List št. 42.
Dobroželjin opomin.
Spisal dr.  Orel.
Vsaki dan rastejo in se množijo stroški in potrebe; poljski pridelki ne zamorejo več vsih preseči, zlasti če slabe letine pridejo, ali celo zapo-redama sledijo. Gojzdje, slednja zaklada kmeta, se kerčijo, in v kratkim ne bode potrebniga lesa ne za domačo kurjavo, ne za zderžavo potrebnih poslopij. Na krompir, nar večiga podpornika ob hudih letinah, se ni kaj preveč zanašati po večletnih žalostnih skušnjah.
m Potreba zatorej sili vsakteriga zemljaka po-misljevati: kako bi le bilo mogoče v okom priti vsakteri nadlogi?
Gotovo je,  da si zamore vsakter zemljak  v
vsim veliko pomagati, če se z vso močjo loti reje sadnih dreves, murb in s vi lop rej k ali zidnih gosenc.
Sadoreja, desiravno se je že precej ukoreni-čila, je vender povsod zad za tem, kar bi za-mogla biti; vsak zemljak ima za sto in tudi večkrat sto sadnih dreves, kot jih ima, pripravniga prostora dovelj. Okoli hiše, po dvorišu, na vertu, po senožetih in povsod ob potih se dobi še veliko pripravniga prostora za drevje! Kako tak sadež pridobiti, kako ga požlahniti, kam to ali uno sa-dodrevno pleme posaditi, na tanjko razlaga Pir-cov „vertnar". Kako to ali uno sadje porabiti, večidel vsaka premedena gospodinja ve: kako prijeten in dober živež je sirovo sadje je skor vsa-kterimu človeku sploh znano; koliko zaleže suho sadje pri hišni hrani, nar boljši spoznajo gospodinje v hudih letinah; in kako iahko je skupiti mnogo denarca za sirovo in suho sadje, je očitno kot beli dan. Med vsim sadjem je pa še nar bolj priporočila vredno pomnoženje sliv (češpelj) in tepk (Mostbirn) , ker suhe slive in tepke kupci dobro plačujejo, in jih čedalje več išejo.
Enaciga priporočila vredna je pa tudi svilo-reja. Že blizo pred sto leti je vlada, spoznaje da bi sviloreja v naših krajih mogla enako Laham na Laškim tudi nam veliko dobička prinesti, močno priporočevala pridno rejo murb in sviloprejk, in gotovo bi se bil ta pridelk pri nas že močno razširil, če bi dolge vojske s Francozi ne bile zaterle večjigadela zasajenih murb, in bi ne bile pregnale ravno nasnovane svilarnice (židofabrike) v Ljubljani, ktera je nakupovala svilni pridelk, namreč mešičke , in tako priložnost dala priredbo koj v denar spraviti.
Po večletnim spanji se je zopet obudila želja svilorejo v naših krajih vpeljati; c. k. kmetijske družbe in tudi drugi verli domoljubi so začeli murbe saditi, in sviloprejke ravnati. Verh vsiga je bilo tudi za to skerbljeno, da se izrejeni svilni mešički v denar spravijo, (vGradcu se je za Štajarske pridelke posebno društvo osnovalo), ali da se po volji rednika za-nj zmotajo.
Vže pred več leti je bilo na znanje dano, da tudi jez dobre žive svilne mešičke plačam funt po 30 kr., umorjene pa dražji; in da pri meni se taki mešički tudi zmotajo. Tedaj vas misel: čmu bi sviloprejke ravnali, ker priredbe ni v denar spraviti — ne more zaderževati se tega koristniga dela lotiti.
Poduk murbo- in sviloreje podeli kratki pa natanjčni nauk g. dr. Hlubeka, kteri je (za 12 kraje.) v bukvarnicah dobiti.