528                                                                                               Iz sodobne romunske lirike
Valentin Dešliu
NESPECA     Zakaj ne spiš, o sinja ptica?
PTICA     Kakšna misel te zdaj muči, ko vodnjak noči srebrno v črne vrče toči mesečino?
Mar slutiš zlo ognjenega viharja?
Je kje v bližini roparska ujeda
in senca njenih je peroti šla čez vrt?
Na nebu brez srebrnih zvezd, brez lune nenehoma prepletajo se bliski in veter strgan plašč molčanja predeva z rame si na ramo.
KAJ JE BILO     Ljudje hitijo. Hitijo kot zmeraj. VČERAJ     Na delo. Nemirni, veseli.
In dnevi hitijo. Noči molčijo. Sprašujem se: Kaj je bilo včeraj?
Res, kaj je bilo? Da, vrgli so bombo: nuklearno. Pod zemljo. V Nevadi. No, in tista nesreča — smrtna: povozili so starčka na avtostradi.
Včeraj? Pač, bil je potres! Ne eden — dva! Ta je bil v zemlji — oni po krivdi ljudi. Pri tem so se tresla in pokala tla, a tam je moril svinec, prelivali so kri!
Včeraj so v imenu slavnega Nobela
podelili nagrade. Slava in čast!
Včeraj je izginila cela dežela
povedano v prispodobi — v žrelu morskega psa.
Koliko slik so poslale z drugih planetov postaje, ki naša roka jih vodi! Včeraj so neusmiljeno obsodili na smrt ljudi, ki so mladost žrtvovali svobodi.
529                                                                                                                        Valentin Dešliu
Včeraj je rudi pogrnilo tisoče rib
in kdove koliko ptičjih jat. Vzrok neznan.
Pač: drobci svinca, okisa, urana
in plin, ki uhaja, nafta, katran.. .
Je bilo še kaj važnega včeraj?
Da, enakonočje! Danes je bil daljši dan.
Zaspan sem. A še pišem. Še pišem. Še zmeraj...
Pod orjaškim vprašajem sem bolj in bolj zaspan...
Valentin Dešliu: Rojen 9. 10. 1927, pesnik in publicist, prevajalec. Izdal je zbirke pesmi: Pozabljene pesmi, 1971; Klic moje zemlje, 1972; Klic molka, 1974; Nespeča ptica,  1975;  Sinje sfere, 1976.  Piše tudi za otroke, pesmi.