119 - Odgovori. O "kugi", "epidemii" "skernini" O besedah „kuga in epidemija" se priček nahaja, bi se le smela „kuga" v našem slovniku tudi za besedo „Seuche" in s pristavkom za besedo »epidemija" rabiti, ali ne? Beseda „kuga" je stara slovenska beseda, od Bog ve, kterega časa že lesem, in pomeni „Pest", gotovo od unih dob sem, kader se je turška kuga k nam pritepla. Pri slovi „kuga" si naš Slovenec nikoli druzega ne misli kakor grozno nevarno bolezen, pomor, in naglo smert. J. Mazuranič v svojem slovniku ima za slovo „Pest" kuga, za „ epidemij o" pa pošast, ktera beseda pri nas kej gerdega, ostudnega, strašnega, kako gerdo prikazen , pa kaj , še vraga pomeni, to je, reč, ktera je na svojih telesnih delih polna napake , da človeka strah obiti mora, če jo zagleda: to je pa v daljnem menu. V začetku je pa „pošastu kako nevarno bolezen pomeniti mogla, in je gotovo iz slove „pošatati", „pošetati" — beschreiten, befallen — koga ali pa več ljudi, pomeniti mogla. V suhi Kraj ni na Dolenskem še zdej pravijo: napast", iz besede napasti ali napadati koga — Jemand befallen — in pravijo v enem pomenku: „o ti gerda pošast"! ali pa: „o ti gerda napast!" „Du garstiges Unge-heuer!" — Jez bi djal, da je pošast ali n a past enega pomena , in bi se za „epidemijo" rabiti smela, če ne sama, vsaj s pristavkom: „splošna, občinska^ pošast ali napast. Cuique suum — to je moje mnenje. Če je od „kuge" pogovor, bo sleherni Slovenec umel, daje nevarni, nalezljivi pomor, kar se pa pri slovi „epidemija" reči nev sme, ker epidemija ne mori vselej ljudi ali živali *), Če je pa kdo še kaki boljši kovač memo mene, naj si pa kako drugo za »epidemijo" izkuje. — Stare slove so svoj pravi pomen pri nas že zgubile, in novih kovati nam dostikrat predmeta zman-kuje. Kaj nam je tedaj početi? Nič druzega ne, kakor po pomenu starih ušesam streči, ali pa nove kovati. Kdor je pa dober kovač v tem, samo to nej pri kovanji dobro pazi, da mu podkev ne bo prevelika ali premajhna, neodredna, da bi se po nji hoditi ne moglo **). — „Pest" in „Seuche" ste skorej enega pomena, da bolezen je grozno nevarna, nalezljiva, in mori ljudi in živino, „epidemija" pa ne vselej, ako-ravno je kuga, napast ali pošast tudi epidemija ***). (Konec sledi) *) Ne kar v tem ali unem slovniku stoji, ampak kar bi stati moglo, da bi bilo prav: to je pravda naša. Napačni raz-umki ljudstva so se jemali v slovnike ravno tako kakor pravi. To sem si unidan prizadeval točno dokazati. Ako hočemo pravdo dognati, moramo kritično pretresati, ne pa „jurare in verba — leksikografa", sicer se bomo vertili v eno mer okoli enega kolesa. Ako pravite, dragi moj, da pošast" ali „napastu je „garstiges Ungeheuer", — kako bi potem takem smeli besedo to rabiti za mnogokrat pohlevno ^epidemijo"? **) To ravno je, cesar mi po svojem spisu (22. in 23. list) pred vsem želimo. ***) Prosimo, da bi o tem še enkrat naš spis prebrali. Vred^ 122 Odgovori. O „kugi", „epidemii", „skernini". (Konec.) Pri Ložu in v tisti okolici pravijo „skernina, oskernina, skerneti, oskerneti" v. a. (v. r. se) sich epidemisch ver-breiten; slove „skernina, skvernina, ali oskernina, oskver-nina, skerneti , oskerneti, skverneti, oskverneti"4, epidemisch anstecken, ,,skerneti, oskerneti se'4, sich epidemisch ver-breiten. Besede „skernina" itd. so z besedo ,,s kvariti" naravnost v žlahti, kakor, na pr., „skernje jajca4*, ali ,,skvernje jajca", ali pa „skvarjene jajca", verdorbene Eier, je po mojem dozdevku vse eno. Pri besedi „skerninau ali „skver-nina", ali „skvarat4 se vselej poguba nekacih zdravih sokov ene ali druge stvari, človeka ali živine, zastopi. Pri kugi, pošasti in napasti kake bolezni je to vselej „Verderb-niss der Safte", in od tod tudi smert ali pa nevarnost umreti. Tudi se ume pri slovah „skernina ali oskerninau nekak smrad, ali vsmrajenje, nalezljivost, nevarnost zdravje in življenje zgubiti, akoravno smert še ni bila v nasledku. Svoje dni sem tudi pogosto od Slovencev slišal besede „škeiljivost ali oškerljivost, škerljivo, oškerljivo". Na pr.: „ue pojdeš v sejm, varuj se , škerljive ali oškerljive živali 123 *) Ne! to ni epidemija. **) Nikdar se ni še slišalo od epidemicnega protina (udoloma) ali kakor pri nas pravijo od epideniicne putike. ***) K or eni k o besede „kugau nam je menda dobro povedal gosp. Terstenjak. Vred. kupiti, da se ne okupiš (goljfaš)". Škerljiva živina pičo le oslini, zbera boljšega kaj ven, se ne nažre dobro, in se tudi odobeliti ne da. Oslinjene piče za oškerljivim volom druga živina tudi ne žre, češi ravno bi jo na lepem soncu posušil, in če se med drugo pičo pomeša, tudi drugo ne-okvarjeno nekako osmradi ali okuži, in ako bi jo tudi kaka druga volčja žival povžila, se škerljivosti nažre, in si jo vcepi. Ecce epidemija! *) — S ker ni na je tudi po mojih mislih s slovo „škerljivost" v eni koreniki. Ce ve kdo za kaj boljšega, naj reče od kod? Nisem ravno tako terdokorn, če mi kdo z boljšo besedo nos zaviha, da bi se ne podal. V Janežičevem slovniku beremo: skomina za Gicht — Fraissen. Kako bi se vendar to skupej ujemati zamoglo? To je težava, kakor se pozdeva, skupej sterniti: ali meni se to ne zdi tako težavno. Da se mertvica ali udolom od enega bolnika drugemu vcepi, ako bi vkupej ležala, ali bi zdrav človek po takem bolniku, po njegovi smerti, obleko na-se natikal in nosil. Da je tedaj udolom nalezljiva bolezen, sem že pogosto slišal, češi tudi ni tako epidemisch, kakor je kuga, pošast ali napast, močoh, koze, kolera itd., vendar se je človek sčasoma naleze. Bi mar pri epidemijah naglica mogla biti? **) Kar pa Fraiss(božjast) zadeva, nisem še slišal, da bi nalezljiva bila, pa je mar na Štajarskem vera ali vraža kdaj bila, da se božjast iz otroka v otroka vcepi. Ali je pa mar g. Janežič v svojem slovniku jo tako natanko ugodil, da bi mu naravnost verjeti mogli? Janežič je besedo kjerkoli pobral, in v dobrem mnenji jo nam v slovniku razodel, pa mar „Fraissenu ni prav zadel. Bodi si pa, kakor hoče, beseda skernina je tudi na Štajarskem doma, in dobro bi bilo, da bi se na njeni pomen bolj pazilo. Od kod bi vendar beseda „kuga" svojo koreniko imela, to Bog nar bolj ve! Jaz bi djal od besede kujati se, ali kuhati se***).— Bolezen se kuj a ali se kuha po človeku, ali človeka skuha in ga umori. „Ta bol se med ljudmi kuja ; ji ni verjeti, da bi spet svoje glave ne povzdignila, in ko popred žeti začela". Slišal sem reči: „ni nič verjeti, da bi se ta bolezen spet ne ponovila, kakor se od kolere sploh govori. Leto dan se ta bolezen kuja ali kuha, in iz slamnate bilke bo še poskočila, in po ljudeh lomastiti jela". Kar besedo „Seuche" zadeva, sem skruno slišal. Človek se od človeka „oskruniu. Vol vola, konj konja oskruni, da se mu bol vcepi. Beseda „skruna" je ravno z zgorej omenjenimi: skernina itd. v koreniki. Toliko za poskušnjo. Ce je pa nisem ugodil, prosim za zamero, to je, ne da bi mi bratje Slovenci zamerili, ampak ne zamerili. Z Bogom. J. Medved.