150. številka.
za nedeljo 15. decembra 1895.
(t Trat«, ▼ soboto ivefcer dne 14. decembra 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOST"
uhaja po trikrat a« teden * Aeatiu ii-danjih ob lovklh, Aatvtklh in •obetoh. Zjutranje ixdnnje izhaja ob H. uri zjutraj, vetrno p.i ob 7. uri Tefor. — Obojno Isitanj* ntnne : ia Ja4anffiaa«e . (. — .trn, ir.va» AvMriJc f l.*' ta tri m*aee. . , it.<!0 . . . «,—
ia pol leta . . .	. , , g__
«a vae lato . , . 10,— ... 1*.-
Ka narečbe brez priložene naročnine a« nt jemlje ailr.
Poaamičtio šterilke ae dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v 7v*tu po a nrč. iaten Trat« po M n»4. Sobotno »ežerno iadanja v Irttu « n«., izvan Trata S nt.
Oli
EDINOST
kalilo mlc venskega DOlitlfiROtfa druitvA »» Prima
Otflaai ia rakune po tarifu t petita; a* aatlov« i debelimi črkami a« plačuje
prostor, kolikor oba<>ga navadnih »rstt.. PonUm*. o^mrtuico in jaina^abral«, .Jo uia^i »kUm itd. «e TSoutifijo po pofodbl.
Vsi liplai naj m po*iljajo ur«dni*tfu : ulio« C»«erra» At. 13, Taako piMno ;*ora hiti fr,tn'Ki?nnii. kf»r aefrnnkorana s» ne »proj jruajo. Rukopisi t« ,ie »raJaj*.
Naročnino, rek n-oncijo in >>^1»«» tpro-joraji Ufiritvniitro ulica Molino pic-eolo h*t. II. nadat. Odprta raklavariin »o pri>*ta pontuia«.
»tfa političnoga druitva za Primorsko.
r •«»*•«« J* r»W
Časlm našim gg. naročnikom!
Bliža se konec leta, radi cesar mora podpisano npravnistvo poravnati svoje račune. Ker pa velik del castitih gg. naročnikov ni se doposlal naročnine do konca leta, prosimo, da vsak stori svojo dolžnost do 20. t. m., ker se bode z istim dnevom počelo iztirjavati zastnnke poštnim nalogom. Naročniki so naša glavna podpora, a nemarnost v plačevanja provzročuj« lista nepotrebne sitnosti in težave.
ITpravniitvo „Edinosti".
vedno nezakonitosti in krivice.
Govor poslanca Ivana viteza Nabergoja v seji poslanske zbornice dne 11. decembra.
Visoka zbornica! Ko je sedanja vlada ob svojem nastopu vzela v roko upravo države, naglašal je njegova ekscelenca grof Badeni pri razvijanju svojega vladnega programa med drugim, da novi vladi bode naloga, da v onih deželah, v kojih se nahajajo manjšine, vzame tudi v svoje varstvo te manjšine in jim tako omogoči naravni razvoj in uživanje pravic, pripadajočih jim po državnih zakonih avstrijskih v duševnem in narodnem pogledu. Z ojiiroin na to slovesno dano obljubo, kojo smatram jaz resno in ne za navadno frazo, dovoljujem si ob tej dani mi priliki obrniti pozornost visoke vlade na nekatere vnebovpijoče nezakonitosti, ki se še vedno dogajajo slovenskemu prebivalstvu Trsta in okolice v narodnem, duševnem in gmotnem pogledu. (Prav res!).
V Trstu in okolici je poleg italijanskega jezika tudi slovenski zakonito pripoznan kot deželni jezik ; uporablja pa se skoro izključno, z jako malimi izjemami, le italijanski jezik, kajti ne le občinski uradi, kojih svetu dolžnost bi bila, se slovenskimi strankami občevati iu uradovati v slovenskem jeziku, upolreb-Ijujejo le italijanski jezik (Tako j<*!), ampak tudi c. kr. uradniki se poslužujejo italijanskega jezika v občevanju se slovenskimi strankami tudi tedaj, kadar stranke niso zmožne italijanskega jezika.
Posebno obžalovanja vredno je, da se pri civilnih in kazenskih razpravah pri deželnem sodišču v Trstu ter pri okrožnih sodiščih v Gorici in Rovinju vedno postopa nezakonito proti slovenskemu in hrvatskemu plemenu (Prav resi) s tem, da se silijo slovanske stranke, da morajo pred sodiščem — z malimi izjemami — zagovarjati se, pričati itd. v tujem in neumljivem jim jeziku.
Obžalovanja vredno je, da slovenske obtožence ie veilno sodijo italijanski porotniki (Čiyte !), dasi večina prebivalstva primorskega pripada slovanski narodnosti, in dasi ne manjka slovenskih uiož, sposobnih za posel porotnika. (Tako je!).
Obžalovanja vredno je nadalje, da je sklenil deželni zlior tržaški v svojem zadnjem zasedanju, da niso dopuščena samo slovenska
PODLISTEK. Gašin rendez-vous.
Praška humoreska.
Spiaal J. P.
(Dalje.)
„Resnično! — Gašo pokaži pismo !" In Gašo je pokazal zeleni ovitek eksotičnega formata.
.Daj, da vidim! Pročitam 1'" Gašo ni dal pistua iz roke, bal se je za sladko svojo tajnost, ob kateri uri da se iuu je sniti s svojo ljubljeno Andulko.
.Gašo je renomist. Pismo si more sam uapisati, pa ga potem nam kaže, češ, dobil sem od jedne dame poziv na sestanek 1 Ne, Gašo meue ne prevari! Poznam ga predobro 1*
Ubogi Gašo, kako ga zafrkujejo!
vknjiženja v zemljiške knjige, kakor se vrši sedaj, ampak da je vsaki slovenski nknjižbi pridejati italijanski prevod. Ta sklep se je storil v nenavzočnosti slovenskih poslancev, ki se niso mogli udeleževati razprav deželnega zbora radi neprestanega žaljenja in zasmehovanja slovenske narodnosti po italijanskih poslancih in sodrgi na galeriji. (Čujte] Čujte!). Gospoda moja, jaz nisem jurist, ali toliko zdravega razuma imam vendar, da sprevidim, da bi bilo tako postopanje ne-zmiselno in unicum v naši državi. Ako bi imelo priti do tega — kar pa ni verojetno — nastal bi največi nered pri zemljiških knjigah, ker bi gotovo v mnogih slučajih jedna stranka smatrala za pravi tekst slovenski original, druga pa italijanski prevod, koji poslednji često ne bi natanjko soglašal z originalom.
Iu tak nestvor priporoča primorska vlada v potrjenje (Čujte 1 Čujte I), v veliko Škodo slovenskega prebivalstva na Primorskem, pravosodstva, ter v nasprotju s temeljnimi zakoni državnimi.
Istotako žalostno je, da Slovenci in Hrvatje Primorske nimajo dosedaj nijedne srednje Šole, da bi mogli vzgojevati svoje sinove na pedagogiško jW/ho pravi podlagi. Pri vojaških naborih pa se gotovo ne prezirajo naši sinovi. (Prav dobro!) Še žalostne je pa je, da v mestu tržaškem do današnjega dne nimamo uiti jedne slovenske ljudske Sole (Čujte!), dasi slovenski stališi že dvanajst let prosijo take šole.
Ako bode sedanja vlada sledila načelom in nasvetom, kijih dobiva od vladnih organov v Trstu, potem je mogoče, da se pred rrši vstofno vprašanje, nego pa slovensko šolsko vprašanje d Trstu. (Veselost in .Prav dobro !") Pri proračunski razpravi v letu 1894 sem omenil, da, ako vlada nima poguma, da bi zaukazala mestni občini tržaški, naj za slovenske otroke mesta nemudoma ustanovi potrebne ljudske šole, do kakoršnih imajo isti zakonito pravico, naj s« iste ustanove na državne utroške, kakor se je zgodilo za nemške otroke, kojih število znaša komaj tretjino štev la slovenskih otrok. (Tako je!) Iz povedanega morete razvideti, gospoda moja, kaka krivica se godi Slovencem v Primorski. Toda to ni še vse.
Pri poštnih in finančnih oblastih vidimo le nemške in italijanske napise. Te oblasti uradujejo le nemški in italijanski ter usilju-jejo pismeno in ustmeno italijanski jezik slo-venskemu in hrvatskemu prebivalstvu, z malimi izjemami pri finančnih oblastih.
In kaj naj rečem o tržaškem magistratu, kamor nosijo Slovenci britko prisluženi denar, da plačujejo neznosne občinske in državne davke, koje pobira občina vsled posebnega privilegija ?
Ta davčna oblast izdaje Slovencem vsa povabila, odmerjanja pristojbin, eksekucije, pobotnice, z jedno besedo vse, kar prihaja od te oblasti, izključno le v italijanskem jeziku,
„Cuješ Jambro, ne bodi detel*, počel se je Gašo zagovarjati. „Poštenja mi, da sem dobil danes od jedne dame pismo, s katerim me pozivlje na rendez-vous
„Ob koji uri ?M
„To je moja stvar. Tega ne izdam".
.Kje ?•
.Nikar ne izprašuj! Tega ti tako ne povem".
.Ali jo poznaš ?•'
.Zdi se mi, da".
„Je-li lepa?"
„Je, dražestna; ima 20 tisoč dote".
„Da, patakunov
Gašo je vstal, pogledal na uro: .Kaj pol štirih je že ? Moram iti !"
.Kam ? N§ vidiš-li, daje slabo vreme ?•
„Imam posla!"
in ako slovenski davkoplačevalec, nevešč it^lt- vse javne potrebe. Kako se godi to ? Za po-janskemu jeziku, zahteva pojasnila, zakaj/Wa trebne in nepotrebne stvari v mestu je vedno plačati to ali ono, dobi v odgovor: .(JiifPfion* denarja, ne gleda se na 5<t.000 ali 100.000 siparla sciavo, anle in tnalora• itd. Prev^bi gld., ako se zmisli kateri mestni oče, da kaj bilo zahtevano, ako bi morala visoka zbornica predlaga, kar ni neobhodno ali pa je celo poslušati tožbe o vseh teh nezakonitostih, ki jih popolnoma nepotrebno. Ako pa se kaj za-morajo od dneva do dneva prenašati slovenski prebivalci okolice in mesta tržaškega. (Tako jel)
Vredno je pa vendar, da še nekaj povem. Nekje so bile pred dvemi teti razpisane občinske volitve. Ker pa jo bilo večim oddelkom občine voliti jednoga zastopnika, je tako prišlo, da so šli nekateri mladi možje v so«ednjo vas, da bi se na prijateljski način združili za jednega kandidata, kojemu so zdržema hoteli dati svoje glasove. Ne treba mi posebno naglašati, da se je ob tej priliki popil kozarec vina in da so se družbe zamudile nekoliko pozno v noč.
Na povratku k domu zapeli so ti možje narodno pesem proti 11. uri zvečer, in do« spevši v domačo vas zapeli so še jedno pesem nedaleč od stanovanja okrajnega predstojnika. Capo Distretto, nameščenega po magistratu.
Potem so odšli vsak v svojo hišo, ne da bi jih bil kdo opozoril, da je Že minula policijska ura.
Porečete mi: Kaj je na tem, saj to ni nič nenavadnega? Popolnoma res, to ni nič nenavadnega, toda dotični možje so bili kaznovani po politiški oblasti na 10 do 15 gld., oziroma v zaporo od dveh do desetih dni.
Gospoda moja, misUli bodete, da se je to dogodilo kje tam v Turčiji, morda v Armeniji. Ne, gospoda moja, to se je zgodilo v Avstriji, v okolici tržaški, v moji domači občini. In kaj so peli pred hišo okrajnega načelnika? Čujte in strmite, gospoda moja, avstrijsko cesarsko pesem : /tog ohrani! (Čujte I Čujte 1)
Ta pesem je zaslužila toli strogo kazen! Kaj pravite k temu, gospoda moja9
V tekočem letu jo neki magi*lratn» policist. takozvani Capovilla, nekega posestnika, sede ega mirno pred svojo hišo, ko ni mogel spati, ker so ga zobje boleli, pozval, naj gre spat. Ko mu je odgovoril posestnik, da kaj tacega mu no more zaukazati nikdo, udaril je policist tega načelnika rodbine s palico tako močno čez prs', da isti ni bil več zdrav od onega časa in je umrl po treh mesecih ob velikih bolečinah, In kaj menite, gospdda moja, kako kazen je dobil zločinec za svoj zločin? Na 20 gld., eventualno na štiri dni zapora je bil obsojen. Slavni magistrat, kojemu je podrejen ta mož, pa ga še vedno drži v svoji službi, dasi je isti, lahko rečem to, najne-vredniii človek v vsej vasi. Ali ni res, gospoda moja, to so jako razveseljivi odnoiaji za nas Slovence ob Adriji!
Toda tudi v materijalnom pogledu se nam dogaja krivica. Mesto tržaško in okolica sestavljata skupno le jedno občino, ki vsprejeina v svoje blagajne vsh občinske dohodke. Za to jej jo tudi dolžnost skrbeti za
.Čujete dečki", javil je Kranjec, „jaz bi glavo stavil, da ima Gašo ravno sedaj sestanek ! Idimo ž njim ! — Čujei Gašo, jaz te spremim, da se ne izgubiš I Ali smem ?M
„Moreš I"
Toda Gašo je bil že oblekel suknjo, ter smuk ! skozi vrata iu ni ga bilo nikjer več.
.Dečki!", velel je Gjuka, stara hiša, „dobro ste mu naredili! On gre sedaj na sestanek, mi igramo med tem partijo biljarja i in ob 4. uri pojdetno ga gledat !w
.Dobro! -- Sedaj pa ti vražji Kranjec i raztolmači meni, kaj ima vse to pomeniti I"
.Poznaš Gašo, kakov človek je; vedno laže iti renomiuira, da vsa dekleta kur norć za njim!"
„Sigurno vel'š !•
„Pripovedal nam je, koliko ljubavnih i
liteva za okolico, ni nikoli denarja, razlili za italijanske šole v slovenskih selili, kojim je namen poitaiijančevati okolico. Zastonj predlagajo in zahtevajo slovenski zastopniki v občinskem svetu zgradbo tu in tam potrebnih potov, vodnjakov, slovenskih šol in drugih potrebnih stvari.
Krivica se godi tudi mestnim učiteljem, zvesto spolnjujočiin dolžnosti svojega stanu, ako se nočejo izneveriti svojemu slovenskemu narodu in drže trdno za Avstrijo. Take učitelje kaznuje mestna šolska oblast z odte-zanjein pripadajočih jim petletnic. I/.kratka: vse je proganjano kar ne trobi v italijanski rog. Tako se godi Slovencem pod varstvom avstrijsko vlade v XIX. stoletju iu v/.lic temu je najivnih ljudij, ki trdijo, da vlada Slovence protežira ter jim daje koncesij. (Čujte ! Čujte !) Niti v svojih pravicah nismo varovani.
Mogoče, da se kdo oglasi iti mi bode ugovarjal, da so te moje inkriminacije večinoma lokalne nravi, da za to ne morebiti vlada odgovorna, zlasti v kolikor jo tu po-števati avtonomno občinsko upravo, ker po občinskem statutu vlada nima ingerencije. Ne, gospoda moja, to ni tako. Na podlagi mestnega statuta, ne da bi se dokuila istega, vlada lahko odpravi, ako hoče, to neznosno razmere, in sicer s tein, da zasnuj o za okolico tržaško posebno okrajno glavarstvo, ki naj M bilo za teritorij politiška oblast prve instancije, da obvaruje nas materijalnoga in narodnega propada in v nujno državno korist; ad un buou iuten-ditore bastano poeho parole.
Konečno bodi iui dovoljeno še pridodati, da so naše slovenske zahteve tako malenkostne, da inore Mini brez pomisleka pritrditi visoka vlada iu jih izvesti, kajti, kur zahtevamo mi Slovenci iu Hrvatje v Istri, je utemeljeno v d r ž a v n e m temelj-n e m z a k o u u o narodni jednako-p r a v n o s t i.
Mi zahtevamo, da se nam vsaj nekaj dovoli od onega, kar že imajo Nemci in Italijani v Avstriji. Ako spolni to visoka vlada, zagotoviti jo morem, da no bode imela na svoji strani le slovenskih iu hrvatskih poslancev, ampak tudi ves slovenski in hrvatski narod, ki je vedno stal in bode stal i v e-s t o na s t r a u i Avstrije in nje p r e -vzvišene cesarske hiše. (Pohvala.)
In zaključujem s tem, da stavim re-solucijski predlog s prošnjo, da ga vsprej-me visoka zbornica iu da ga izvede visoka vlada.
Resolucija se glasi: „Visoka c. kr. v 1 a d a se p o z i v 1 j a, da z a okolico t r ž a S k o zasnuje ces. kr. okraju o glavarstvo. (Živahua pohvala.)
pisem dobiva, in lagal, da uo je kar vso kadilo za njim. Jambro iu jaz sklenila sva se mu osvetiti. Napisala sva mu pismo na zeleni kartonpapir, češ, da ga jedna dama prosi za sestanek, ter podpisala .Andulka", Gafio je baš sedaj zateleban v jedno Andulko iu misli, da mu je ona pisala. Sedajle šel je na rendez-vous. Ker ,nje" ne bo, dobi Gašo jutri zopet pisino od .nje", da je bila zadržana, naj oprosti, pa da naj gotovo pride zopet tje, kakor danes".
.Kam to ?
.Pred narodno gledišče!"
.To ste .fakini 1"
„Gašo vedno laže, moramo ga kaznovati in osramotiti!"
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
V Tritu, 14. deceml.r* 18W. j
Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj dovršila glavno razpravo o proračunu. ' Levičar grof Wurmbrand je nnglsšal, j davAvstrji prebivalstvo railo vidi uradnike na! s^boj, da so torej priljubljena neparla- I mentariška ministerstva. Občno pozornost je vzbujal se svojim zanimivim govorom generalni govornik contra, Mladočeh dr. Kaizi. Z ihteval je, naj vlada takoj odpove carinsko in trgovinsko pogodbo z Ogersko; izvedo naj na Ogerskem. da se vse prebivalstvo Avstrije čuti oškodovano po obstoječi po-godbi. Razloživši bistvo državnega prava označil je pogoje za spravo med Nemci in Cehi. Levičar B e e r, generalni govornik za, je menil, da vprašanje volilne preosnove je možno rešiti le tako, da se zasnuje peta kurija volilcev. Vez med obema državnima polovicama se mora utrditi še bolj. (Dobro, ali ne vedno U na stroške in 11a očevidno gospodarsko in političko škodo jedne in iste polovice, op. ur.) Rešen je, češkega vprašanja je neizogibno potrebno, toda pogojev, ki so jili stavili češki govorniki, ni možno vspre-jeti. I »o celi vrsti stvarnih popravkov sklenila je zbornica, da jo preiti v podrobno razpravo.
K poročilu o včerajšnji seji bilo bi še pridodati, da je posl. Duga tali nr — to je že stara navada tega gospoda, koji ne, bi se odpovedal uiti za jeden milijon — oporekal trditvam posl. Nabergoja o odnošajib, v kojih živimo tržaški Slovenci. Vse kaž«, — ne res, g. Horgstaller? da tudi v bodoče ostanemo prijatelji — kakoršni smo bili do sedaj.
O izjavi ffmfu P.aileiiija, kolikor ju bila istu obrnena na adreso južnih Slovanov, piše „Hrvatsko jiravo« : „Mi no vprašamo grofa Badeiiija, kakova je njegova vera v takozvane utopističke težnje, kakor se je izrazil on, ampak pričakujemo, kako hoče vršili program svojemu delovanju glede na aktu valne (resnične, sedanjo) n a r o d 11 o - k u 11 u r n e p o-tre bo Hrvatov in Slovencev. Aktu-valne so take potrebe v Gorici, v Trstu in v Istri, da si bolj aktiivaluih niti ne moremo misliti ; v prvi vrsti so osnovne in srednje šole. Potem je na vrsti Dalmacija, o koji je rekel člen Badenijovegn ministerstva, da se z letom 1H«)7 zasnuje v Zadru hrvatski gimnazij. Da vidimo, kaj stori glede uradnega jezika in drugih aktu valnih potreb, ako bodo temu miuistorstvu usojeno dolgo Življenje. Grofu Dadeniju naj bode na umu, kar jo rekel včeraj sicer miroljubni N a b o r g o j o tem „kako je slovensko prebivalstvo Trsta in okolico izpostavljeno nezakonitostim v narodnem, duševnem in materijalucm pogledu. Slovenski jezik so zapostavlja pri civilnih in kazenskih sodiščih. V Primorju ni nijedne hrvatske in sloveusko srednje šole. Na poštnih in linančuih uradih so samo italijanski napisi. Da vidimo, kaj se zgodi."
Tudi po tej izjavi v „ Hrvatskem Pravu« meri se lahko grof Dadeni, da mi Slovenci in Hrvati se ne bavimo za sedaj z nikakirai Bog ve kam posezajofiinn načrti. In ker v izjavi Badenijevi na adreso nas Jugoslovanov igrata že toli imenitno ulogo pojma o dosegljivih in izvedljivih ter o ntopistiških iu izzivalnih zahtevah, prosili bi že njegovo okscelcnco nataujčno-jega oznafienja, katero naših zahtev bi utegnile spadati pod ostri nož obsodbe kot „utopistiške in izzivalne*. Ali morda prošnja naša. da se nam v mestu zasnuje jedna — ljudska Šola ?! Ali prošnja, da se nam Slovencem in Hrvatom na
Vinske pojave.
„Kolikor iu/iiih ju I rt, Toliko \r»t ju ]iljniwev.u
■Vnr.nhu prry,irur,
Ako žalost srce kluje,
Vince je razveseljuje.
Modre glave so spoznale,
Vino dviga ideale.
Trd brez vina, slab ostuden,
Vince pil, možak je vljuden.
Žlahtna kaplja se prileže,
Jezik zavozlan razveže.
I'rej prismoda neučena,
Z vincem brž je razsvetljena.
Strast, sovraštvo, maščevanje,
Vino »draži v besno klanje.
Trezen v dobro še sposoben.
Vinjen vragu je podoben.
Primorskem da vsaj po jedna srednja Šola 'i! Ali zahteva, naj se slovenski obtoženec postavlja pred slovenskega porotnika ?! Ali morda zahteva, da oni, ki sodi, mora razumeti onega, kojega sodi ?! Ali morda zahteva, opirajoča se na staro resnico, da uradnik je zavoljo ljudstva tu in ne ljudstvo zaradi uradnika, zahteva namreč, da sleherni uradnik mora biti vešč jeziku prebivalstva, s kojim občuje?! Ali morda zahteva, da morajo oblasti kazati istotoliko dobrohotnosti do nas, kakor do družili?! In tako bi lahko povpraševali dalje in dalje.
Kdor bi hotel reči, da je le jedna sama teb zahtev „utopistiSka" ali neizvedljiva, ta bi trdil, da Avstrija ne more nikdar postati pravna iu moderna država. Sedanja vlada pa hoče menda vendar, da Avstrija bodi pravna, moderna država, a značaj take države se najbolj kaže v strogi in brezpogojni jednakopravnosti vseh nje državljanov. Kar hočemo mi se svojimi zahtevami, to isto je predvčerajšnjem izrecno na-glašal liuančni minister Bilinski, izrokši nado, da se narodi polagoma privadijo narodnostni politiki vlade, sloneči n a j o d n a k o p r a v n o s t i.
Ker pa si ne moremo misliti, da bi se toli bister in razumen mož, kakor je poznano eksce-leuca Bilinski, hotel baviti z utopijami, sinemo torej reči, da tudi nase zahteve, popolnoma so-glasujoče z njegovimi nazori o temeljnem načelu pravo avstrijske politike, niso prav čisto nič „utopistiške* ali neizvedljive, ampak tako aktu-valne, da bolj ne morejo biti: v popolnem soglasju so se sedanjimi resničnimi potrebami slovenskega prebivalstva na Primorskem.
Tako sodeči misliti hi morali, da smo si prav blizu ini in sedanja vlada in kar vihrajočo zastavo bi morali preiti mi v vladni tabor. Stvar dobi seveda povsem drugo lice, ako pojde vlada poizvedovat k našim nasprotnikom, koje naših zahtev ho izvedljive in potrebne in koje so neizvedljive in izzivalno ?! Potem seveda ostanemo tudi v očeh te vlade, kar smo bili do sedaj: „nemirni", „skrajni", „razdirajoči" živelj!
Naše bodoče razmerje do vlade je torej zavisno od vprašanja! 11a koje stališče se hoče postaviti vlada pri presojanju naših zahtev ?! Ali ua stališče objektivnosti in do vseli jednake dobrohotnosti, ali pa na »tališče — naših nasprotnikov ?!!
O i 111 eno vanj 11 deželnega glavarju za Iatro piše „Naša Sloga* : „Kot gotovo moremo javiti, da je za mesto deželnega glavarja določen vitez M a t e C a 111 p i t e 11 i, t n stari naš znanec in posebni (!) prijatelj našega naroda v Istri. Hudobni jeziki šepetajo, da s tem imenovanjem je v zvezi daljše mudenje g. viteza v našem mestu tržaškem ter njega pogosti obiski pri visokih osebah v našem mestu.
Istotako gotovo je, da bode tudi namestnik glavarjev imenovan iz sredine italijanske večine, da bode tako povsem zadovoljeno skromnim željam Italijanov istrskih. Tudi s tem činom pokažejo vladajoči krogi v Trstu in na Dunaju — svojo posebno naklonjenost do Hrvatov in Slovencev u Istri.
Dciintacija Mnlorusov, obstoječa iz lfiO členov, došla je včeraj na Dunaj, da si i/posluje avdijencijo pri cesarju v ta namen, da se pritoži radi postopanja vladnih organov povodom zadnjih deželnozborskih volitev v Galiciji.
Kronanje ruskega carja. Ruski minister za notranje stvari razposlal je okrožnico do vseh guvernerjev, v kateri jim javlja, da se s 1. jami varjeni naznani dan kronanja ruskega carja. Kronanje se bode vršilo vsa-knko v mesecu maju. Deputacije, katere bodo
Daj mu čast, ti da pijače, Ponižuj ga — bo drugače.
Hvali ga, no dii ti vina, Nauj shuduj se, je dobrina.
Skrb po Čelu brazdo orje; Vino zgladi jih najbolji'.
Velik siromak brez kupe, Z njo si gradi zlate upe.
Janko vsem ponudi </Ui5ck, Tega trd ne stori Blažek.
Vince v godbo se zaljubi; Hudo pleše, devo snubi.
V	mizo tolče s jluUo prazno, liano v les opaziš razno.
Teče treznemu beseda,
V	krčmi pa molči v soseda.
Kakor mutec je brez vina ; /1 njim kriči, ga davi slina.
hotele čestitati, morale bodo priti v Peterburg i u to po kronanju.
Italija v Afriki. Izvzemši par vladnih glasil vsi drugi listi kar besne proti vladi. Očitajo jej, da je pačila poročila Baratirri-jeva, ker ni hotela povedati resnice; in tudi to jej zamerijo grozno, da ne ve ali noče ničesar povedati o številu padlih v drugi bilki generala Arimondija. Minister Mocenni je odgovoril v po»lanski zbornici na vprašanje posl. Engela, da mora prijaviti žalostno menenje vlade, da iz čete Tosellijeve se ni rešil nijeden mož. Sv. oče je odredil molitve za dušni blagor padlih vojakov. Italiji seveda ne preostaje sedaj druzega, nego da pošlje novih vojakov v Afriko. Ali to gre jako počasi iu za Italijane obstoji nevarnost, da Soanci popred napadejo italijansko vojsko ter jo potisnejo do Masave, s čemer bi bile zgubljene vse dosedanje pridobitve.
Vrlini poveljnik vojski v Afriki postane baje general Baldassera. To bi bila nezaupnica Baratlerijn. Zanimivo pa je, da sta oba ta dva genorala kolikor toliko Avstrijca. Prvi je bil do 1860. avstrijsk častnik, poslednji je avstrijsk podanik po rodu. Torej ta dva nista izišla iz Avite eolture.
Različne vesti.
Odbor pol. druStva „Edinost" imel bode jutri, v nedeljo, svojo sejo, na kar še enkrat opozarjamo gg. odbornike.
Mestni svet tržaški imel bode v ponedeljek dne 16. t. in. ob 7. uri zvečer svojo XXIV. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 17 točk, večinoma gospodarskega značaja. Med temi je točka 9.): Predlog mestne delegacije glede prošnje kmetijske družbe (So-cietiV agraria) za podporo v prireditev mednarodnega sejma z vinom v Trstu in točka II.): Predlog mestne delegacije za Izgledno podporo Škedeiijaki cerkvi za nabavo orgel j.
Za božićnico so darovali: Monsig. (J. 20 ghl. Monsig. Križman 4 gld. 0. gospod Normali 5 gld. C. gospod S. 5 gld.
Podružnica ljubljanske družbe sv. Cirila in Metoda v Podgradu v Istri imelo bode dnti 19. decembra 1895. ob 10. uri predpolndne v Podgradski občinski zbornici svoj letni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
ODBOR.
Okrajno glavarstvo za Trst in okolico.
Prejeli smo nastopni dopis: Gospod urednik I Ko sem Vam čestital na izborni misli, veselili ste se mojega predloga, da naj bi se ob-sežje glavarstva razširilo tudi na mesto tržaško. Ali sedaj vse molči in midva se tiho veseliva svojih predlogov, kakor da je včerajšnja „Wienericn* že imenovala Vas okraj-uim glavarjem za okolico, mene pa za Trst!
(Iz govora ki ga priobčujemo danes na prvem mestu, se lahko uverite, da se motite in da je že storil najprimerneje korake naš poslanec Nabergoj. oP- ured.)
Toda, ne šalimo se! Pomislimo rajše, da* li smo res že storili svojo dolžnost s par dobrimi predlogi V! Jeli zadosti, da smo to stvar priporočili našim državnim poslancem — pa mirna Bosna ? ! Gotovo ne ! In ako ne, kaj čakamo, kaj dremljenio ? Dandanes, v dobi brzojavov in telefonov, živi se hitro in hitro treba skočiti na delo, ako hočemo, da pridemo pravočasno. V prvi vrsti treba, da se loti dela naše politično diuštvo „Edinost.* Skliče naj — najbolje bi bilo za božične praznike — izreden občni zbor, na kateri naj povabi vse naše državne in deželne poslance, da se po skupnem posvetovanju ukrenejo najprimerniši koraki.
V	glavo ščurki se mu vguezde, Vinapoln, preStova zvezde.
Pesnik rad kaj pesni v vinu, Zbira uiisli k uzornom činu.
Prej ni pel iu ne zavriskal,
V	vinu pesmi vse poiskal.
Kdor se dobercc *) napoji, Kakor na ziuetoh jo v hoji.
Trezen k snagi šo ne strinja, Vinapoln je grda svinja.
V	krčmo bled in slab se vleče. Lep, rudeč domov priteče,
Drugi prej rudeč ognjeno, Bled sloni zdaj s hrbtom v steno.
Srčno željo zevnit hoće, Z viua glas na jezik noče.
(Konec prih. soboto) *) holieriK, fce precej, prijeluo, povoljno. Pis.
Vse to vprašanje, da-si je velike važnosti za narodno stvar, naj se ne smatra samo z narodnega, ampak tudi s patrijoti-škega stališča. Tu gre za to, da se enkrat za vselej potisne v kot ona nenasitljiva irredenta, ki bi nas hotela potopiti v žlici vode. In da premagamo njo, nam je dobro došel kot zaveznik vsakdo, komur je domovina nad vse.
T oš prijatelj.
Dvojezični napisi v Piranu. Predsinočuem odpotovala je iz Pirana na Dunaj posebna deputacija, na čelu ji župan dr. F r a g i a-c o m o. Namen tej deputaciji je, da izroči pravosodnemu ministru grofu G1 e i s p a c h u spomenico, s katero prosi Piran, da se odpravijo dvojezični napisi v P i-ranu. — Kraj vsega pesimizma, ki nam je postal, po tolikih žalostnih skušnjah, skor.i da druga narava, vendar niti misliti ne moremo drugače, nego da so se piranska gospoda zastonj potrudili na Dunaj. Ako bi sedanja vlada res hotela ugoditi tej vse bolj nego skromni zahtevi, značilo bi, da je državna avtoriteta kapitulovala pred upornostjo. Ali bi si mogli misliti hujše ironije, nego bi bila ta, da se je kaj tacega zgodilo ravno pod tako vlado, ki bolj nego katera njo prednica naglasa ob vsaki priliki — spoštovanje do avtoritete ?I Lep preludij bi bil to izvajanju proglašene dobrohotnosti do vseli!
V slovo. Minoli torek zvečer zbrali so »e v prostorih „Slov. čitalnice* zastopniki malone vseh tržaških slovenskih društev, da se poslove ob odhodu iz Trsta v Piilj (»d vzglednega mladenča in rodoljuba ter nad vso trudoljubivega odbornika našega „Del. podpornega društva", g. Štefana Gji-viča. V celi vrsti navdušenih govorov odsevale so nam vse vrline slavljenca. Izrekajoči še enkrat g. Gjiviču priznanje in zahvalo na rodoljubnem delovanju v naši sredi, voščimo mn obilo sreče in iste vztrajnosti na njega novem mestu, doli med brati islr-kimi. Uverjeni smo, da so ga tam vsprejeli odprtimi rokami
Iz Trsta se nam piše dne 14. decembra. Vsako leto, ko nabiramo za našo Božićnico obiščemo prav rade tudi starega za slovenstvo zanimajouega se duhovnika, ki pozna prav dobro vse naše razmere. Gotovi smo, da nas tam čaka lepa vsota denarja in pa kopica dobrih naukov. Letos se je pa čestiti, osiveli narodnjak ogrel še posebno, ter nam še rekel, da naj nekoje stvari povemo našim ljudem, osobito — inteligenciji.
Evo, kolikor se ipominam iz našega pogovora :
„Veseli me, veseli, saj vem po kaj ste prišle , . . kar se more, da se rado, saj če si ne pomagamo sami, pomaga nam ne nobeden. Od vseh strani potiskajo Slovenca v kot in to ne samo mesto, ampak tudi vlada. Videli bi vsi najrajše, da bi nas ne bilo". Tako je dejal, potem pa šel po običajni dar; vrnivši se, je vprašal: »Kako pa letos kaj, podružnice iu družba?" .Tako, tako, radi potresa trpela je gotovo tudi družba, stroški so pa veliki, vedno večji*. „Oh, da, Bog se usmili, kaj pa šola, otrok dosti, kaj ne ?• „Dosti, še preveč, da jim ni prostora, dasi so oni dan vpili italijanski listi, da jili ni".^ „Veste pa, da so Slovenci sami dosti krivi ua tem, ker so prepohlevni, ovčice so; ako bi se postavili malo bolj po robu, ako bi v tem posnemali Italijane ali Nemce, dosegli bi gotovo več. In ako bi bilo tem starišem, kateri pošiljajo otroke v slovensko šolo, dosti na tem; ako bi to delali iz prave nesebične ljubezni do svojega jezika, zahtevali bi od oblasti slovenske šole bolj odločno, energično; zahtevali bi sami in ne moledovali po drugih ... Pa kaj, ko se naredi se Slovenci, kar se hoče, ko so glede tega popustljivi, mehki in se preradi udajo ! Glejte, tu le gori popravljajo zidarji — sami okoličani so — liekov zid, ali kaj slišite od njih? Ako jih eden kij vpraša slovensko, odgovore mu vsi italijansko. Iu tako vsi. Nekega dne sem šel najemat izvoščeka. Ponujal se mi je eden, se ve da italijansko, a spoznal sem takoj, da ni Lah; vprašam ga: Od kod pa ste V Iz sv. Križa na Vipavskem, mi odgovori. Zakaj pa ne govorile slovenski ? No, in ker je začel nekaj zabavljati, izbral som si dru-zega, ki mu je vabil slovensko.
Glejte, naj pa pride Italijan na Dunaj, gotovo vem, da ne bode nobenega nagovarjal nemško in ravno tako Nemec v ita-lijanHkem mestu (če ni Žid). Slovenec se pa
takoj in tudi brez potrebe poslužuje tujega jezika. Če je on, ki nagovarja, Slovenec, zakaj ne nagovarja slovensko, kakor Italijan italijansko, Nemec nemško, ne tneitć se za to, da-li je nagovorjeni Turek, Francoz, ali kar si bodi ? Slovenci spoštujejo svoj jezik še jako malo*. (Tudi v Ljubljani in sploh na Kranjskem nagovarja vsakdo, naj bo iz-vošček, prodajalec ali gostilničar, vse le nemiko, niti doma ne rabi Slovenec svojega jezika, ni doma nima poguma — kako sramotno ! Zato pa gre tujec lehko »tokrat tija na letovišče in ni mu treba skrbeti, da mu ostane v spominu kakova slovenska beseda. Slovenec hoče hlapčevati še doma — zato pa vživa tako spoštovanje. Opom. pis.)
„In gledć cerkve, glejte tu Vam moram povedati, kar naravnost in odkritosrčno (beseda ni hotela čestitemu možu takoj iz jezika) povedati vam moram, da je pri nas poleg narodnosti v nevarnosti tudi vera. Ko ge je tikalo one slovenske propovedi 'in slovenske pobožnosti pri sv. Juštu, želel je škof in vsi mi, da bi se bilo zgodilo drugači nego se je, ali so pa Slovenci kaj storili za to P Potem so malo poropotali in to jim povejte, da, ko so oni zapustili cerkev in slovensko pobožnost, jeli so se Lahi »podtikati nad prazno cerkvijo . . . nekdaj je pač bila natlačena do zadnjega kotička. Ker pa sedaj ni bila Slovencem vera mar, trpela je tudi narodnost, kajti to je zvezano, to se ne da ločiti . .
„Ali mislite, da je Italijanom kaj za vero dejali sva lue dve, „ko kliče za jezik v cerkvi? Oni branijo v cerkvi le narodnost svojo*. „Zakaj se niso tudi Slovenci kuj pobrigali tedaj? Ko pride Italijan na Dunaj, imtt svojo cerkev se svojimi duhovniki — uprav Italijani; ima nekaterekrati prepoved v svojem jeziku in kadar hoče, dobi sv. zakramente v svojem narečji. Zakaj ne dajemo mi nikake važnosti svojemu jeziku ? Drugi narodje so srečni, ko pridejo na tuje iu zaslišijo svoj jezik, a nam se to odreka tudi Iu, kjer smo doma. Kdo se spodtika nad nemško prepovedjo pri sv. Antonu in ve veste, koliko Nemcev pride poslušat. Italijani vedo, da bi to bilo zaman.... naiu pa le jemljejo kos za kosom naše las nine, ker smo potrpežljivi. ..„Res je, prekrotki smo, mnogo prekrotki I* „Za to pa pravim, da z nami ne bo nič, dokler ne bodemo bolj odločni in pa složni, složni!"
V tem je naiua odprl duri, a me, zaliva-ljevaje se mu še enkrat prav srčno, želeli sva mu, da bi ga našle vsako leto tako čilega in 7. iravega, a to še mnogo, mnogo let, na kar je odgovoril Ijubezujivi starček : „Da, da, Bog daj, kajti, ko mi stari izumremo, od mlajših ne bode nič, ti so že iu še bodo ali mlačni ali — Lahi !•
„Slovaneko pevsko druitvo* v Trstu ima jutri dne 15. decembra ob 2 ure in pol popoludue svoj občni zbor v prostorijah „Slovanske Čitalnice*.
Nova tarifa pri tramvaju. Z današnjim dnem odprli so pri tržaškem tramvaja novo podaljšano progo v novo pristanišče (puuto franco) po teh-le progah: 1. Barriera-Corso-Piazza Ne-gozianti-Riva-Pnnto franco. 2. Barriera - Corao-Via S. Antonio-Posta-Stazione (južni kolodvor) ter 3. Chiozza-Stazioue-Piazza Negozianti. Zajedno stopi v veljavo uova tarifa in sicer: Notranje nieBto (proga Kandler-Campo Marzio) do skladišča št. 26 v novem pristanišču ; Giardino pubblico-Boschetto; Pescheria vecchia-St. Andrca; Bagni — po 5 nč.; notranje mosto-Boschetto; notranje mesto-St. Andrea in Boschetto-St. Au-drea — po 10 nč.; Barriera-Piazza Negozianti in Barriera-Piazza Caserma — po 4 nč.; Piazza Stazioue-Punto franco (do skladišča št. 20) — 3 nč.; notranje niesto-Barkovlje — 10 mi. in notranje mesto-Iiojan — 5 nč.
Samomor ? Pri vdovi Ani Suša v hiši št. 21), zagata S. Fortunato, stanoval je poslednji čas 29letni težak Albin Kupuik. Pred tremi dnevi je Bupnik izginol in ker je ostalo vso poizvedovanje po njem brezvspešuo, prijavila je gospodinja stvar polic, komisarijatu v ulici Scussa. Policijski organi našli so v bivšem Rupnikovem stanovanju pismo, v katerem isti izjavlja svoj namen, da se hoče usmrtiti zavoljo slabih finančnih oduošajev. Zajedno izjavlja, da naj smatra gospodinja njegovo prtljago kot svojo last, ako se Htipnik no povrne v treh dneh. Policija poizveduje, da-li se je Rupnik res usmrtil.
Odnesel je pete. Komisijonar Leonid Ou-lopulo, rodom Grk, imel je v Trstu do nedavno svojo pisarno v ulici Carintia lišt. 9, I. nadstr. Vrli Grk je hkrati izgiuol iz Trsta, a za njim
vzdihujejo razni tukajšnji trgovci, katere je osle-paril in od^ kodo val za vee kot 10.000 gld.
Strašna nesreča. Na Reki se je porušii včeraj del nove, štirinastropne, še ne dozidane hi-^e. Podrtine so zasule več delavcev. Do sinoči so izvlekli jednega mrtvega in več ranjenih.
Imovita kuhari ca. Kakor čujemo danes, umrla je kuharica Slokar včeraj popoludne v mestni bolnišnici.
Ponarejalcl denarja. Nedavno sporočili smo, da so policijski organi tržaški prijeli in zaprli 60 letnega vratarja • čevljarja Frana Sciurajca iz Ljubljane, kateri je ponarejal novi drobiž. Prijeli so pozneje še kot sokrivce Semrajčeve, mizarjaVaclava Llezerta, težaka Josipa Zuro in še nekega mladeniča. Preiskavo o tej stvari vodi preiskovalni sodnik pristav Pederzolli. Le-tajedal včeraj zapreti (J2letnega čevljarja in vratarja hiše št. 21 v ulici Lazzaretto vecchio, Ferdinanda Goloba j/ Ljubljane, kajti tudi Golob jo na sumu, da je bil v zvezi z omenjenimi pona-rejalci denarja.
Mesečna statistika tržaška. Tekom meseca oktobia t. 1. rodilo se je v tržaški občini 386 otrok (192 moških in l!»4 ženskih); med temi bilo jih je 61 nezakonskih. — Poročilo se je 88 parov (med temi 4 civilno.)-- Umrlo je oktobra meseca v tržaški občini 377 oseb (192 moških 185 ženskih). Največ oseb umrlo je omenjenega meseca dne 21. (27), najmanj pa dnč 24. (4), — Najtoplejši dan bil jo 1. (24'5 stop* C.), nahladncjši pa 17. (5-5 stop. O.) — Klavne živine vporabila jo tržaška občina tekom oktobra meseca: 2148 volov, 183 krav 1H54 telet, 3 bike, 2376 koštrunov, 42 jagnjet, 994 prascev in 121 konj. Skupno torej: 7821 glav.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 31 letnemu trgovcu Petru Briščiču iz Opatije, obloženemu teškega telesnega poškodovanja. Dnć 26 maja t. 1. pod večer šel je Briščič v družbi nekaterih prijateljev po Opatiji, prepe-vaje hrvatske pesmi. Tej družbi prišel je nasproti zidar Kristijan Tomadin, rodom Fur-lan. Med omenjeno družbo in Tomadinom pričel je prepir zaradi narodnosti, padale so psovke in konečno je Briščič porinil fnrlana od sebe. Le ta seje spedtaknil in padel — bržkone je bil pijan — na prag bližnje hiše. Pobil se je na rebrili. Razprava bila je o tej stvari že dne 11. oktobra t. 1„ toda takrat jo je sodišče odložilo, ker je obtoženčev branitelj, dr. Gregorin, zahteval, da se zaslitii 8 novih prič, ki bi dokazale, da je bil Tomadin res pijan, da ga je Briščič porinil le na lahko od sebe in da naj ae dva zdravnika izjavita vnovič, je-li je bila Tomadiuova rana teške narave. Izjave svedokov bile bo take, da je sodišče rešilo obtoženca obtožbe gledč teškega telesnega poškodovanja, ter ga obsodilo zaradi prestopka proti varnosti živ« ljenja na 14 dnij zapora iu na 300 gld. odškodnine Tomadinu. — 251etno kuharic« Marijo Šjuc iz Ljubljane obsodilo je tukajšnje deželno sodišče predvčerajšnjim zaradi tatvine na 6 mesecev ječe. Šjuc je bila početkom tega leta v službi pri župniku č. g. Hauflu v Celovcu. Tam je ukradla hišini Mariji Šubel iz kovčeka razne obleke, vredne 60 gld. ter pobegla na Volosko. Le-tain je atopila v službo v hdtelu „Internazionalu, toda ušla je že po nekoliko dnevih, žnjo pa je izginil kovček obleke, vredne 44 gld Tatico so prijeli ua Reki in jo poslali v Trst.
Policijsko. Zasebnici Mariji Dolžan, stanujoči v ulici Conicoli hšt. 38, ukradel je nekdo iz zaprtega kovčga 40 gld. v bankovcih. Bržkone je ukradla ta denar Dolžanina dekla, katera je že pred nekolikimi dnevi izginola iz hiše. — Drzen tat ukradel je včeraj na trgu della Zonta zaboj sardel, vreden 25 gld. Ta zaboj stal je na trgu della Zonta na vozu, kojega je voznik ostavil tam par treuotkov, ne da bi bil pazil nanj.
Najnovejše vesti.
Gorica 14. Cesar jo imenoval grofa Frana C o r o n i n i j a deželnim glavarjem za Goriško in dr. A. Gregorčiča njega namestnikom.
Dunaj 14. (Poslanska zbornica.) Finančni minister je predložil proračunski provizorij do konca marca 1896. Pri poglavju „Najviši dvor", je grajal posl. Lueger, da mnogo de-p u taci j ni bilo pripuščenili pred prestol. Grof Badeni je odgovoril, da to je odvisno le od Najvišje volje. Ako pa bi se vprašalo vlado, izjavila bi se vsikdar za dopuščenje, zlasti v takih slučajih, ko gre za pritožbe proti vladi. Nato sta se vsprejela poglavja o dvoru in kabinetni pisarni.
Dunaj 14 „Wiener Zeitung* javlja: < 'es.ir je imenoval J u r j a k n e z a L o b -kovica deželnim maršalom za Češko, poslanca Lipe rt a pa njeja namestnikom; er-fa 15 r a u d i s a deželnim glavarjem za Tirolsko, dra. H e p p e r g e r j a njega namestnikom
Carigrad 13- Zadnje dni ni poročil o grozodejstvih, le v Vanu so se dogodila na-silstva. Od vseh strani prihajajo poročila o veliki bedi.
Tritovlnako brio{«vk«.
Bui1tip»ita. iMenicu •» j« «n 7.16 7.1S PIi-i.k'it t.i spomlad ls9H 6.8S -.— .to 6.»0. Ore« za
j.nfn —•---It/ud »pomlad • 18 <1.20 Koru«
i\ oktoli«r —,—	maj-juni 1896 4.44-4.48
Pitanim mnp n,l kil. r. 6 75-«*&'> o<l 79 ki! r. « 80 fl.90, od so kil. f. 6.86—7'-— od 81. kil r. 6.95-7 05, od S* kil. for. 7,06-7.10,-te«' n»n 5'KO 8 B: {»roso 5-40 5 75 r* nova «-30(t.2<) Ponu'iLc arelnj«, vprašanju munje. Prodaja tJOOO niei. nt. Vri'me: duž.
Fr»<j». Noratlnirani iladkor f. 13.60 za ja-nuvar 13 «7., za maj 14.30
Pr»>r». Contrifutfal nori, postavljen. v Tr»l in carino vred odpoBiljatev prečoj (, 31 50.. Con onsrnS 32 25 32'50 Četvorni S3 25 33.50. V gtavah
(sodili) 83.--'33.50 jako stalno
Barre. Knva Hanioi gootl a»»r»jo d<>e«in1i«r 90,— za april 84. — ,
Hsmbarj. Hunto« ^ood avorago 7s december 73.75 za msrc 70.— 111 uj 68,— cene mirne.
Novi Jork 13. Pšenica jo minoli tedon v Novom Jorku nekoliko nazadovala; padla jo od 70*, na K9 7 , rta. bufthcl. Koruza no jo podražita od 341 , na 34 '/, cts. busliol.
Dnni^lakii borza 14. daoambrn
laea
danes	v'srsj
Državni dolg v papirju .... 100.20	100.20
n „ v srebru . . . .100 20	100.35
AvNtrijnls renta v zlalu . . . 121.80	131.70
„ v kronali . . . 98 70	98
Kreditno akcije....... 369.75	370.25
laondon 10 I jat........121.45	13165
Napoleoni......... 9,84	9-B51,
20 mark .......11.89	ll.HO
100 it al j. lir ....... 44.87	44.80
Mednarodni panorama
trtf della Boraa br« 14.
Samo jutri v nedeljo še razstava krasnih predelov
i
Vstopnina. 90 nvč.
Trgovina z lesom
Ceno Kranjskoga in Štajerskoga losu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu (To so ceno, po katerih plačujejo tržaik trgovci z lesom).
Jelovu deti ko 26 mm 8/14" f. 52—58 za 1200" „ „ 19X20 „ 7/14" „ 38- 43 „ „ n sknrcto 13X14 H 7,14" „ 28-31 „ „ „ r 14X15 n ^ 14" 32—114 "„ renicljiii (morali)70X70»"" " 2«' ,27 " . H	35X70 . „ 13' ,14 , „
80X80 , , 32-34 „ B „ „	40X80 „ . 1(1-17 '/, .
90X90 „ „ 40-42 M M 45X90 „ „ 20-22 „ w 10X10 „ , 62-64 , „ UXU , „ 72-74 „ „ Dukov« dllo(toatoni)200miH8/lO" „ 20—23 „ „ n mlinci (tavolotte) lirv.8,10" „ 9'/,—10'/, „ , „ r l>istr. 8 10" . 7' -«' . „ Po tramltili (lilcri) 3,3, 3.4, 4 4, od 25 do 28. Trami 4/5,od 7/9,	B9—34 kr. knb.
„ 8/10 „ 9/11	6—12 m. 34—3(1 „ B
Bordonali 10/12 in naprej for. 13—15 kub. meter.
Trgovina z jelovini Iohoiii mrtva. Tudi bukovim diteam in nilincciu jo cona jako pndU, kor jo promalo vprnsanja. Rploli jo vsa kupčija slaba, kor je mnogo blaga v zalogah a malo povpraševanja.
Tvine cene
(Cene te razumejo na debela In e carino vred.) Domaći pridelki.
Ona oil for. ilo for.
Fiol: Koka........100 K. 13,- 13.50
Mandoloni...... „	—.— —.—
avctlomdeći..... .	11.— 11,50
tcinnorudeči..... n	1125 1150
kannr£ok...... n	—.— —.—
bohinjski...... „	12.75 13,-
boll veliki...... „	10.25 10.60
. mali..............10. - 10.25
Jeleni, dolgi ..... .	11 — 11'25
n okrogli......
mešani hrvatski ... n	8.50 —.—
„ Štajerski ... „	—.— — .—
Maclo fiuo Štajersko .... .	76.- 7d,—
Ječmen it. 10....... „	9.75 -.-
» »................1<>75
B 8................12.25 11.-
Zelje kranjsko....... „	7.25 7.50
Repa n ................—— —
Krompir. Atajorski . . . • . „	3.35 3.50
Frcio kranjsko......• „	9.50 9.75
Leta, kranjska......• „	—.— — .-
Speh ogorski ....... „	63.— 64.—
Kast ogerska........ „	65.— 67.—
Eat» Mocca........ „	183. - 188.-
Coylon 1'lant. tina ... .	178.-. 180.—
, Tori..............186,-- 188.-
Java .Malung............162.- 164.—
Portoricco...... „	184.— 18(i.—
Guatomala...... n	158.— 160.-
8an Domingo ..... „	162'— 164'--
Malabar 1'lant ..... *	—.— —.—
n nativo..... ,	—.— —.—
Laguajra Plant .... „	—. — —.—
„ uativo .... „	—.— —.—
Sanloa naj lin iji .... „	142.— I4:t.—
, arodnjo lini ... ,	138.— 139.—
, srednji............132— 138.—
, ordinnr..... B	122.— 124 -
Rio oprani...... „	—.— —.—
„ najfiniji...... „	1411.— HI.—
„ Hrodnji...... „	13S.— 187.—
Sladkor Coutrifugal t. vritlo . .	31,— —.—
ConcaHHd...... ,,	82.— —.—
v glavah...... „	33,— «3..10
razkoHnni..... „	33,— 33.50
Ris Italijanski lini............20.— —
„ Hrcdnji .... „	19.— —.—
Japan liuiAAA..... .	15.75 —.—
M Hreduji..... „	15.— —.—
Riiugoon eatra......
r.......
n...... .
TetroleJ iu»ki v tod i h ....
v zabojih od 2s» kil. Olje italijtU>ko najlineji . . .
m urediijelino . . bombažno, amerik. . . ,
dalmatinsko......
Limoni Moidn«ki .....
Pomaranči . . . . . . Muieltai nalm»tin>k>l
»ari . . I n0T<'
Ilnjoll ..........
BoitČl I'.ilniatimki novi . .
, PuljeJki.......
8 ekre Putjonko .....
OrAko v vencih ni>vi .
S tanine novo.......
Vatr.torll .........
C b.to ..........
Polsnavka srednjo voliko-ii .
n voliko .....
■ malo......
Slaniki v velikih sodih . .
100 K.	13,-11 -	
m	_ i' i.r,.	—.—
	«.30	_ __
n		
■	54.-;{.»__	.'»rt__
*		113.—. 37,-
zaboj	s__	4. -
m	3.-	
100 K.	—._	_
	7:i. —	
_	10(1.—	l(*2,—
100 K.	_*_	___
	1(1.-	10 ■ :
„	1 l.RO	11.75
„	Vi.—	j:t..'.o
	:!'_». -	n« —
„	'-».H —	•JI. -
m	28. —	
a	4:1,—	44-
„	42.—	43,—
n	4-',.—	4U. —
«	1-J.50	—.—
H	5.-—	—• —
Trgovina.
Moka i n otrohi. M o k ;t. Ta teden milici je jako mlačno. Mlin \Yalz je prodal nekoliko vagonov svoje št. 6 po In gld. PosamiCne kiipćije, toda le nn drobno, bilo je 7. različnimi markami in Številkami p.» raznih cenah i r. druge roke po olajhšrnjoftli pogojih. Med temi omenjamo Keonomove št. 6, ki se je prodajala povprečno po f. ]<i.7o — Cene ogeisliih mlinov so: št. ti f. 12"7ci do 13','10 ; st. 1 t. 12 20 do 12"7O ; št. 2 f 11-40 do 12 25; št. 3 f. 10 70 do 1M10- št. -1 t', 10-30 do 10-80; St 5 f. »-70 do Ki Ki št. »i f. 9 20 do 0-90; Št. 7 f. 8.10 do »W in st. 8 f. fi-50 do 7'40, kakoi'šna je že vrst.
Otrohi. Kconomo zahteva za svoj izdelek stalno t. 4.25. Mlin Mfiller & Hilcker ponuja svoj izdelek po f. 4'25 za celo vagone, stavljen« na železnico v Trstu. Na drobno zahteva zu to marko t'. 4-:$5. Otrobi „seaglia" iz Oseka so po f. 5 ; ruski po f. ■1 80 ; marka AT po f. fi ; podrobne l. vau-tinske marke po t. 3.00 do 4 60, kakoršna je Že vrst. — Kupčije je malo, k«*r ni koiiHiuna.
I> v o h n i o tr o b i. Economo zahteva za svoje f. 4-20; levantinski so po f. 3'!)0 do 4 50, kakorina je dotična vrst, a kupčije je malo.
Goved. Od 5. do II. t. m. prodali so v Trstu 477 volov in 37 krav klavne živine in sicer 77 volov iz Kranjske, 103 iz Hrvatske, lOii iz »osne, 100 iz Dalmacije, iz Ogerske, - iz Srbije, in 1 domačega. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 45.— do 46.— voli iz Hrvatske po f.4l.— le 42.— ; iz Bosne po f. 42.— do 43 — ; iz Dalmacije po f. 41.— do 42. , iz Ogersko po i. —.— do —.—, iz Srbije po f. —. — do —.— in domači po f. 45.— do 40.—; domače krave po f. 42.— do 43. krave iz Italije po t. —do —.— iu krave iz Kranjske po t. —.— do kvintal mrtve vage.
Se no iu ^ I um n. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.H0, 11 vr. po I. 2.85 slama T. vr. po I. 3.10 iu 11 vr. pol. 2.00 kvintal.
Surovo niftslii, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20' do 30' kj?. po 02 do 04 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 2ii do 30 kg. po f. 1-— do f. —in v partijah od 30 do 50 kg. po f. —do f,—kilogram. Tolminsko surovo maalo I. vrsti po f. 1.06 do f. 1.08 kilogram.
Jajvia na debelo po f. 3.70 do 4.In sto komadov.
Kokoši pot'. 1,— do f. 1.35 komad; pisce t a po t. 1.25 do f. 1.60 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 3.— do 3.60 kvintal.	.K. M."
Odvetnik
Dp. Viktor Supan
v L j u b i j a n i
ima o<J danes naprej svojo pisarno
Gospodske ulice št. 17 A (palaca Anersperj)
nasproti c. kr. okrajnem sodišči.
Josip Vodopivec
tniii» Ifi PrcHkrbljnjo doliar na poiodo pn-li vknjižbi na lomljiiin, lor ]>o»ivdi(ji> pri jiroda-jah in kupovnnjlh posontav, »omljiH1, hi«, prodajalnir, gootilnir Itd. itd. Provizija po dognvoru. P« >ri v Ktanovanji. in od «J—10 uro v kavarni „fom-iiii.'rcio." Plima pošiljajo nuj ho v •tanovanjo.
■v ./mmr m»r n ca ^sv .-asi-' ^ii/ .op J Alte & Zadnik - Trat J
B Via Nuova na voglu via S. Lazzaro, M
™ priporofatn mIuv. občinstvu h v o j o uri.diijilnloo ™
hk	7. niajiifaktnrnitn blngom. V «lo[>i nuliaj« ki* K B povHa najn<>voJš« blago, tolike u» inuk« ko- B ™ li kor /a inoik« iu doco. Veliki i/bur platna, ™
W	bomlia/.i vino, ju rila, fjboiiT volnenih iu sv Ino- N I tih. Vol k« zu loga vceh p;trebšćin sa tiviljo in b
™ krojać*. V	naliajajn «<• nadalje vsakovrstni ^
k	traksvl in tudi trakovi olovonsklh tarv. K
■ Priporočata so ii. uiMtoljirani v .....-Iu P
"	iu na držcli za potroblfino Aulakili ročnili d»d. "
\	Uzorci sc pošiljajo na zahtevo franko. ^
mu/.-um '■ -i»'/is- ,K»
<*
JAKOB BAMBIČ
prodajalnloa jest vira
v ulici Giulia hit. 7.
prodaja vsakovrstno blago na drobno in debelo, pošilja naročeno blago na dom ter izvršuje vestno in točno naročbe, došedše izven Tista.
3C" Cene jako ugodne, H
Najlepše darilo	V
*ti!	za
godovne in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 cm.
Antona Martina Slomšeka,	^
najfineje po najboljšem izvirniku izve-	<f, deu, na platno napet, v zlatih ko-
(/i; vinsko barok, anti-barok ter črnih	J.'"
£ zlato okrašenih okvirih po 10, 13,	3C* 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini
| D. Hribarja v Celji. |
€<1! Kaj jo Anto m Martin Slomnck Slofencem, /jfv Jf bilo Iti preveč kot«,riti. Njemu so imamo lp-' zahvaliti ?a družijo hv. Mohor«; njemu ie Tj zahvaliti za nnjbolje in najlepše pedagogiike «C opise in domovimko ljuboaen vnemsjoče "tr p«'»nt. On bil jo nnjodličii«j« buditolj na- jffi-c(v, roda, in najbolj vnet zagovornik pravic Slo- raj yV vencev, Nobena slovenaka liti* nnj bi n« ilP bllfl Irca "like tega »lavnega moža, ki jo in -IS ^jjj oitano Vodni ponoa Ju dika Slovencev,
Parlika
Luizina creme
Sncžnobelc roke in licu morete dobiti le vslcd vporabc svetovno-snu no Lulslne crfme, katero priporočajo zdravniki ter jo je c. kr. poskusni zavod na Dunaju kemično annlj-zoval ter izrekel svojo oceno o njej.
To sredstvo naprav-lja kožo rožnato, mladostno, lepo cvetočo, kukorsnegu vspelia ni doseglo Se nikikorSno hsmctiSko sredstvo. Radi teg* rabijo je drage volje gospo iz najboljših slojev. Cena 1 gld. — av. velj. Pouk za vpnrabo priložen je vsakem lonCku Pohvalna pisma in zahvale so na ogled. (Huma zalogu pri
Alojziju Sl&ma
Pm&a, kral. VinohrAdj-, Palackvj. ra ulica č. 7.
Angelja Capelian-a
podvietje mrtvaških sprevodov,
piazza delta Leg,m St. 2, palača T,metlo — za-loga ulica Stile fontane 21 A — Telefon N. 121.
Provzimlje vsakovrstno prenose mrtvih t mostu in zunaj. Volika znloga kovinskih krst za mrtvaško sprovode, kakor tudi ledenih od gld. 4.60 za odrasle. Prodnja na debolo in drobno porcolnnnsto vence, jagodo vozano »a medeni žici, umetno cvetjo, trakov« z napisi lina v zalogi cvetja vBikovtstnoira za poroko, plvBuvo, palmo in cerkveno posodje, vso to lasten izdelek. Zaloga voščenih sveč, atcariuk prvo vtsto in oprave za otročičo.
GOSTILNA mr V Ulici Valdirivo it. 19
ALLA
toči najiabornei* kraška iu istrska vina in sic<'r kr^Ski teran po 48 nvč liter, iitrsko vino prvo vrsto |:o 10., ilruj».» vrsto po 3H nvi litor Putitigamovo vedno svežo pivo v sodili po 24 nvč. litor. — Kuhinja preskrbljena jo z najtečniaiml jedili iu jako po coni. Naročila se sprejemajo in sicer : za obet In večerja z vinom 20 gld. na mesec, broz vina 14, samo oboi 7 gld. na mesec.
Priporoča so slav, slovenskemu občlstvu za mnogobrojni obisk	udana
Josiplna Čuček,
gostllnlčarka.
Liniment. Capsici comp.
s sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoanano livrstno, bolečine blažeča mazilo; dobiva ho p« 40 nč., 70 nč. In 1 gld. pi vseli lekarnah. Znhtova naj so blagovoljno to upiodno priljubljeno domaće uredstvo i a kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
tor n.ij po previdnostno »sprejmejo lo take steklcmoe kot pvigtne, ki imajo znano varstveno zna,,,ko „sidro".
Itfcliterjeva lekarna
„1'i'l xl<ttem levu" v IVagl.
Doliroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA g
(po domače „pri Prvaekoipu") ▼ Trstu,
ulica Bolitario it. 13
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta In okolice da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice „Tri Sokola" iz lastne zatoge pravega črnega in belega nepokvarjenega fina po doli označenih cenah
POZOR!
črno (izabelo) (novo) po 32 nč. liter Belo , (novo) , 40 . „ Rizling sladki prvaški (novo) po 48 liter g Modra frankinja prv. (nova) . 40 „
rzj S ara vina, bela in črna, večletna, toči
S	v sodih po 10 j„ 48 nvč. liter, r steklenicah
^	po liter prvo vrste po 80, drugo vrsto po r,0 nrč. I Druinam od litra naprej 4 nvč. cenpjo.
Bratje Ribarić, SV^Ltj:
zalogo * Trutu: rta Pondarea M. 1, llatza detla Vatle 2, rta Madonninrt 2, 1'lazzetta Cordniiiolt 2, z ubodom tudi v ulici Ibrre.nte, po najnižjih oenah. Ogljo I. kakovosti karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spro-mljejo tuji z dopisnico.
i ji 2il_
Nič več kašlja!
H a 1 z a m s k i p e t o r a 1 s k i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekarni
PRMtTOfi „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
PoStno poiiljatro izvršujejo neutegoina.
RAZSTAVA POHIŠTVA
tajskega in tržaškega,
Via Torrente it. 32,
1. nadstr., vStric gledaliiSn Arinonia
Velika zalog« jako dobro delanaga finega in prop ostega [ oliiStva za spalnice ia jedilnioe, primerne x% delavce ali uradnike, od gldi. 140 do 191» in več. I/bec najraiUčnUih omar ohifonior, navminili omar, omar s ftipaml, pisalnih miz, postelj, umivalnikov, iniz in stolov nijrazličnih vrst. Razven tega ima v zalogi dunajske opravo za sp trtico in jedilnico iz amerleansko orehovine, najtinise pj gld. 260 di bCO; to so cone, ki se no bojd tek-novanja, In pa nnjtalliSniiih tapotarli. — Prodaji proti gotovini. \ sprejemajo su nalogi /a razpoiiljatve. i —1»
hA FILIAL®
del I a
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tulto lo oporaztoni di Danca c Catnbio- Valuto.
a)	Aocetta v o x amenti in conto corronte ab-buonainio I' intorosso annuo
por banconoto 27/,°'0 con proavviso di 5 giorui
37.7. „	12 h
»•/» n a 4 mesi Asso
por Napoleoni 2 con proavviso di 20 giomi , , , „ 40 , 2'/., ,	. .8 mosi
3 * n	■ * ® n
11 nuovo tasso d1 interosBe principier& a de-corroio buIIo lottero di vorsamento in clrcola-zione a dataro dal 3 Maržo rispoltivamento dal 10 Maržo a socondo dol relativo proavviso.
b)	lil bnnco giro abbuonnndo il 2*/4°/o '"te* russe annuo sino a i|ualuni|ii» domina; proluva aioni sino a fior. 2n.U0 > — u vista voimo ch6i|uo; importi mnggiori proavviso avanti la Borsa. Con-forma vor-auieuti in apposito libretto.
e) Conteggia por tutti i vorsamonti fatti in <|ualsia'i ora d' ulticio la valuta dil medenima giomo.
Aisitrns pei proprl corrcntisti V Inca/Mo dei eonti di p azza, di cambiali per Trient«, Viemia, Huda i» rt ed altri princi pali cittik ; rilanca l<ro »stegni ;nr pterte plazze, ed accorda toro la facoltA di domicillnrn cjfetti premo la sua cassa franco d1 »Kili Hpcsn por essi.
«) Itiiasciu Va^lia del Bnnco di Napol i, pagabili ovtuuiuo prešao gli stabilimenti del Banco e presso i suoi representati o corispondenti facol-tati alla emissione degli iusegni.
d) S* inoarica daH'aciini^to e della rundlta di ejfetti publici, valute e divine nonehi del in časno d' a*aeffni, cambiali e coupona, verno mod'ca proč• rigione.
d) Prooina la holatnra di valori Estcri con la mnssimaHiillecitiidiuo dllu condiaiono
inodieiHsime.
Lo Lettero di Pouno 4l/,% dolla llanca Pro-vinnialo Ipotecar a dolla Croazia o Slavoula in Zagabria; Lo lettero di pegno I0/,, della Casso di llispannio ltiuuite di Biulapcst; Lettero di pegno 4"/„ della llanca linpotecaria Unghoreso di Dudapost; Lettero di pegno 4"/„ ed Ohbligazioni Comunaii 4" cou 5"„ di premio della Pester Un-gariseho Comorcial Bank di Budapest: Lettere di pegno 4della Cassa Generale di llispar-mio di HermanBtadt; Lettere di pegno 4" '„ della Banca Generale Auatriaca di Credito Fondiario di Vienna; Lettere di pegno 4% nonehi) le Ohbligazioni a premio 8*/, deli' i. r. priv. Stabillmento Generale Austriaco fondiario di Vienna.
L:t filialo della ltun<*» Uaiion aocetta iu etutoilia vorso una tonulssima tassa i ITetti di <]Uitlsia*l specio, prucura l1 incnsso dol coupoiis alla scadunza o la vorillea doi titoli sor-teggiati. ^
La Filialo dolla llanca Union Sozi >no nierci Trieate s' inearieu deli' a<inisto della vendlta di merci in commisione, aeoorda sovvonzioni sopra depoziti moroauale, oppuro sopra polizzo di carico.
Triosto, 15. Fubhraio 18H5.	i 12
Henrik Stibief
Cerso, Piaiiftta S. (iiaoomo »tev. 3
sladSCičarJTTi pekarna
vedno bogato založena t vsakovrstnimi sladJčkami.
Paste, lorle, krokanti, pastici, BISKOTERIA FINA"
koifeli, fondants, čakolata, roks-ilroiis h mnojo drugih sladščie.
Posehn i priporoča za paroko ali slavljenjo zarok :
kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstave,
napolnjene sladščicami. SLADKE PIJAČE s rozoliji, ipiritl, vina domača in inozemska.
Vsprejcma naročbe. — Razpošilja ptoti požtnera povzetju. Priporoča se slavnemu p. n, občinitvu
za mnogobroji n obisk.
3 Zlato 15 Erebrnih
kolajn 12 častnih In priznalnih diplomov
Fran Iv. Kvizfla
KWIZDE
Rcstitncijonalni Onid
o. k. prv. opiralna voda za konje. Cena I stcklenci I gld. 40 n. a. v.
Itabi H" nad 30 lnt v tteornlh kontsklh hh-elh, v veejth Merili pri vojaitvu iu elvil•«, za okrep-enuje tn aupetnu ujarevnnjr po rrttkih ri'i/iiirih,\ v\ Itpahnjer. 1h, /1 m itkuiv rtjUt, olrpnel„j,U kit iiil., vsposoblja konje <lo Izlioraih U-l o dirkah.
Kaj se blagovoljno trn/J aa gorenjo me-
ti 1*110 tnamln ta | naj se izrecno
zahteva Kivlnte rfHtlta. ctjoaalul fluid
P- ij
O r> % 0
il

Glavna calop;a
Kreis Apothoke
[ Komeubnru pri Dunaju.;
Dobiva se u vseh lekarnah < in trgovinah i mlrodljaml v Avstro-Ogerakl
Josip-Pimrello
mah»nlk
iivrlujo vsakoršno poprave Šivalnih strojev in dro-kolos. Prodija novo in fabljono iivnlne strojo in dvokole^a.
Via Madonna M mare štev. 4, uhod vla Fonlanone,
vitrie 2. h .1
^ Znana domača gostilna £
„AL CASTELLO DI Đ0RNBERG" S
v TRSTU,	*
v ulici Faraato i«. If |
£ V kateri se točijo le pristna vlpnv % vina in avafte pivo, pri-*
S poroča s« si. občinstvu z m-nta in z di-žele, S «_ . S1»dkl «-l«®lli»rf po T.2 norć.; belo in Orno vin«, liter po 40 novć. A Prvo po nvč.; v steklenicah po 20 nvč.
* ; "»" (lom od ."> litrov in več po 4 nč. ceneje. A ^ Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili, ^ene S ^ so primerno nizke.	Fran Rjavee. S
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regiotrovana zadruga z omejenim poroštvom) v Trstu Via Molln Piccolo it. 1. I. nadstropje.
(Mito nurega poilnega pmlnpja) Daje posojila na vknjižbo po »'/,%, raenjiee po ••/ , zastave po O'/»*/.• Sprejema hranilno vloge in jo obre°-stuje po 47,. Uradne are so : Vsaki dan od ». do ure dopoludne in od 3. i!o 5. ponoluilne, ob in-leljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje ne vsaki ponedeljek od 11. do 12, ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludno Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deloil so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znata vnuki delež 10 gld.	12—6
Assicurazioni generali
v Trstu
(druStvo je ustanovljeno leta 1831.)
To druStvo jo raztegnolo svojo delovanje na vso vejo zavarovanja posebno pa: na tava-rovanje proti poiaru - zavarovanj o po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Drufttvona glavnica in rosorva
dne 81. decembra lH9t. f 58,071 673-84 Premijo za potorjati v naslad-nji'« le'ih	f. 30,S4I 700 (14
Glavnica za zavarovanje ži veuja do 3l. dooembra 1894 f. 169,939.625 03 Plaeuua povračila:
a)	v letu 1894	f. 9.737.614-48
b)	od začetka društvu do 31.
decembra 1891	l 5.»62.40l.708'51
Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-Skodvnnj, tarifo in pogoje za zavorovauja in sploh vsa natonjčnoja pojasnila so dobo v Trstu v uradu druJtva: Via della »taziono 5t. 888/1 lastnoj hiši.	12 — 12
hI
lllff m
irf
m
I
Richterjeve sidro-omarice za gradnjo] hišic.
so slej ko prej nodosflžene tor sa najptiljubniie O ^ božično darilo otrokom, ki so čoz tri leta "tari. Tudi •Mpa « eenejSe nego vsako drugo darilo, kajti ono trpijo i I il mnogo let in jih je moči celi po da^jfiom č,.bu po-|	polniti in povebduti Pristne
^Srjk aldro-omnrloe a hamenćki ^^ roprezontujejo jedllto igro, ki je v vseh deJnlah iala neprntransko pobralo, in katero vsak ki jo pozna, is prepričanja daljo priporoča. Kdor So ie ni seznanil s tem sredstvom, dit so otro'c igraje prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primero, naj s.i naroči čim hitrojo od podpisane tirmo noro bogato ilnatrorani cenik in naj čita v njem nati-uijona mnenja, ki so izrodilo l-iskava. Pri kupov.mji blagovoli naj 89 Izrečno zahtevati: „lliohterjovo sidro-omarioo s kamonSkl za gradnjo hiSio4 (Kiohtur's Ankorstelnbaukastou) in naj se odločno odkloni vsaka omarica bre* tovarniška ztininko sidru; k lor to iio ntori, dobi lahko posnetek, ki ju manj vr-den. Zato j« vzeti lo slovočo prave omarice, ki so dobe za ceno 70, 80 kr. do F» gld. in viS) in so v zalogi v vseh najflnejSih trgovinah k igračami. NOVO! Richterjovo strpljivostne igro : Jajco Kolumbovo, strelovod, teSitolj v jezi, preganjalec muli tili trm. Cona igri 35 kr. Pristno samo s BiJrom !	«
F. A ti. RICHTER & Cie., I. avstro-ogerska c. in k. priv. tovarna sidro-omaric i kamenčki za grajenje biilc 1
Dunaj, I. NibeluugongaBso 4 Tovarna: XII1./I (Hitziug.) Rndolfstad (rhUr.), Olten ' I _Koterdam, London E. C., No\v-York, 17 Warren-8t	!
J. Pserhoferieva
1	«	^m_-m ^m______— . J®	_ _
pfel*
kavna ,Zum tfoldenen Relohai
I. Siiigerstraaae 15. DUNAJ. Otvarjajoče krogljice, prej imenovano kričistilne krogljico
atarozuaiio lahko odvajajoče domačo sredstvo.
rsairt^ Zzttsjffrji
zavitkov 9 gld. SO uč. (Manj kot jeden tnvitek so no poSilja).	'	* ' 8° u6" 10
Prosimo, da se izrečno zahteva ,J. Peerhoferjevj otvarlajoče kroaliice"
... pazit. ,10, da ima pokrov "s,,ko škatljieo |»tj pnJpl, j, INort.olor v rudećlh pia-»Penih, ka'iiri'gu je vj.ieti na navodilo za porabo.	-
Balzam za ozebline i:	i posodica
111 w«.ouiiiio 40 na,, prosto poitain® 65 n6.
Trpotce* sok, 1 steklenica .V) ud.
Balzam za goltanec, Grenka tinktura za želodec,
l'1-Bšk.i liuiiljioo imenovana). ........ .........
ož.vlja iu krepi želodn.', kadar jc j okvaijen.
poitnlna
(prej življen-„ ,,	.. - »ka esenca, ali
Hulilo ruztopljujočo sredstvu ki
Mastilo za rane, i atekienioa m nvč. Fijakerski prsni prašek, ' ffl'- » « Tanokininska poinada ^V^^ijCT^ Ranocelni obliž ttZtAP^^llT* Unverzalna čistilna sol	£
moti, kojih n? v zalogi!	^^	« i « " «	.' " ° ™ ?	pr"d:
doposlati ; večja nabil. (TpoSpli1	" truUu ^ dun"r P°Pr°j
posU^aSrintotpo	»«*<-»*«>* —no porto
Ceno češko posteljno perje!! l*
novega, dobrega, skublje-...» ---o -, l>rez pralni f. 4.80, 5 kg. boljšega f. G; 5 klg. snežuobelega, mehkega kakor gaginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. G, 7, 20, 9; 5 kg. snežuobelega, mehkega kakor gaginjo perje, ueoskubljenega, f. 12, 15, - Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po '/8 kg. PreSite odeje, jako tlolue, komad otl f. ii.30 naprej.
UnzpoSiljatov franko po povzetju. Kar no bi bilo po vo ji, zamenja ali vzame nazaj. Pri nar»čbuh prosim natanjčnoga naalovn.
BENEDIKT SACHSEL, Klattau 469, Češka.
Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatolj in odgovorni uretluik: Julij Mlkota. — Tiskarna Dolenc v Trstu