razgovorih je izjavil Loucheur časnikarjem, da ima Rathenau očividno najboljše namene in da hoče izpolniti antantine zahteve.
teč pozobati bučno zrno, je sedla na limanico in se je ujela.
Da bi jih pa hitreje speljal na limanice, postavil je v njih bližino kletko z že ujeto sinico. To je bil vabnik. Sinica v kletki, začuvši proste svoje tovarišice, jih je začela klicati in vabiti. Te so priletele, radovedno obskakovale kletko z ujetim ptičem, pri tem opazile bučna zrna na limanicah, posedale na nje in se tako ujele.
Ujetih sinic Šimen ni deval v kletke, pustil jih je prosto po sobi letati, ali pa jih je imel v oknu, kamor jim je postavil majhno smrekico, da so se počutile kot v zelenem gozdu.
Nekoč se mu ujame v kajžico, ki jo je bil nastavil sinicam, rudečerepi pogorelček. Ni ga bil posebno vesel. A vendar ga vzame in spusti v okno med sinice. Toda sinice so se neusmiljeno začele zaletavati v novega sostanovalca in bi reveža gotovo umorile, da ga jim ni Šimen pravočasno odvzel. To sovražnost sinic do drugih malih ptic, ki je šla včasih celo tako daleč, da so jim skušale izkljuvati možgane, je mladi ptičjak večkrat opazil; zato in kor so tudi že njega samega v palec ali kazalec, če je ktero ujeto nesel v roki domu, ugriznile, da je tekla kri, so se mu sinice kmalu zamerile in s časom je nehal, zalezovati jih s kajžico in limanicami.
Rad bi bjjl že tedaj ujel kako taščico. Taščice so lovili s „šlagelci“ ali z mrežami. A mladi Šimen ni imel ne šlagalca, ne mreže; sam
Poskrbite vsem Vašim sorodnikom, prijateljem, prijateljicam in znancem, tudi takim, ki stanujejo izven občine ali okraja glasovnice „Korožke slovenske stranke“ in jim priporočajte, da voi i joznsmi.
Rusija.
Glasovi o važnih spremembah v Rusiji. V zadnjem času se širijo vedno bolj glasovi, ki zatrjujejo, da se vršijo na Ruskem važne gospodarske spremembe. Ruski mogotci opuščajo namreč svoja komunistična načela in priznavajo zopet trgovino ter lastnino. Dočim so do-sedaj boljševiki skušali kmeta prisiliti, vse pridelke, katerih ni mogel sam porabiti, oddati zastonj državi, ker so smatrali zemljo in delo za državno last, se je sedaj odločila vlada, da bo kmetu one pridelke, ki jih odda, plačala in da bo za one pridelke, ki presegajo množino, katera se mora oddati državi, pripustila svobodno trgovino. S tem so ruski mogotci opustili eno najvažnejših komunističnih načel. Samo posledica popuščanja v tej točki je pripušeanje male trgovine ter mai ega obrtništva. — Drugi važni korak popuščanja od komunističnih načel je sklepanje trgovskih pogodb z drugimi državami. Prva taka pogodba se je sklenila z Angleško, sledile so pogodbe z Nemčijo ter Ameriko.
Ruski komunizem v stiskah. Krasin omenja v razerovoru z dopisnikom pariškega „Petit Parisien“, da je ruska komunistična stranka popolnoma spremenila svojo dosedanjo taktiko in izdelala program, kteri ne odgovorja samo zunanjepolitični situaciji, ampak tudi. gospodarskemu polomu na Ruskem. Po tem progra mu se bo skušalo doseči zaupanje ruskega kmeta in inozemskih kapitalistov. Sedanja uredba rekvizicije in omejevanja zasebne trgovine se bo nadomestila z naturalnimi dajatvami. Od inozemstva pričakujejo na Ruskem pošiljanje industrijskih izdelkov in prihod tehnikov na Rusko. Inozemskim kapitalistom pa Rusija lahko nudi zlato, surovine in koncesije za pomoč. Na ta način upa priti sovjetska vlada iz sedanje stiske.
ŽENE IN DEKLETA! Ali veste, kako ste točne in kako se Vam mudi, kadar Vas čaka kofe! Bodite tako točne tudi dne 19. junija in ne pozabite, oddati glasovnici za
„K oro š ko slovensko strank o<{.
DNEVNE VESTÌ IN
DOPISI
Celovec. „Freie Stimmen“ poročajo pod naslovom ..Kulturbild aus Slovenien“, da je v Košnici pri Celju zgorela neka hiša. ko je njen posestnik sedel mirno pred njo na kloni in prepeval, tega pa imenovani list do sedal še ni zapisal v svojih predalih, koliko hiš in nosestev da je pogorelo po plebiscitu na sloVenskem Koroškem. Pritožuje se tudi, da hočejo menda v prihodnjem šolskem letu v Sloveniji vse srednje nemške šole in večinoma tudi ljudske nemške šole zapreti, ne črhne pa niti besedice, o tem, da so na Koroškem že davno zaprli vse naše slovenske šole. List pravi tudi, da iz Slovenije izganjajo tuje, tja privadrane Nemce, popolnoma pa zamolči, koliko Slovencev je že bilo z njih rodne grude s Koroškega pregnanih, in kako strašno veliko je število onih Korošcev-Slovencev, kterim oblasti ne dalo dovoljenja, da bi se vrnili v svojo domovino. Naš list napadajo, češ da ga izdajamo s pomočjo jugoslovanskega denarja, dasiravno vejo, da je ta trditev bosa, sami pa nabirajo denar za Nemce v Jugoslaviji v Mežiški dolini in za Nemce v Italiji v Kanalski dolini.
Fodgora. (Prepovedani kresovi.) Pred 14 dnevi jc na višjih aura h v Karavankah bilo o-paziti več kresov. Nekteri so rekli, da je to znamenje, da pridejo Jugoslovani, driiai zopet, da so Karavanke definitivno meja. Tudi oblasti so bile radovedne in so ljudi zasliševale; v Svečah so menda tudi 4 Slovence aretirali in odpeljali v Borovlje. So pač vedno samo Slovenci krivi. Nam se le čudno zdi, da niso tudi krivi Slovenci, oziroma „die jugoslavjscbe Be-setzung“, da se je pri slovečem „Karavanken-hofu“ velik del estrade pred hotelom podrl.
Kotmaravas. Na dan sv. Rešnjega telesa je bila pri pranjanju lepa udeležba občinstva. A seveda ni smelo biti, da bi šlo vse gladko in v miru. Tukajšna dekleta so se zmenila, katera poneso „Iviarijo“ ter so jo na preddan primerno okinčale. Tik pred obhodom pa pridejo nekte-ra obče znana dekleta ter vzamejo in iztrgajo pripravljenim dekletom „Marijo“ iz rok ter so hotele tudi potrgati cvetje z nošah To se vidi velika kultura, ob tako slovesni priliki kolnejo in zmerjajo brez najmanjšega povoda. Sicer je
narediti pa si jih seveda ni znal, kajti to so razumeli samo odrasli možje in pa izurjeni ptič-jaki. —
V tistih časih pa so taščicam .,šlagelce“ in mreže nastavljali ptičjaki ne le doma na vrtih, ampak tudi po gozdovih, v grmovju, v Leščju na Doleh ali v grmovju ob Produ na Kohlu.
Šimen se je rad potikal po grmovju, bodisi da si je rezal bezgove veje, bodisi da je zalezoval in poslušal različne ptice pevke, taščice, črnoglavke, kose ali slavce. Pri tem pa jo ponovno naletel na kak „šlagalc“, ki je bil na razbrskani zemlji pod košatim grmom nastavljen, ali na kako mrežo, ktero, dasi deloma z listjem umetno pokrito, mu je razodeval rumeni, migajoči mol, ki naj bi privabil taščico, da ga ugrizne, s tem sproži mrežo in se tako ujame.
Dostikrat je Šimen skušal, narediti si „šla-gele“, prosil je Ridi, že tega in onega starega ptičjaka, da bi mu vsaj za en dan posodil mrežo, da pojde z njo lovit taščice v Resnik pod Šarbo. a vse zaman. In tako si je mislil, da greh ne bo prevelik. Pod Krumpljevim bregom na Dobravi naleti nekoč na „šlagelc“, v kterega se je bila ravno ujela taščica. Za trenutek se spomni, koliko si je prizadeval, da bi si napravil sam svoj „šlagelc“. Začne grizti nohte na prstih, ozre se par krat okoli sebe, če niso morebiti stari Krumpelj na hribu, potem pa vzame taščico in «šlagelc*^	"i
Drugi dan proti večeru je že bil pod Šarbo. V kletki je bil vzel s seboj taščico, kot vab-nika, da mu privabi druge, zraven pa je imel nastavljen šlagele. Imel je srečo, ujel je taščico, s ktero se je veselo vrnil domu.
Imel je torej dve taščici in „šlagelc“. Toda vest mu ni dala miru in povedal je vse doma odkritosrčno. Staremu Krumplju je moral vrniti „šlagelc“ in taščico, drugo taščico je obdržal; njegov oče pa so nvideli, da nič ne po-mag-a, in dali so mu narediti nov „šlagelc“, s kterim je lahko lovil taščice, kakor se mu je ljubilo.
Za ujete taščice je skrbel z vso skrbnostjo. Gledal je, da je kletka bila vedno čedna, voda vedno sveža, in da so taščice dobile, kar so jedle najrajši: mole, razsekljana jetra, košček v mleko pomočene pogače. Zato pa so te milo-vidne ptičice, ki so se kaj hitro privadile novim razmeram, svojemu mlademu gospodarju' zgodaj ob jutranji zarji prepevale najmilejše napeve ali „viže“, pa tudi zvečer, da ni vedel, kdaj je zaspal.
Šimen pa se je tudi komaj zavedal, kako je to prišlo, da je naenkrat bilo šole konec. Ta-korekoč črez noč se je začel učiti za celinarja. Tedaj pa je prišel v dotiko s starejšimi ptičjaki in ni trajalo dolgo, pa je znal loviti z najrazličnejšimi lovilnimi sredstvi najraznovrstnejše, tudi najbolj previdne in najbolj premetene ptice,	(Nadaljevanje sledi.)
navada, da nosijo Devico Marijo kotmirska dekleta, toda zakaj se niso pravočasno zmenile s cehmojstrom in jo potrebno okinčale? Človeku se studi, ko vidi tako žalostna dejanja mladih deklet. Kam jadramo?
Borovlje. Volivno gibanje je pri nas v polnem tiru. Zlasti se pulijo za volivce socijal-ni demokratje s komunisti vred in pa veliko-nemci, ki so pri nas pa po največ slovenskega pokolenja, kar pa nič ne de. Pri Mikliču so imeli komunisti volivno zborovanje, kjer so se z navzočimi socijalisti pobotali v toliko, da so rekli, da obe stranki hočeta eno in isto, da pa to hočeta doseči po različnih potih, eni z mirnim razvojem, drugi pa s krvavo revolucijo. Pri Justu so imeli pod ovčarjevim predsedstvom zborovanje naši Velikonemci, ki pa so pri zborovanju ostali v manjšini nasproti soci-jalistom. Padale so tudi precej ostre besede, tako da so nektere rekli, da so jim ljubši Srbi, kakor pa borovski socijalisti. Slovenska stranka ne priredi nobenega zborovanje, ker njeni pristaši tako in tako vejo, kako stvari stojijo in zakaj da gre. Njenim pristašem tudi ni treba ničesar razlagati, ker bodo itak vsi storili na dan volitev svojo dolžnost.
Sele. V nedeljo dne 5. t. m. smo imeli pri nas po dolgem času zborovanje v Mažijevi gostilni. ki je bilo zelo dobro obiskano, in ki bo tudi obrodilo, o tem smo trdno prepričani, obilo sadu, ki se pokaže na dan volitev dne 19. junija. Govornik je v svojem obširnem govoru obrazložil gospodarski, naroduo-politicni in kulturni program ..Koroške slovenske stran-ke“ in je izrazil nado, da ostanejo vojaki naše stare selske trdnjave tudi v naprej nenrema-gljivi zmagovalci. Nam se je posebno dopadlo, da hoče stranka delati na to, da se vsi pašniki in planine odpro za našo živino in da se vendar enkrat popravi pot v Borovlje, kajti stanje te poti je naravnost kulturni škandal.
Brnca. (Društveno.) Slovensko tam-buraško in pevsko društvo „Dobrae“ na Braci je imelo v nedeljo dne 5. junija t. 1. svoj redni občni zbor. Kot predsednik je bil izvoljen Janez Gallob pd. Markov, Brnca, kot tajnik Tomaž Gallob pd. Pecov, Gornji Breg, kot blagajnik Anton Werner pd. Kocjankov, Žuželče in kot knjižničar Joško Gallob pd. Pecov, Gornji Breg. Koliko škode je trpelo naše društvo med svetovno vojno, ve vsak sarfi. Po večini so bili vsi naši izvršujoči člani v vojaških suknjah stare Avstrije. Posledica tega je bila, da je delovanje društva skoraj popolnoma, prenehalo. Igre so izostale, tamburica je prišla ob svoj obstoj, petje se radi pomanjkanja pevcev ni moglo razvijati dalje, kratkomalo, vsak na-daljni napredek in procvit društva je bil s tem onemogočen. Celih sedem let smo hirali za to boleznijo. Vsakomur mora biti jasno, da smo v tem času, kar se tiče prosvetnega dela, zelo zaostali. Zato je sedaj nujno potrebno in naša sveta dolžnost, da gremo z novo močjo in \ nemo zopet na delo. Pričeti moramo zopet s prireditvami domačih iger, z obnovi jen jem lan -burice in petja, kakor tudi s popolno preureditvijo domače knjižnice. Za vse to bo treba neumornega dela in veliko žrtev. Vse rojake, ki miajo v svoji posesti še od prejšnje knjižnice izposojene knjige, poživljamo, da iste nemudoma vrnejo društvu. V splošnem pa pričakujemo, da se bo vsak zavedal svoje narodne 'dolžnosti ter po svojih močeh sodeloval in podpiral naše društvo. Le tako bo doseglo društvo svoj namen.	Odbor.
Hodiše. Pri nas je imelo naše že dolgo let obstoječe pevsko in izobraževalno društvo „Zvezda“ svoj društveni harmonij, kateri je bil zadnji čas na razpolago cerkvenemu pevskemu zboru. Pred par tedni pa so vzeli naši nasprotniki harmonij našega pevskega društva ter ga dali novoustanovljenemu ..Gesangs-,veroinu“. Harmonij so vzeli iz mežnarijo zaupniki občine z as!stenco dveh orožnikov ter brez dovoljenja odbornikov društva „Zvezde". Ker je bil sklep društva, da se v slučaju razpusta daruje društveni harmonij cerkveni podružnici St. Miklavža, obsojamo to početje tem ogorčenejše, ker društvo še soloh ni razpuščeno ter ga tudi oblast ne more razpustiti, za kar nam jamči člen 66. senžermenske mirovne pogodbe. Pričakujemo, da sc potrebno ukrene.
Otok ob Vrbskem jezeru. Na lepo nedeljo
smo imeli mi Kotmirčani kakor po navadi procesijo na Otok ob Vrbskem jezera, katere se je letos udeležilo izvanredno lepo število ljudstva. Po cerkvenih obredih se je zbralo nekaj naših pri znani gostilni Ebner na Otoku, Ne čudimo se, da je tudi to priliko porabil naš narodni odpadnik z lenim slovenskim imenom, razgrajal in zmerjal Slovence ter na ulici kričal za njimi žaljive stvari. Bili smo si že v skrbeh, da bi ta gospod ne postal hripav od napornega tuljenja. Ali hočejo naši nasprotniki doseči spravo in mir z nami na ta način, da napadajo naše na cesti z različnimi psovkami? Ali bi sc ne mogle take osebe od oblasti poučiti? Ali oblasti nočejo videti počenjanje teh ljudi? Omenjenemu gospodu pa bi svetovali, da bi se dal malo poučiti o naših pravicah, ki jih moramo uživati po senžermenski pogodbi. Mi smo na Koroškem domačini in kot taki hočemo ostati na naši rojstni grudi. — Zaveden Slovenec.
Brdo ob Žili. V nedeljo, dne 12. t. m. je bila tukaj inštalacija našega novega župnika, ki je doma iz Bavarskega (rojen Nemec) ; četudi zna slovenski, vendar ima vsako drago nedeljo nemško pridigo in tudi veronauk poučuje v šoli nemški. Zdaj so dosegli naši nemšk: in nemčurski ljudje, kar so si že davno želeli, namreč nemškega župnika. Ali se jim bo posrečilo, nas uničiti ali ne, to bo pokazala še le bodočnost.
MOŽJE IN FANTJE! Ali se še spominjate, kako točno ste bili vsi na svojem mestu, ko so Vas 1. 1914 poklicali k vojakom? Bodite tako točni tudi dne 19. junija, sai Vas kliče na volišče Vaša „K oroška slovenska strank a£‘.
^GOSPODARSKI VESTNIKE!)
O Škodljivosti krmljenja z novim senom.
Marsikateri kmetovalec né ve, da je mlado seno za živino škodljivo. Zato ne bo odveč, ako si predočimo škodljivi vpliv mladega sena. Sveže seno vsebuje mnogo izhlapljiv h snovi (tako zvane amine, kisline, eterična olja in ku-marin) poleg tega pa še veliko množino glivic. Vsak človek, kateri spi pod streho na mladem senu, vstane zjutraj ves omamljen, dobi glavobol in slab tek. Vzrok temu so vdihani strupeni plini od mladega sena. Starejše seno, iz katerega so vsi ti strupeni plini že izhlapeli, ne povzroča teh neprijetnih občutkov in vsakdo ve, da se na starem senu prijetno spi. Kakor vpliva mlado seno na človeka, vpliva še slabše na domače živali, katere so primorane jesti mlado seno. Pri konjih in govedi povzroča u-živanje mladega sena koliko in preobilo pretakanje krvi v glavo, nepravilno utripanje srca, vročino in zvrženjo. Ako smo seno slabo posušili, se v podstrešju močno ogreje in pravimo, da se seno poti ali pa — „švica“. Kavno v tem času se vrši okisičenje ali fermentacija sena, med katero se škodljivi strupeni plini in kisline uničujejo. Zato je s krmljenjem mladega sena štiri do šest’ tednov počakati, če ni drugega izhoda in se mora krmiti s svežim senom pred končamm okisičenjem strupenih hlapov, potem ga lahko mešano s starim senom ali z rezanieo. Posebno je svariti pred krmljenjem močno se potečega sena, katerega živina ne sme pod nobenim pogojem jesti. Strupen učinek potečega sena je tako močan, da pr:baja tudi v mleko. Dr. F. Arncrrytsch opozarja na slučaj, da so otroci dobili po mleku mladega sena otročjo kolero (enter;tis),katera je takoj prenehala, ko so krave dobile zopet staro seno. Vzrok tej bolezni je treba iskati v navzočnosti senenih glivic, katere pridejo iz mladega sena v mleko. Važno je omeniti, da tako mleko ni trpežno in da se da smetana težko pinjiti ali pa se sploh ne spinji. Iz teh razn-h vzrokov je, treba zaloge novega sena posebej vkladati in zapirati, da ne bi družina ali posli iz nevednosti ali hudobnosti nakrmili živino, katera pa zna vsled tega močno trpeti. Ker primanjkuje v tem času maj, junij, julij suhe krme in posli niso poučeni o škodljivosti svežega sena, mislijo celo, da ravnajo dobro, ako nakrmijo sestradano živino z mladim senom.
Cene tobačnih izdelkov se bodo zvišale.
Od 27. t. m. naprej bodo zvišane cene tobačnih izdelkov. Zvišane bodo:
1.	Cene cigar: Grazioza od 30 K na 50 K, Kegalia media od 20 na 40 K, havanske vir-žinke od 16 K na 30 K, trabuke od 12 na 18 K, kube od 7 na 10 K, brazilske viržinke od 5 na 8 K, kratke od 3 K na 4, 50 K, cigarilos od 2 K na 3 K.
2.	Cene cigaret: Harum od 3 K 50 b na 6 K, Anubis 5 K, Jusuff 3 K, Azur K 1,50, egiptovske od K 2,50 na 3,50 K, dames od 1,50 na K 2,50, dame od 1 K na 1 K 50 h, ogrske od 40 v. na 60 v.
3.	Cigaretni tobak:	najfinejši turški od
120 K na 180 K, najfinejši turški od 80 K na 120 K, fini turški od 40 K na 60 K, fini berce-govinski od 24 K na 36 K.
4.	Tobak za pipo: specijalna mešanica od 16 K na 30 K, knaster od 14 na 25 K, holandski tobak za pipe od 10 K na 15 K; cena tirolskega tobaka za žvekanje se bo zvišala od 15 K na K 22,50 za 50 gramov in vorarlber-škega od 10 K na 35 K za 50 gramov. Sliši se, da bodo dražje cigare proste in tudi nekatere vrste dragih cigaret in duhana proste; obenem se namerava zvišati rajonirana količina za 20 do 30%.
Valutno stanje v Curihu. (13./VI.) Dunaj 1,27%, avstrijska žigosana krona 0,95, Berolin 8,55, New York 597, Milan 29,45, Praga 8,20, Budapešta 2,30, Zagreb 4,15, Bukarešta 9,25, Varšava 0,47.
SE PRIPOROČA ZA HITRO. OKUSNO IN CENO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRUŠTEVNIK, TRGOVINSKIH IN DRU-GIH TISKOVIN, VABIL OKLICEV I.T. D,
WeV.,miARETENPLATZ7
□ jo X.D inotioani. io raTv,mnnnanr.ii n;. □□□m
DUKfiJ ?.. MitlEKteio Z3-Ì5 j
priporoča svoj zavod C za izdelovanje
angleških in feajskib
piaiimpianin
(klavirjev).
Tudi export!
jaoaoncmnorD-inDrontCTHDanarrrDDPOCDOC
Krijlo svojo potrebo hlač v najcenejši trgovini
s Intimi ZdVddzs ljudsko obleko
IM! v.,
Hilli Beiiiprecli s MersfrEO
ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice
o, is, m.
Največja izbera gotovih hlač v vsaki
kakovosti in ceni v vseh vzorcih v zalogi
Modne hlače, hlače za slabo vreme, črne hlače, „bričes“ platnene hlače, m Ii> stiuks- in žaniatne hlače, hlače za ** deco in dečke.	slu tm
PirosSa prodaja za vsakega!
Pri sklicevanju na ta inserat S °/g popusta

Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.