Šolskestvari. Vaje V pisanji. Ako se mlad ne učiš, se za starost slabo preskerbiš. Bogastvo človeku ne da vselej dovoljnosti. Boljša je žlica soka v miru, ko polna miza jedi v prepiru. Britke sape ne pozabi, ko te pomlad v svate vabi! Boljši je dober glas kot srebern pas. Boga ljubiti je naj večja modrost. Blagi otroci so staršem častita podpora. Bogastvo iz odertije se nenadoma razbije. Cvetice lepo cveto, pa vendar enkrat odcveto. Ceni vse dobro! Čas je veter, ki pleve razpihava, in le zerno pušča. Čas vse poorje. Čas vse v kozji rog vžene. Človeška omika ima korenino v pisavi. Dobro drevo rodi dober sad. Dokler sreča 10* je s teboj, imel boš prijateljev roj. Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor je bilo davi. Danes hudo navado lože premagaš, kakor jutri. Eden krivičen sold deset pravičnih sne. Enkrat bode tudi tebi treba umreti. Eno je potrebno. Fantje in dekleta! nikar ne iščite svoje časti v dragih in nečimernih oblačilih! Govori malo, poslušaj raji! Gospoduj počasi, vbogaj hitro! Gani se za vse lepo! Hodi po pravi poti! Hoja pravičnih je zarjini luči enaka. Hitro se primi dela! Iz sadu se drevo spozna. Iz mlada se tern ostri. Imej povsod pravi red! Jabelko ne pade daleč od drevesa. Jabelko je zjutraj zlato. Kolovrat bitij vedno se vertf. Kratko je veselih dni število. Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. Kar na svetu živi, vse kmet preredi. Kerpek in terpež deržita pol sveta. Kruh, sol jej; pravico govori! Kdor za tuje prime, ob svoje pride. Ljudje naj bodo vsi bratje, in bratje vsi narodi! Laž in zvijača pogine. Lenoba je peklenska mreža. Lakomnost je človeku velikrat v potrato. Med pravico in krivico ni srede. Modre besede so zlata jabelka. Mladina je naj lepši up domovine. Nesreča nc spi. Neb6 in zemlja sta zerkalo božje vsemogočnosti. Napuh in mladinska prevzetnost se vselej vtepa. Oči več vidijo od ušesa. Od dobrih besedi se nihče ne zredi. Ošabnost pelje v zaničevanje in v sovraštvo. Pridni otroci so veselje staršem. Prepovedan pot pelje v prepovedan kot. Pomagaj vsakemu, kolikor vterpiš! Po delu pride plačilo. Prositi ni beračiti. Rokodelstvo je lepa dota. Eahla beseda zlobnost vtolaži. Spomin je zercalo, ki v njem lastno obličje ogleduješ. Svet je vseh ljudi dom. Stoječ mlin in premolčeč jezik ne hasnita. Sila moč premaga. Škoda modri. Šega še ni postava. Tiha voda mostove pobira. Tik sreče nesreča preži. Ura enkrat zamujena, ne pride nobena. Vsaka pot ne derži domii. Varčnost je hči modrosti. Veliko kapljic vode kamen izvotli. Za ljubo imej deželo, kjer si rojen, koder si kruh služil in kamor še za kruhom pojdeš! Zgubljeno je zgubljeno. Življenje je terpljenje. Železo sne rija, neCimernost pa otroka. Vaje V spisovanji pisem. Tone svojemu prijatelju Mihcu popiauje kerta. Ljubi prijatelj ! Bobro veš. kako zeld Ijudje sovraiijo kerta na vertu in travniku, in mu to pa uno ikodo podtikajo , da ga le prav neusmiljeno preganjajo, love in pobijajo. Pri nas hodi ravno sedaj po vasi inoi, ki lovi kerte. Gospodarji mu jih plaiujejo po 5 sotdov , in kaj metiii, da ta ^kertar11, kakor ga sploh imenujejo, ne opravi dobro? Nekleri dan jih prinese po dvajset in ie več na terti naveaanih. Uboge iivali! Kaj pravii, xakaj prosli Ijudje kerta tako neusmiljeno preganjajo? Beri ko ne zalo , ker je kert tiha iivalica, ki živi na skrienem pod aemljo. Kert se iteje k doječim iivalim ali k sesavcem, in je navadno iern; dobe se pa fttdi rujavkasli in belkasti kerti. Kertova koia je pri vsem lem, da vedno rije po vlaini zemlji, vendar prav eedna in eista kakor zamet. Oci ima prav drobne in v koii skrite, da jim perst ne ikoduje, pri lem pa ima zelo tanak nos, kleri ima na konca gibljiv rilček. /e med vieh dojeiih iivali je edini kert, ki se iiei pod ttemljo, in ne je, kakor prosti Ijudje menijo, korenstva in sploh nič od rastlinstva. Njegov iivei <o le koie in drugi ostanki od červoe, kteri podjedajo rastline in delajo ikodo. Inravno zavoljo tega, ker kert gre aa ikodljivimi merčesi, so kerti veliki dobrotniki na vertih in traonikih, in ni praro, da jih kdo lovi in preganja. Kiipee persti, ki jo kert narije na verh tsemlje, naj »e pa rasgrabi po Iravi, in tako ne ikoduje ne kert in ne kertina. Verjemi in povej to tudi svojim sosedom! Bodi sdrav! Tvoj prijatelj Tone. Lukec popisuje Jakcu perve pomladne živalice. Priserini tnoj Jakec! Včeraj sem iel * ocetom na polje, iu ne morem ti povedati, koliko iivalic sem ie %apazil, ki se i.e lii pa lam radujejo vesele pomladi. Tit sem videl čmerlja , ki je grebel luknjo v topla tla, in si gnjezdo narejal. Tatn je beial in se čea glavo prekucoval seitel hroič berzec ali kreiič, ki se še ni navadil dobro hoditipo novih tleh. Videl sem mravlje, kako urno ie tekajo sim in Ije tn tsnaiujo ravlienih drobnin, peedirja, nemena, lesovja, da si napravljajo mravIjiiče in v njetn nove hiie in ulice. Povem tt, Ijubi moj, da sedaj je naj lepii čas s« vsakega, ki opatmje lep svet in vse, kar nam tnodri stvarnik na njem kaie. Pojdi sedaj tndi ti pod milo ntbo, in veteli »e 3 svojim prijateljem Luke etn.