333© Author(s) 2024. CC Atribution 4.0 License Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Educational-creative workshops: integrating creative expression into geological learning content Teja ČERU Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana; e-mail: teja.ceru@geo-zs.si Prejeto / Received 19. 11. 2024; Sprejeto / Accepted 12. 12. 2024; Objavljeno na spletu / Published online 16. 12. 2024 Ključne besede: geologija, izobraževanje, aktivno učenje, integracija umetnosti, ustvarjalnost, naravni pigmenti, akvarel Key words: geology, education, active learning, arts-integration, creativity, natural pigments, watercolour painting Izvleček Kako ohranjati otroško radovednost tudi v odrasli dobi, kako se stalno preizpraševati o naravi in okolju v katerem živimo in nenazadnje, kako ozaveščati javnost o geoloških vsebinah na razumljiv in zanimiv način? Vsa ta vprašanja so pripeljala do ideje in zasnove delavnice, ki združuje različne poglede na naravo, tako z znanstvenega, uporabnega in umetniškega vidika. V prispevku je predstavljena delavnica slikanja z naravnimi pigmenti, preko katere udeleženci spoznavajo različne geološke vsebine. V prvem delu delavnice udeleženci spoznavajo celoten proces izdelave pigmentov, ki vključuje določitev primernega minerala/kamnine za izdelavo pigmenta, proces izdelave pigmentov (drobljenje, mletje in sejanje) ter mešanje pigmentov z vezivom v dokončno barvo, ki se lahko uporabi in shrani. Ta del delavnice predstavlja pristope, ki so primerljivi znanstvenim. Udeleženci na praktičen način spoznavajo nekatere lastnosti kamnin in mineralov (barva, barva črte minerala, trdota, itd.) in metode priprave vzorcev. Drugi del delavnice je bolj umetniški oz. ustvarjalen, kjer udeleženci barvajo pobarvanke z geološkimi vsebinami ali prosto slikajo ter raziskujejo značilnosti pigmentov izdelanih iz različnih materialov ter nova učenja povezujejo še na izkustveni ravni. Eden izmed glavnih ciljev zastavljene delavnice je, da se izobraževalne in ustvarjalne vsebine medsebojno prepletajo in povezujejo s poudarkom na metodah aktivnega in eksperimentalnega učenja. V prispevku so orisane tudi prilagoditve delavnice glede na starost udeležencev in značaj dogodka (npr. javni dogodki). Abstract How can we nurture a childlike curiosity even in adulthood, how can we constantly question ourselves about nature and the environment we live in, and last but not least, how to raise public awareness of geology in an understandable and interesting way? All these questions led to the idea and design of a workshop that includes different views of looking at nature from a scientific, practical and artistic perspective. The article presents a workshop on painting with natural pigments through which participants learn about various geological contents. In the first part of the workshop, participants learn about the entire process of making natural pigments, which includes determining a suitable mineral/ rock for pigment, the pigment preparation process (crushing, grinding, and sieving), and mixing pigments with a binder into a final colour that can be used and stored. This part of the workshop introduces approaches that are comparable to scientific one. In a very practical way, participants will learn about some of the properties of rocks and minerals (colour, color of the mineral's streak, hardness, etc.) and sample preparation methods. The second part of the workshop is more creative, where participants use colouring books with geological motifs or paint freely. They explore the characteristics of pigments made from various materials, and connect new knowledge on an experiential level. One of the main aims of the workshop is to interweave and combine educational and creative content, focussing on active and experimental learning methods. The paper also shows the adaptations of the workshop to the age of the participants and the type of event (e.g. public events). GEOLOGIJA 67/2, 333-347, Ljubljana 2024 https://doi.org/10.5474/geologija.2024.017 334 Teja ČERU Uvod Povod za idejo in razmišljanja o različnih pristopih poučevanju Naravoslovne vsebine so bile v formalnem izo- braževanju velikokrat potisnjene v ozadje oz. se ni posvečalo pozornosti metodam poučevanja le-teh. Poučevanje naravoslovnih predmetov je dolgo te- meljilo na tradicionalnih metodah podajanja zna- nja, kar je vodilo v vse manjši interes otrok za naravoslovne predmete. Izsledki različnih razi- skav doma in v tujini kažejo, da raven notranje mo- tivacije za učenje naravoslovnih vsebin pri učencih skozi osnovno in srednjo šolo postopno upada (De- vetak et al., 2009; Potvin et al., 2009; Juriševič et al., 2012: več v Devetak & Metljak, 2014). Stro- kovnjaki Evropske komisije ugotavljajo, da je eden izmed vzrokov za pomanjkanje zanimanja mladih za naravoslovje v načinu poučevanja teh vsebin (Devetak & Metljak, 2014). Raziskave so pokaza- le, da so učencem vsebine naravoslovja dolgoča- sne in ne najdejo povezave vsebin z vsakdanjim življenjem, poleg tega je podajanje vsebin preveč abstraktno s pomanjkanjem eksperimentalnega učenja (Devetak & Metljak, 2014). Vse večje za- vedanje omenjenih dejstev je vodilo v premike pri poučevanju naravoslovnih vsebin, najprej na nivo- ju usposabljanja učiteljev in priprave učnih gradiv (npr. projekt PROFILES). Glavni namen omenje- nega projekta je bil, da različni pristopi poučeva- nja temeljijo na osnovi smiselnega in motivirane- ga poučevanja in da učenci razvijejo pozitivnejši odnos do naravoslovja in med svoje karierne cilje začnejo uvrščati različna naravoslovna področja. Poleg zavedanja po potrebah uvajanja inovativnih metod je tudi razvoj različnih tehnologij povzro- čil velike spremembe v načinu poučevanja, ki naj bi bile usmerjene k zagotavljanju različnih spret- nostih prilagojenim današnjim potrebam družbe (Delgado-Rodríguez et al., 2023). Zaradi razvoja družbeno-ekonomskih odnosov, znanosti in tehni- ke se tudi način preživljanja prostega časa in inte- res otrok v sodobnem času spreminja (Tori, 2012). Če hočemo mladim približati naravoslovne vsebi- ne, moramo poznati njihove potrebe ter vsebine in metodološke pristope prilagoditi njim in tudi po- trebam hitro se spreminjajoče današnje družbe. Pri sodobnih pristopih učenja, še posebej pri naravoslovju, je vse več poudarka na sami predsta- vitvi vsebine in na vključevanju dejavnosti, ki otro- ku omogočajo aktivno sodelovanje in raziskovanje (Petek, 2012). Ti pristopi pa niso pomembni samo v osnovnošolskih in srednješolskih učnih progra- mih, ampak tudi na nivoju visokošolskega izobra- ževanja. Poleg uvajanja različnih učnih pristopov pa so pomembne tudi kompetence učitelja. Ena izmed osnovnejših, a hkrati zelo zapostavljenih kompetenc, je učiteljeva zmožnost vodenja dialoš- kega pouka, ki med drugim obsega možnost odpr- tih vprašanj, čas za razmislek, pozorno poslušanje in pristen odziv na odgovore učencev, spodbuja- nje k spraševanju, diskusiji in ref leksiji (Marentič Požarnik, 2008; Marentič Požarnik & Plut Pregelj, 2009 v Polak et al., 2024). Poleg novih pristopov učenja, se dogajajo pre- miki tudi na povezovanju znanosti, tehnologije in umetnosti. Ameriški izobraževalni sistem že nekaj časa uspešno vpeljuje umetnost v učne sisteme znanosti, tehnologije in matematike, tako imeno- vano STEAM izobraževanje (Science, Technology, Engineering, Arts and Mathematics), ki spodbuja integriranje umetnosti v znanstveno učenje ter ce- lostni pristop procesov učenja (Green et al., 2019). Čeprav je definicij tovrstnega izobraževanja veli- ko, pa je glavni namen le-tega, da se področja med seboj ne obravnavajo ločeno, ampak kot celota in se dopolnjujejo tam, kjer so njihove stične točke. Tudi v Evropi se pojavljajo te vsebine, predvsem na nivoju izobraževanj v okviru različnih projektov za učitelje in tudi učence. STEAM pristop učencem omogoča, da povežejo svoje učenje na različnih področjih skupaj z umetniškimi praksami, ki so ključne pri spodbujanju ustvarjalnega reševanja problemov. Učenci se učijo, da se vse stvari povezu- jejo, tako v šoli kot tudi v vsakdanjem življenju, pri čemer se spodbuja njihovo raziskovanje, dialog in kritično razmišljanje. STEAM izobraževanje poleg tehničnega znanja poudarja tudi t.i. mehke veščine, kot so komunikacija, timsko delo, vodstvene spo- sobnosti in prilagodljivost. Poleg tega je kar nekaj metodoloških pristopov vezanih na učenje naravo- slovja v naravnem okolju s povezovanjem umetno- sti (Cone, 2014). In prav narava je tista, kjer lahko pri njenem proučevanju ključno povezujemo njen znanstveni in tudi estetski vidik. Pri obojem je po- membno natančno opazovanje in preizpraševanje, kjer gre za kreativno reševanje problemov, razisko- vanje in opisovanje narave (Nichols & Stephens, 2013), integracija obojega pa učencem omogoča videti naravo skozi oči znanstvenika in umetnika (Green et al., 2019). Nekatere raziskave so poka- zale, da lahko vključevanje umetnosti izboljša kre- ativnost, kritično razmišljanje, inovativnost ter tako vpliva na kognitivne sposobnosti, boljšo pro- storsko predstavo, večjo sposobnost abstraktnega in divergentnega razmišljanja, večjo odprtost za nove izkušnje in spodbujanje radovednosti (Liao, 2016; Swaminathan & Schellenberg, 2015). Kljub jasnim ciljem STEAM izobraževanja, pa ostaja ve- liko izzivov implementacije povezovanja različnih 335Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine področij v praksi, predvsem vključevanje umetno- sti oz. ustvarjalnosti v ostala področja (Perignat & Katz-Buonincontro, 2019). Empirične raziskave kažejo, da gre predvsem za pomanjkanje metod, ki bi bile primerne za pedagoge, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo in nimajo tovrstnih izkušenj (Lajevic, 2013; Liao, 2016). Empiričnih raziskav o učinkih in posledicah STEAM izobraževanja je še vedno premalo, da bi lahko podrobno analizirali in vre- dnotili spremembe tovrstnega izobraževanja (Ha- esen & Van De Put, 2018). Dejstvo je, da so učenja, ki vključujejo raznolike pristope in metode, uspe- šnejše, saj dosežejo veliko večino učencev, ki jim ustrezajo različni pristopi poučevanja. Kakorkoli, iz prakse vemo, da je dandanes težko pritegniti pozornost mladih in je zato uporaba različnih me- tod učenja, pri katerih opazimo boljši učni učinek, vedno dobrodošla. Ker je geologija pomemben del narave, na tem mestu sledi premislek, kako lahko predstavimo ge- ološke vsebine na način, da bomo udeležence mo- tivirali k razmišljanju o naravoslovnih vsebinah in da bodo pridobljena znanja povezovali z vsakdanjim življenjem. Glavno vprašanje, ki si ga zastavljam tudi sama je, kako ohranjati otroško radovednost in kako spodbujati otrokov interes za geološko znanje, kako sooblikovati njihove sposobnosti, potrebne za kritičen, razmišljujoč in odgovoren odnos do nara- ve in okolja. Koncepti niso preprosti in vključujejo vrsto različnih spretnosti in izzivov, s katerimi se moramo soočiti že pred začetkom snovanja delav- nice. Tovrstno poučevanje zahteva celosten pristop, pri čemer je zelo pomembno, da pri udeležencih vzbudimo motivacijo in zagotovimo, da nova učenja ref lektirajo in jih povežejo s predhodnim znanjem in izkušnjami (Devetak & Metljak, 2014). Glavni iz- zivi so, kako skozi odraščanje ohranjati prostor za kreativno razmišljanje, čudenje naravnim pojavov, preverjanje idej v praksi, raziskovanje za novim, če- mur v odrasli dobi nemalokrat pravimo tudi strast do dela. To je tista iskrica, ki nas žene v razisko- vanje, ne glede na to, ali smo otroci ali odrasli. In prav tu je pomembno, da spodbujamo otrokovo in- dividualnost razmišljanja, ki jo bo lahko ohranjal tudi v odrasli dobi in z njo ustvarjal nekaj novega. Strokovno takšnemu pristopu pravimo konstruk- tivizem, ki poudarja aktivno vlogo učenca pri iz- gradnji razumevanja in osmišljanja informacij (Pe- tek, 2012). Veje konstruktivizma kot je didaktični konstruktivizem in raziskovalni didaktični sistem pouka so v osnovi zelo podobne znanstveno-razi- skovalnemu mišljenju (Plut Pregelj, 2008). Ne glede na različna poimenovanja in pristope, ki se uveljav- ljajo v zadnjih 20 letih, pa je skoraj vsem skupno zavedanje, da je za otroka pomemben neposreden stik z naravo, jo doživljati z vsemi čutili, se ji ču- diti in opazovati njeno raznolikost. Dejstvo je, da je motivacija eden od glavnih faktorjev pri učenju naravoslovja (Ryan & Deci, 2000), ne glede na to, kateri inovativni poučevalni pristop izberemo. To pomeni, da učenje naravoslovja postane učenče- va želja in pride iz notranje motivacije. Holbrook & Rannikmae (2007) sta s tem namenom razvila takoimenovani alternativni poučevalni pristop »iz- obraževanje z naravoslovjem«, ki ima poudarek na motivacijski spodbudi, za katero se uporabi različ- na navezovanja na socio-naravoslovni, individual- no naravoslovni ali okoljsko-naravoslovni kontekst (Devetak & Metljak, 2014). Na področju popularizacije geoloških vsebin v Sloveniji se je v zadnjem času naredilo veliko v okviru različnih tematskih geoloških delavnic tudi v naravi, informativnih tabel, vsebin v muzejih in geoparkih, izobraževanj, učil in učnih pripomoč- kov (učnih listov, aplikacij, učnih modelov, itd.) (nekaj primerov: Rman, 2010; 2013; Novak, 2017; Žvab Rožič, 2017; Popit et al., 2019; Brajkovič & Žvab Rožič, 2019). Geologi se vse bolj zavedamo in trudimo, da vsebine javnosti približamo na eno- staven in zanimiv način v skladu s potrebami da- našnje družbe. Glavni namen predstavljene delavnice je pre- izkusiti nov način spoznavanja geoloških vsebin s poudarkom aktivne vključenosti udeležencev de- lavnice preko ustvarjalnega izraza. Delavnica je bila v prvotni obliki zastavljena za predšolske in šolske otroke prve triade z namenom bolj kreativ- nega pristopa pri spoznavanju različnih vej geolo- gije. V okviru delavnice smo poleg raziskovalnega pristopa, ki je značilen za znanstveno delo, žele- li otrokom odpreti tudi prostor za ustvarjalen in bolj intuitiven izraz, s čimer bi znanje in izkušnjo delavnice otroci lahko bolj ponotranjili in znanje lažje integrirali. Na osnovi prvotno zastavljene de- lavnice, smo le-to prilagodili za različne starostne skupine in za način izvajanja v okviru manjših skupin oz. večjih dogodkov. Vsebina osnovne delavnice Delavnica je v osnovi zasnovana iz dveh delov, ki pa med seboj nista strogo ločena in se medse- bojno prepletata. Oba dela sta zasnovana na pod- lagi metod aktivnega in eksperimentalnega učenja. Uvodni del delavnice je namenjen razmišljanju o glavni tematiki delavnice in udeležence motiviramo z vprašanji kot so: iz česa so lahko narejene barve, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, iz česa so jih pridobivali nekoč in kakšen je proces izde- lave pigmenta in barve? Uvodu nato sledi predsta- vitev vseh teh vsebin, kjer udeležence spodbujamo 336 Teja ČERU z vprašanji, sami pa opazujejo, preizkušajo in se seznanijo z nekaterimi raziskovalnimi metodami priprave vzorcev, ki jih uporabljamo pri laboratorij- skih pripravah v geologiji, kot so drobljenje v teril- nici, sejanje in mletje različnih vzorcev kamnin in tal. Prvi del delavnice temelji na spoznavanju znan- stvenih pristopov, kjer udeleženci aktivno sodeluje- jo pri določevanju različnih lastnosti kamnin/mi- neralov (barva, oblika, trdnost, barva črte, itd.), ki vplivajo na to, ali je material primeren za izdelavo pigmenta in kako vpliva na samo pripravo in last- nosti pigmenta. Udeleženci spoznajo celoten proces izdelave barv, vse od priprave pigmenta iz različ- nih geoloških materialov do izdelave barv, ki se jih lahko shrani (sl. 1). Drugi del delavnice je namenjen ustvarjanju, kjer udeleženci barvajo pripravljene ge- ološke motive ali pa prosto slikajo. V tem delu ude- leženci povezujejo pridobljeno znanje s prvega dela delavnice še preko ustvarjanja, ko barve preizkušajo, a hkrati spoznavajo njihove lastnosti in pri barvanju vnaprej določenih motivov raziskujejo še različne ge- ološke vsebine. Na tak način prepletamo strokovne in kreativne vsebine skozi celoten drugi del delav- nice, kjer udeleženci razvijajo tudi psihomotorične spretnosti. S prostim slikanjem udeleženci razvijajo domišljijo in raziskujejo lasten ustvarjalen izraz. Zasnova delavnice poleg omenjenih učnih vse- bin omogoča dodajanje različnih geoloških vsebin glede na osrednjo tematiko delavnice oziroma gle- de na interes in starost ciljne skupine (več o pri- lagoditvah delavnice v nadaljevanju). Tako lahko vzporedno prepletamo geološke vsebine o lastno- stih in nastanku mineralov in kamnin, ki so pri- merni za pigmente, nahajališč le-teh v Sloveniji in svetu, in kako njihove kemijske in fizikalne last- nosti vplivajo na proces izdelave pigmenta in v končni fazi na lastnosti pigmenta. Tako se tekom delavnice spoznajo z različnimi vejami geologije (mineralogija, petrologija, rudna geologija, mine- ralne surovine, itd.). Nekaj primerov vprašanj, s katerimi lahko vzpodbujamo aktivno vključenost in motivacijo udeležencev tekom delavnice. - Iz česa so izdelane barve, ki jih uporabljajo doma ali v vrtcu/šoli? Pri tem vprašanju spodbudimo otroka k razmisle- ku, iz česa pravzaprav so barve in kje vse jih upo- rabljamo. - Ali kamen riše? Pri tem vprašanju otroci spoznavajo različne mi- nerale in kamnine, njihovo barvo in preverijo, kakšno barvo sledi pušča mineral/kamen. Otroci spoznavajo, tipajo, raziskujejo različne geološke materiale in opazujejo ter opisujejo njihove podob- nosti in razlike. - Kako pridobimo pigmente iz kamnin/mineralov? Otroke preko izkustvenega učenja popeljemo sko- zi proces izdelave pigmentov (drobljenje, sejanje) od surove kamnine ali minerala do pigmenta, ki je primeren za izdelavo barve. - Katera barva je najbolj intenzivna/prekrivna? Preko ustvarjalnosti otroci preizkušajo različne barve in s tem odkrivajo različne lastnosti pigmen- tov kot so, intenzivnost, prekrivnost, obstojnost in teksturo, mešanje pigmentov, zrnavost, itd. Skozi lastno ustvarjalnost raziskujejo in povezujejo last- nosti geoloških materialov in barv iz njih. Preko postavljenih vprašanj skozi delavnico ot- roci iščejo odgovore in raziskujejo ter preverjajo svoje domneve, teorije in zamisli. Vprašanja so se- veda prilagojena tudi osrednji tematiki, ki jo lahko spreminjamo. Delavnica je lahko usmerjena v spo- znavanje mineralov in otroci se na zelo neposreden način in skozi ustvarjanje seznanijo z različnimi oblikami mineralov, ki jih najprej vidijo v živo, nato pa njihove oblike še barvajo in rišejo. Spoz- navajo različne geometrijske oblike preko barvanja kristalov, lahko celo s pigmentom tega minerala, če je to možno (malahit, kalcit, azurit, itd.). Na tak način otrokom abstraktne vsebine na subtilen na- čin približamo in jih navdušimo nad raznolikimi oblikami različnih mineralov. Materiali za izvedbo delavnice V nadaljevanju so našteti osnovni materiali za izvedbo delavnice. Glede na prilagoditve delavnice se le-ti lahko ustrezno poenostavijo oz. dopolnijo. - Nabor različnih mineralov, kamnin, tal in pre- moga (limonit, hematit, malahit, azurit, apne- nec, tuf, premog, grafit, itd.) - Pripadajoči zmleti pigmenti presejani pod ve- likost 0,063 mm - Poleg naravnih pigmentov imamo lahko za primerjavo tudi nekaj umetnih pigmentov in barv - Terilnica in sito za prikaz procesa drobljenja in sejanja materialov - Sestavine in veziva za pripravo akvarelnih barv (gumiarabika, glicerin, med) - Barvne palete s pripravljenimi akvarelnimi barvami, čopiči - Akvarelne pobarvanke z geološkimi motivi, prazni akvarelni listi - Plakati z opisanimi vsebinami glede na osred- njo tematiko delavnice: npr: naravni pigmenti skozi zgodovino slikarstva, toksični pigmenti v zgodovini, itd. - Knjige o naravnih pigmentih (primerno za odrasle) 337Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Sl. 1. Cikel izdelave naravnih pigmentov od kamna do barve. Fig. 1. The process of making natural pigment from stone to paint. 338 Teja ČERU Prilagoditve delavnice V nadaljevanju so opisane prilagoditve delavni- ce glede na starost ciljne skupine in značaj dogod- ka (manjše oz. večje skupine na javnih dogodkih). Delavnica za predšolske otroke Pristop k spoznavanju geologije za predšolske ot- roke se razlikuje od prenosa znanj otrokom v osnov- ni in srednji šoli. Vsebine morajo biti predstavljene Sl. 2. Delavnica v vrtcu Litija. (Fotografije: Mateja Jemec Auflič, Ivanka Mlakar). Fig. 2. Workshop at the kindergarten in Litija. (Photos: Mateja Jemec Auflič, Ivanka Mlakar). 339Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine na preprost in nazoren način, pri čemer je po- membno, da nova znanja zaznavajo in odkrivajo tudi z uporabo vseh čutil. Predšolski otroci imajo močan domišljijski svet, a ga že začnejo razlikova- ti od realnega. Prav zato je pomembno, da tekom delavnice z aktivnimi vprašanji otrokom omogo- čimo prostor, da so pri odgovorih kreativni in do- puščamo, da uporabljajo svojo domišljijo. Nekatere vsebine osnovne delavnice so za predšolske otroke prezahtevne in preveč poglobljene, zato smo jih prilagodili. Eden izmed načinov je ta, da barvanje in ustvarjanje prepletemo znotraj izbrane geološke tematike brez podrobnih vsebin o izdelavi pigmen- tov in barv (sl. 2). Glavne prilagoditve - več slikovnega gradiva in učnih pripomočkov - vodenje delavnice mora vključevati več aktiva- cijskih vprašanj, s katerimi pritegnemo pozor- nost in držimo motivacijo skupine otrok - delavnica mora biti vsebinsko dinamična in vključevati mora vsebine, pri katerih bodo otro ci aktivno in skupinsko sodelovali - prevladujejo metode eksperimentalnega uče- nja pri spoznavanju strokovnih vsebin - zaradi zahtevnosti akvarelne tehnike so eno- stavne pobarvanke primernejše od prostega slikanja - trajanje delavnice: max. do 1 ure Primer izvajanja delavnice V sklopu delavnice za predšolske otroke, kjer so bili osrednja tema dinozavri, so bili geološki kon- cepti predstavljeni na enostaven in eksperimen- talen način. Otroci so dinozavre spoznavali preko igrač, jih vzeli v roke in opisovali njihova opažanja glede na aktivacijska vprašanja tekom delavnice. Spoznavali so različne vrste dinozavrov, njihovo velikost, kako se lahko skozi čas ohranijo njiho- vi fosilni ostanki, itd. Velikost zob nekaterih di- nozavrov smo ponazorili npr. z velikostjo bana- ne. Njihove velikosti stopinj pa s prikazom realne stopinje, na katero so nalepili odtise svojih nog, ki so jih pobarvali z naravnimi pigmenti. Spoznava- li smo tudi, kako se ohranijo stopinje dinozavrov in to ponazorili z odtisi rok v mivki, pri čemer so otroci opazovali, kako se njihove dlani odtiskujejo v mivki (sl. 3). Delavnico spoznavanja dinozavrov smo na koncu dopolnili z barvanjem dinozavrov z naravnimi pigmenti. Zelo poenostavljeno smo si pogledali tudi nekaj različnih kamnov in pripada- joče pigmente. Otroci so imeli na voljo 4 različne vrste dinozavrov s pripadajočimi izrezanimi stopi- njami, ki smo jih spoznavali v začetku delavnice. Za izbranega dinozavra so morali najti ustrezno stopinjo in nato dinozavra še pobarvati. Kot je raz- vidno iz opisanega, smo ustvarjalni del delavnice prepletali z raziskovanjem strokovnih vsebin, kar pripomore k večji motivaciji, večji vključenosti in boljši pozornosti otrok pri usvajanju novih vsebin. Delavnica za osnovnošolske otroke Izvedba delavnice in vsebine za osnovnošolske otroke so primerne na način kot je zapisano pri osnovnem opisu delavnice. Glede na starost skupi- ne se vsebine ustrezno prilagaja in glede na interes otrok poglablja in razširja. Pri podajanju vsebin se še vedno poslužujemo metod aktivnega in ekspe- rimentalnega učenja, pri čemer lahko dodajamo tudi nekaj več teoretičnih vsebin in kompleksnej- ših strokovnih vsebin. Poleg predstavitve eksperi- mentalnega dela delavnice, lahko delavnico prip- ravimo tako, da otroci pridobijo znanja, s katerimi lahko sami izdelajo pigmente s pripomočki, ki jih najdejo doma. Uporabijo lahko tla iz svoje okolice, jih zdrobijo s kladivom, presejejo skozi kuhinjsko cedilo in za vezivo uporabijo jajce. Glavne prilagoditve - uporaba metod aktivnega in eksperimentalne- ga učenja - otroci so aktivno vključeni v sam proces izde- lave pigmentov in barv z ustreznim vodenjem - poleg pripravljenih pobarvank, lahko otro- ke spodbudimo, da prosto slikajo v akvarelni tehniki - za ustvarjanje namenimo vsaj polovico časa celotne delavnice - vodenje delavnice vključuje aktivacijska vpra- šanja, s katerimi mentor odpira prostor, da otroci izrazijo lasten interes za vsebine ter na podlagi tega delavnico prilagaja - dodajanje strokovnih vsebin za višje razrede: kako nastajajo minerali, kamnine, kje jih naj- demo pri nas in v svetu, kakšna je njihova po- gostost, kako so se barve skozi čas spreminjale v povezavi s slikarstvom - trajanje delavnice: 2-3 ure Primer izvajanja delavnice Delavnica v Knjižnici Medvode je obsegala manjšo skupino otrok starosti med 5 in 12 let. Zaradi različne starosti in različnega predhodne- ga znanja je bil prvi del delavnice prilagojen vsa- kemu posamezniku. Starejši otroci so veliko več spraševali sami, medtem ko je bilo mlajše otroke potrebno vzpodbujati z aktivacijskimi vprašanji. Prednost dogodkov v manjših skupinah je ta, da 340 Teja ČERU otroci lahko ustvarjajo dlje časa, saj se je izkazalo, da se med barvanjem/slikanjem sprostijo in umi- rijo. Ob ustvarjanju so imeli otroci čas za dodatna vprašanja in ref leksijo. Delavnica za odrasle Delavnica za odrasle je bila vsebinsko struk- turirana drugače. Uvodni del je bil namenjen obsežni, poglobljeni in sistematični predstavitvi naravnih pigmentov iz različnih materialov skozi zgodovino slikarstva. Predstavljeni so bili materi- ali, lastnosti njihovih pigmentov in obdobja, ko so bili ti najbolj v uporabi. Udeleženci so tako spoz- nali naravne materiale, ki so se uporabljali vse od prazgodovinskih poslikav, preko antike, srednjega veka, renesanse, baroka in vse do danes, ko nad naravnimi pigmenti začnejo prevladovati sintetič- no izdelani pigmenti. Na primerih umetnin naj- večjih slikarskih mojstrov so spoznavali, katere pigmente in kombinacije le-teh so uporabljali za želen učinek in odtenek končne slike. Enourni teo- retični predstavitvi in diskusiji je sledila enourna delavnica prostega slikanja (sl. 4). Delavnico lahko zastavimo tudi tako, da prvemu teoretičnemu delu namesto slikanja, sledi delavnica izdelave pigmen- tov in barv, ki zahteva več časa za samo pripravo in tudi izvedbo. Sl. 3. Delavnica v manjši skupini otrok v Knjižnici Medvode (22. 11. 2023). Fig. 3. Workshop in a small group of children at the Medvode Library (November 22, 2023). 341Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Glavne prilagoditve - več teoretičnih vsebin - večji poudarek na povezavi vsebin naravnih pigmentov in slikarstva - poudarek na prostem slikanju - za ustvarjanje namenimo vsaj polovico časa celotne delavnice - trajanje delavnice: 2-3 ure Splošna javnost (naključni obiskovalci na javnih dogodkih) Priprava delavnice na večjih dogodkih, kjer so obiskovalci naključni in vseh starosti, zahteva svojevrstno pripravo. Ker udeleženci na tovrstne dogodke večinoma ne pridejo namensko, smo pri takšnih dogodkih dali poudarek tudi na vizualen vidik delavnice. Ta je pomemben, da pritegnemo posvetli in poravnava slik S. 4. Utrinki s predavanja o naravnih pigmentih v zgodovini slikarstva in ustvarjalna delavnica (Knjižnica Medvode, 19. 3. 2024, fotografije: Mirjam Slanovec, Anja Torkar, Teja Čeru). Fig. 4. A glimpse from the lecture and workshop on natural pigments in the history of painting (Medvode Library, 19 March, 2024., photos: Mirjam Slanovec, Anja Torkar, Teja Čeru). 342 Teja ČERU pozornost udeleženca tudi na samo vsebino de- lavnice. S tem namenom smo uporabili nekatere pripomočke, kot na primer slikarska stojala z ne- katerimi najbolj znanimi slikami, pobarvanke ge- oloških motivov, itd. Za odrasle smo pripravili pla- kate s podrobnejšimi opisi o barvah in pigmentih za odrasle. Za otroke pa smo imeli različne pobar- vanke in demonstracijo izdelave pigmentov iz raz- ličnih kamnin in mineralov. Dinamika predajanja strokovnih vsebin je zelo raznolika, saj gre za kon- stantno prilagajanje različnim izkušnjam in inte- resom mimoidočih, zato je na tovrstnih dogodkih dobrodošlo tudi večje število strokovnega osebja. Glavne prilagoditve - priprava vsebin za vse starosti - večji poudarek na estetskem vidiku delavnice - številna aktivacijska vprašanja, da pritegnemo pozornost mimoidočih - večje število mentorjev, ki delavnico vodijo - strnjene in krajše strokovne vsebine, saj je čas mimoidočih na prizorišču delavnice relativno kratek Primeri izvedbe delavnic Delavnica je bila prvič predstavljena v okviru projekta NočMoč, kjer je bila na dogodku Evrop- ska noč raziskovalk in raziskovalcev jeseni 2023 (sl. 5) tudi prvič predstavljena javnosti (Čeru et al., 2023). Prav tako je bila delavnica izvedena v okviru sejma mineralov in fosilov Slovenije (MINFOS 2024) z vsebinskimi prilagoditvami v skladu s st- rokovnim fokusom, ki je bil letos namenjen fosilni f lori in sulfidnim mineralom. S tem namenom smo izdelali pobarvanke s kristali sulfidnih mineralov in fosilne rastline Lepidodendron. Izobraževalna vsebina delavnice je bila predstavljena z dvema plakatoma in vitrino, kjer smo predstavili sulfidne minerale in pigmente iz njih ter predstavili njiho- vo uporabo skozi zgodovino. Ta del delavnice je bil namenjen starejšemu delu obiskovalcev. Za odra- sle in otroke so bili na mizi predstavljeni različni geološki materiali, pigmenti iz njih in predstavl- jen celoten cikel priprave barv (sl. 6). Nad veliko ustvarjalno mizo, kjer so udeleženci slikali, so bili plakati, ki so predstavljali nekdanja okolja z bogato f loro, z namenom prikazati vzdušje velikih rastlin, ki so nekoč rastle tudi na našem območju. Poleg tega smo imeli na slikarskih stojalih predstavljene tri slike nekdanjih slavnih umetnikov s pripada- jočimi informacijami o pigmentih, ki so jih upora- bili na slikah. Narava dogodka in velika površina za ustvar- janje je omogočala, da je lahko več udeležencev hkrati ustvarjalo (sl. 7). Prednost tovrstnih do- godkov z večjim prostorom za izvajanje delavnic je, da si udeleženci lahko vzamejo več časa za ustvarjanje. Večje število mentorjev na delavnici omogoča, da se vsakemu posamezniku poglobljeno posvetimo glede na njihov interes. Sl. 5. Pripravljena delavnica na dogodku Evropska noč razisk- ovalk in raziskovalcev 2023 (Fotografija: Aleksandra Tren- chovska). Fig. 5. Prepared workshop for the event European Research- ers‘ Night 2023 (Photo: Alek- sandra Trenchovska). 343Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Sl. 6. Pripravljena delavnica v skladu s strokovnim fokusom 50. MINFOS-a: Sulfidni minerali in fosilna flora (Fotografije: Staša Čertalič, Aleksandra Trenchovska, Zala Zarkovič). Fig. 6. A workshop prepared in accordance with the expert focus of the 50th MINFOS: Sulfide minerals and fossil flora (Photos: Staša Čertalič, Aleksandra Trenchovska, Zala Zarkovič). 344 Teja ČERU Sl. 7. Utrinki z izobraževalno-ustvarjalne delavnice na 50. MINFOS (Fotografije: Zala Zarkovič). Fig. 7. Snapshots from the educational and creative workshop at the 50th MINFOS (Photos: Zala Zarkovič). 345Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Zaključki in razmišljanja za delo v prihodnje Predstavljeni primeri izvajanja delavnice so eden izmed načinov popularizacije oz. ozavešča- nja geoloških vsebin javnosti na malce drugačen način. Vsak dogodek posebej od nas zahteva tako strokovne prilagoditve kot tudi prilagoditve v me- todah poučevanja le-teh. Za učinkovito poučeva- nje smo soočeni s številnimi izzivi, ki pa jih lahko uspešno rešujemo le na podlagi stalnega izobra- ževanja ne samo strokovnih, ampak tudi pedago- ških vsebin. Poleg tega pa največ štejejo različne izkušnje, ki jih imamo na področju popularizacije stroke ter naša odprtost za enakovreden dialog s splošno javnostjo in prilagodljivost glede na raz- lične potrebe in znanja ciljne skupine. Gre za izme- ničen proces, kjer se ne učijo le učenci, ampak tudi mi ter na podlagi odzivov ljudi znanja nadgrajuje- mo in izboljšujemo. Na podlagi odziva udeležencev na različnih dogodkih, lahko zaključim, da so delavnice doži- vele veliko zanimanja in da je podajanje vsebin z metodami aktivnega in eksperimentalnega učenja veliko bolj uspešno od tradicionalnih metod uče- nja. Prav tako se je izkazalo, da je ustvarjalen del delavnice zelo zanimiv za otroke in nemalokrat tudi za odrasle in da doprinese k celi izkušnji spo- znavanja novih vsebin. Z nekaj truda se da uspeš- no povezovati različna področja in udeleženci so imeli možnost geološke vsebine integrirati še pre- ko ustvarjalnega izraza. Delavnica ima poleg opi- sanih prilagoditev še veliko prostora za navezave na različne geološke vsebine, ki tu niso bile pred- stavljene. Poleg tega bi bila zanimiva tudi izvedba delavnice v naravi, kjer bi bili udeleženci vključeni v celoten proces izdelave pigmentov, od iskanja tal in kamnin, do postopkov mletja, sejanja in izdela- ve barv. Tako bi na neposreden način spoznali delo geologa na zabaven in raziskovalen način. Namen raziskovalnega poučevanja je namreč v odkriva- nju novega in v uvajanju otrok v metode in tehnike znanstvenoraziskovalnega mišljenja. Ker sama naravo dojemam tako z znanstvene- ga kot tudi umetniškega vidika, bom zaključila z mislijo Alberta Einsteina, ki je dejal: “Najlepše, kar lahko doživimo, je skrivnostno. Je vir prave umetnosti in znanosti”. Na stičišču znanosti in umetnosti je narava. Tu imamo geologi srečo, saj imamo veliko prostora, kako lahko geološke vse- bine predstavimo na zanimiv in igriv način, ki je posamezniku blizu v vsakdanjem življenju. V marsikaterih pogledih se znanost in umetnost res razhajata, a skupno obema je čudenje, raziskova- nje ter skrivnostnost neznanega. Znanost pri tem temelji na znanstvenih metodah, preverljivosti, dokazljivosti, medtem ko pri umetnosti ni meja, temveč svobodni izraz. In prav ta brezmejni pros- tor v umetnosti daje prostor za razmišljanja izven okvirjev v znanosti, kjer se porodijo nove ideje. Tudi v novih pristopih učenja različnih področij, gre vse v to smer, da se področja povezujejo in obravnavajo celostno. Seveda je v teoriji vse bolj enostavno kot v praksi, lahko pa v tej smeri razmi- šljamo in delamo majhne korake in se prepustimo kreativnosti pri ustvarjanju vsebin za namen po- pularizacije geologije. Zahvala Začetna ideja se je realizirala v okviru projekta NočMoč 2022–2023, prva izvedba delavnice na dogod- ku Noč raziskovalk in raziskovalcev. Ideja je bila nato realizirana na dogodku MINFOS in v okviru drugih manjših delavnic, tako da gre zahvala vsem, ki so ideji dali prosto pot in omogočili njeno izvedbo. Posebno bi se zahvalila Barbari Čeplak za pomoč pri mletju vzorcev in pripravi barv in Staši Čertalič za vso izvedbo krei- ranja pobarvank, plakatov in idej postavitve delavnic v sklopu različnih dogodkov. Zahvala tudi vsem, ki so prispevali kakšen kos kamnine, kakorkoli pomagali na dogodkih in avtorjem fotografij, ki so ujeli trenutke iz različnih delavnic. Literatura Brajkovič, R. & Žvab Rožič, P. 2019: KamenCheck - učna aplikacija za prepoznavanje kamnin. Konkrecija: revija Društva prijateljev mineral- ov in fosilov Slovenije, 8: 100–101. Cone, C.S. 2014: Using Art to Teach Students Science Outdoors: How Creative Science In- struction Inf luences Observation, Question Formation, and Involvement. Thesis, Science Teaching, Portland State University: 71 p. https://doi.org/10.15760/etd.2096 Čeru, T., Čeplak, B. & Čertalič, S. 2023: Didaktični pristop pri spoznavanju geoloških vsebin za otroke: primer barvanja geoloških motivov z nar- avnimi pigmenti. In: Rožič, B. (ed.): Razprave, poročila = Treatises, reports: 26. posvetovanje slovenskih geologov = 26th Meeting of Sloveni- an Geologists, Oktober 2023. Univerza v Lju- bljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddel- ek za geologijo, Geološki zbornik, 26/1: 12–15. Delgado-Rodríguez, S., Domínguez, S.C. & Gar- cia-Fandino, R. 2023: Design, Development and Validation of an Educational Methodol- ogy Using Immersive Augmented Reality for STEAM Education. J. New Approaches Educ. Res., 12: 19–39. https://doi.org/10.7821/ naer.2023.1.1250 346 Teja ČERU Devetak, I. & Metljak, M. (eds.) 2014: Inovativno poučevanje naravoslovja in spodbujanje nara- voslovne pismenosti v osnovni in srednji šoli (na spletu), Pedagoška fakulteta, Ljubljana: 109 p. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2603/ (12. 11. 2024). Devetak, I., Drofenik Lorber, E., Juriševič, M. & Glažar, S.A. 2009: Comparing Slovenian year 8 and year 9 elementary school pupils’ knowl- edge of electrolyte chemistry and their intrin- sic motivation. Chemistry Education Research and Practice, 10/4; 281–290. https://doi. org/10.1039/B920833J Green, K., Trundle, K. C. & Shaheen, M. 2019: Integrating the arts into science teaching and learning: A literature review. Journal for Learning through the Arts, 14/1: unpaginated. https://doi.org/10.21977/D914140829 Haesen, S. & Van De Put, E. 2018: STEAM Ed- ucation in Europe: A Comparative Analysis Report, EuroSTEAM, 82 p. http://www.eu- rosteamproject.eu http://www.eurosteampro- ject.eu (13. 11. 2024). Holbrook, J. & Rannikmae, M. 2007: The Nature of Science Education for Enhancing Scientif- ic Literacy. International Journal of Science Education, 29/11: 1347–1362. https://doi. org/10.1080/09500690601007549 Juriševič, M., Vrtačnik, M., Kwiatkowski, M. & Gros, N. 2012: The interplay of students’ moti- vational orientations, their chemistry achieve- ments and their perception of learning within the hands-on approach to visible spectrome- try. Chemistry Education Research and Prac- tice, 13/3: 237–247. https://doi.org/10.1039/ C2RP20004J Lajevic, L. 2013: Arts Integration: What Is Real- ly Happening in the Elementary Classroom? Journal for Learning through the Arts, 9/1: unpaginated. http://escholarship.org/uc/ item/9qt3n8xt Liao, C. 2016: From Interdisciplinary to Trans- disciplinary: An Arts-Integrated Approach to STEAM Education. Art Education, 69/6: 44– 49. https://doi.org/10.1080/00043125.2016.1 224873 Nichols, A.J. & Stephens, A.H. 2013: The scientif- ic method and the creative process: Implica- tions for the K-6 classroom. Journal for Learn- ing through the Arts, 9/1: 1–14. https://doi. org/10.21977/D99112599 Marentič Požarnik, B. 2008: Konstruktivizem na poti od teorije spoznavanja do vplivanja na ped- agoško razmišljanje, raziskovanje in učno prak- so. Sodobna pedagogika, 59/4: 28-51. https:// w w w.dl ib.si/stream/UR N:NBN:SI:doc-TQ - JF0V FP/979159d1-921e - 423b -b0e7- db7b - b48454e8/PDF Marentič Požarnik, B. & Plut Pregelj, L. 2009: Moč učnega pogovora. Ljubljana: DZS Novak, M. 2017: Geološki sprehod po Ljubljani kot primer izobraževanja na prostem. In: Rožič, B. (ed.): Razprave, poročila = Treatises, re- ports. 23. posvetovanje slovenskih geologov = 23rd Meeting of Slovenian Geologists, Lju- bljana, marec 2017. Univerza v Ljubljani, Nar- avoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za ge- ologijo, Geološki zbornik, 24: 121–125. Petek, D. 2012: Zgodnje učenje in poučevanje nar- avoslovja z raziskovalnim pristopom. Revi- ja za elementarno Izobraževanje, Pedagoška fakulteta, 5/4: 101–114. Perignat, E. & Katz-Buonincontro, J. 2019: STEAM in practice and research: An integra- tive literature review. Thinking Skills and Cre- ativity, 31: 31–43. https://doi.org/10.1016/j. tsc.2018.10.002 Plut Pregelj, L. 2008: Ali so konstruktivistične te- orije učenja in znanja lahko osnova za sodoben pouk? Sodobna pedagogika, 59/4: 14–27. Polak, A., Gradišek, P. & Marentič-Požarnik, B. 2024: Kakšen naj bo učitelj prihodnos- ti? Prispevek h kritičnemu premisleku ob prenovi slovenskega izobraževanja. Sodobna pedagogika, 75/1: 49–68. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1LFXGS83 Popit, T., Žvab Rožič, P., Verbovšek, T., Pušnik, N., Petek, T., Tomažič, M., Mušič, M., Rome, T., Vodušek, J., Ostruh, P., Gajšek, M., Kos, U., Šantl, L. & Kokalj, M. 2019: Podajanje ge- oloških vsebin v osnovnih in srednjih šolah preko interaktivnih učnih listov (EDUGEO, PKP). In: Rožič, B. (ed.): Razprave, poročila = Treatises, reports. 24. posvetovanje slovenskih geologov Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Nar- avoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za ge- ologijo. Geološki zbornik, 25: 95–99. Potvin, G., Hazari, Z., Tai, R. H. & Sadler, P.M. 2009: Unraveling bias from student evalua- tions of their high school science teachers. Sci- ence Education, 93/5: 827–845. https://doi. org/10.1002/sce.20332 Rman, N. 2010: Geological workshop for primary schools. Geologija, 53/1: 93–96. https://doi. org/10.5474/geologija.2010.007 Rman, N. 2013: How to use an educational sand-box model to enhance the knowledge groundwater dynamics. Geologija, 56/2: 257–264. https:// doi.org/10.5474/geologija.2013.017 347Izobraževalno-ustvarjalne delavnice: vključevanje ustvarjalnega izraza v geološke učne vsebine Ryan, R.M. & Deci, E.L. 2000: Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic Definitions and New Directions. Contemporary Educa- tional Psychology, 25/1: 54–67. https://doi. org/10.1006/ceps.1999.1020 Swaminathan, S. & Schellenberg, E.G. 2015: Arts education, academic achievement and cogni- tive ability. In: Tinio, P.P.L. & Smith J.K. (eds.): The Cambridge Handbook of the Psychology of Aesthetics and the Arts, Cambridge Univer- sity Press: 364–384. https://doi.org/10.1017/ CBO9781139207058.018 Tori, M. 2012: Prosti čas mladih. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: 99 p. http://dk.fdv.uni-lj. si/diplomska/pdfs/tori-martina.pdf (15. 11. 2024) Žvab Rožič, P. 2017: Šolske učne geološke zbirke. In: Rožič, B. (ed.): Razprave, poročila = Trea- tises, reports. 23. posvetovanje slovenskih ge- ologov. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnoteh- niška fakulteta, Oddelek za geologijo, Geološki zbornik, 24: 214–217.