UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 45:90

/



FAGOT /

Umetniška gimnazija – glasbena smer; /

modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 2 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v .

3

0

slovenski Istri – glasbena smer; modul B.

petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: fagot

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Mateja Bajt, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jože Bogolin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Matjaž Emeršič, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Gregor Gorenšek, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Liza Hawlina, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matjaž Jevšnikar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Valerija Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Simon Klavžar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Uroš Košir, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jože Kotar, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Janez Pincolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Lev Pupis, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Robert Prednik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Dejan Rihtarič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jože Rošer, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Metod Tomac, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Rok Vilhar, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Rok Volk, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Matej Zupan, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper

JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-fagot_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260370179

ISBN 978-961-03-1284-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt fagot za izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu fagot za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 55

Namen predmeta ........................................... 9 1. letnik ........................................................ 55

Temeljna vodila predmeta ............................. 9 TEHNIČNE PRVINE ..................................... 55

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10 ETUDE ........................................................ 55

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11 KONCERTI, SONATE .................................... 55

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

SKLADBE .................................................... 56

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

2. letnik ........................................................ 56

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 56

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 14 ETUDE ........................................................ 56

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 20 KONCERTI, SONATE .................................... 56

1. LETNIK .......................................................... 21 SKLADBE .................................................... 57

Tehnične prvine ........................................... 21

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 57

Etude ........................................................... 23

3. letnik ........................................................ 57

Koncerti, sonate ........................................... 24

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 57

Skladbe ........................................................ 26

2. LETNIK ETUDE ........................................................ 57 .......................................................... 28

Tehnične prvine KONCERTI, SONATE .................................... 58 ........................................... 28

Etude ........................................................... 30 SKLADBE .................................................... 58

Koncerti, sonate ........................................... 32

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 59

Skladbe ........................................................ 34

4. letnik ........................................................ 59

Skladbe slovenskih skladateljev ................... 36

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 59

3. LETNIK .......................................................... 37

ETUDE ........................................................ 59

Tehnične prvine ........................................... 37

KONCERTI, SONATE .................................... 59

Etude ........................................................... 39

Koncerti, sonate ........................................... 41 SKLADBE .................................................... 60

Skladbe ........................................................ 43 SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 61

Skladbe slovenskih skladateljev ................... 45 PRILOGE ............................................... 62

4. LETNIK .......................................................... 46

Tehnične prvine ........................................... 46

Etude ........................................................... 48

Koncerti, sonate ........................................... 50

Skladbe ........................................................ 52

Skladbe slovenskih skladateljev ................... 54





4


5

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

3

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Učni program je zasnovan tako, da dijaku omogoča spoznati, odkrivati, usvajati in razvijati specifične lastnosti izvajalske tehnike glasbila. Priporočena glasbena literatura ponuja ustrezno izbiro in prilagodljivost posameznemu dijaku ter mu omogoča nadgradnjo že pridobljenega znanja. Širok izbor literature omogoča dijaku postopen razvoj specifičnih tehničnih in tonskih posebnosti glasbila, od preprostejših pa do virtuoznih, profesionalnih del. Igranje etud vpliva na dobro branje z lista in večjo tehnično spretnost. Pestra izbira skladb spodbuja dijaka k razumevanju zgradbe skladb, stilnih obdobij in različnih slogov igranja. Glede na stilno obdobje dijak razvija tonske, estetske in barvne posebnosti glasbila, odkriva dinamično niansiranje in zvočno izraznost kar spodbuja izražanje. Ob pomoči priporočenih tehničnih in muzikalnih prvin, etud in različnih skladb dijak bogati spretnost obvladovanja čiste intonacije, tehnične spretnosti ter poglablja izvajalske spretnosti, čutno izraznost in stilno ustrezno interpretacijo.

Dijak v vseh letnikih izobraževanja, skladno s svojimi psihofizičnimi zmogljivostmi in sposobnostmi, poglablja teoretična in praktična znanja ter veščine. Pri tem ozavešča in razvija motorične spretnosti, ritmične, bralne, muzikalne in ustvarjalne sposobnosti ter spoznava stilne značilnosti različnih obdobij.

Znanje igranja fagota v srednješolskem obdobju dijaku odpira poti priložnosti v smeri kompleksnosti dojemanja vsebine ter sporočila glasbe in hkrati spodbuja, usmerja ter navdihuje dijaka k sodelovanju pri raznovrstnih komornih in orkestrskih zasedbah, kar se navezuje na prihodnje profesionalno delovanje. Učni program ponuja predloge in rešitve, ki sledijo tudi temu cilju.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelj ob upoštevanju razvojnih zakonitosti dijaka in njegovih interesov avtonomno izbira glasbene vsebine: šole in tehnike, etude, koncerte, sonate, druge skladbe in skladbe slovenskih skladateljev z namenom razvoja dijakove glasbene nadarjenosti ter poglabljanja njegove muzikalnosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, krepitve njegove daljše osredotočene pozornosti ter psihofizične vzdržljivosti.

Učitelj prav tako posveča pozornost fizičnemu in duševnemu zdravju, gojenju duha ustvarjalnosti ter s tem celostnemu razvoju dijaka. Učitelj omogoča dijaku soustvarjanje učnega procesa s ključnimi dejavniki: namera učenja, osebni cilji, kriteriji uspešnosti, zastavljanje vprašanj, medvrstniško in samovrednotenje. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka v učnem procesu ter k celostnemu razvoju in trajnejšemu znanju.



9





4


5

:

9

0

/

/

/



Dijak si ob učnem načrtu zastavlja cilje in namere, vrednoti svoje delo v povezavi z zastavljenimi cilji in je 5202 deležen kakovostnih ter izčrpnih povratnih informacij predvsem s strani učitelja, prav tako pa tudi drugih .21 dijakov (ob nastopih ali drugih skupinskih projektih) z namenom krepitve lastnega glasbenega razvoja, veščin, .30 znanja in napredka.

Učitelj prevzame odgovornost za izbiro ustreznega programa, s katerim se dijak predstavlja na ocenjevanjih znanja in nastopih. Dijak prav tako razvija odgovornost za svoje znanje in veščine. V povezavi z učnim načrtom in standardi znanja oblikuje lastne cilje, razvija sposobnosti za načrtovanje učenja, usvaja ter oblikuje strategije za doseganje zastavljenih ciljev, ob sistematični vadbi razvija delovne navade in odnos do dela, spremlja in samostojno vrednoti uspešnost svojega napredka v skladu z zastavljenimi cilji. Na nastopih predstavlja svoje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke.

Tako učitelj kot dijak skrbita za kvaliteto učnega jezika in spoštljivo medsebojno komunikacijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega dijaka posebej. Učitelj pozna in spodbuja dijakove ambicije ter nadstandardne sposobnosti, zagotavlja kvalitetno strokovno podporo in mu s tem pomaga oblikovati ter uresničevati kratko-, srednje- in dolgoročne cilje. Za učinkovito načrtovanje pouka učitelj spremlja dijakov napredek. Pri pouku naj učitelj vzpodbuja dijaka pri usvajanju specifik glasbila in namenja posebno pozornost izdelavi jezičkov, ki so pomembni za oblikovanje in kvaliteto tona. Učitelj pripravi dijaka na nastope; to vključuje tako temeljito tehnično, muzikalno in doživljajsko pripravljenost skladbe kot tudi psihofizično pripravo. Učitelj in dijak pred začetkom pouka poskrbita za dobro fizično počutje ter pripravljenost igranja, kar vključuje vaje za ogrevanje.



10





4


5

:

9

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

3

0



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

4

5

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .21 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .30 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





4


5

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .21 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .30 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





4


5

:

9

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.21.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

– temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),



14

4

5

:

9

0

/

/

/



– dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov, 5202.2 – kulture, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.1.30 Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike,

prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obiski koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pri vsaki temi (letniku) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične in muzikalne prvine, Etude). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov se učitelju omogoča avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.



Individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk fagota ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka instrumenta še bolj podpira individualizacijo in diferenciacijo. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.

Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri čemer dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



15

4

5

:

9

0

/

/

/



Medpredmetno povezovanje 5202.2 Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot 1.3 tudi učnih vsebin in pojmov. Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri komorni igri, v vokalno-0

instrumentalnih sestavih in orkestrih. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, glasbenega stavka in zgodovine glasbe uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in kakovostnejši izvedbi skladb.

Medpredmetno povezovanje se uresničuje v čim večji možni meri s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini ter pri projektnem in raziskovalnem delu.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku.

Individualni pouk instrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih.

Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde znanja. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.

Priporočena snov za zaključni nastop

1. LETNIK

Dijak:

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi in dominantnim septakordom;

» izvede dve etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave);

» izvede dva stavka sonate različnega karakterja in prvi stavek koncerta;

» izvede eno skladbo.



16

4

5

:

9

0

/

/

/



2. LETNIK 5202.2 Dijak:1.30 » izvede lestvico s pripadajočimi akordi;

» izvede dve etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave);

» izvede dva stavka sonate različnega karakterja in prvi stavek koncerta;

» izvede poljubno skladbo 19.–21. stoletja.



3. LETNIK

Dijak:

» izvede lestvico s pripadajočimi akordi;

» izvede dve etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave);

» Izvede dva stavka sonate različnega karakterja in prvi stavek koncerta;

» izvede poljubno skladbo 19.–21. stoletja.



4. LETNIK:

Dijak:

» zaigra lestvice, akorde;

» izvede dve etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave);

» izvede sonato in koncert v celoti;

» izvede poljubno skladbo 19.–21. stoletja;

» izvede poljubno skladbo slovenskega skladatelja.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti, ki jih dijak dosega v okviru pouka.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost



» Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika. (1.1.2.2)



» Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi. (1.1.4.1)



» Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (1.1.5.1)





17

4

5

:

9

0

/

/

/





» Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje. 5 (1.3.1.1)202.2 » Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst. (1.3.2.1)1.30 » Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih. (1.3.4.1)



» Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje. (1.3.4.2)



» Živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1)



Trajnostni razvoj



» S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem. (2.1.1.1)



» Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov. (2.1.3.1)



» Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv.



(2.2.2.1)



» Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1)

Zdravje in dobrobit



» Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje. (3.1.2.2)



» Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev. (3.2.3.2)



» Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja. (3.2.4.1)



» Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1)



Digitalna kompetentnost



» Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo. (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1)



» Upravlja svojo digitalno identiteto. (4.2.6.1)



» Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1)



Podjetnost



» Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov. (5.1.2.1), (5.3.1.1)



» Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. (5.3.5.2)



» Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3)





Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega





18





4

5

:

9

0

/

/

/



družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za 5202 dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko .21 delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost .30 prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



19





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


5

:

9

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

3

0

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi naslednje skupine ciljev: Tehnične prvine, Etude, Koncerti, sonate in Druge skladbe. V tej temi je poudarek na poglabljanju tehnične stabilnosti, razširjanju tonskega obsega, razvijanju naprednejših prstnih in dihalnih tehnik ter utrjevanju intonacijske natančnosti. Dijak se srečuje z zahtevnejšimi etudami in krajšimi solističnimi deli različnih slogovnih obdobij. Poseben poudarek je na razumevanju slogovne interpretacije, razvoju muzikalnosti in samostojnem delu na repertoarju.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa, postavitve leve in desne roke ter pravilni nastavek ustnic, seznani se z morebitnimi tehničnimi pomanjkljivostmi in se posveti njihovemu odpravljanju;



(3.2.1.1)

O: razvija spretnost oblikovanja tona, artikulacije, dihalne tehnike, pravilnega nastavka, kontrole intonacije;

O: razvija sproščenost, neodvisnost ter usklajenost prstov leve in desne roke v različnih ritmičnih kombinacijah;



(3.2.3.2)

O: igra vaje, lestvice (tudi kromatiko), akorde (s poudarkom na razloženih kvintakordih, zmanjšanem in dominantnem septakordu).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa, postavitve rok in pravilnega nastavka ustnic;

» oblikuje ton, nadzoruje dihanje, artikulacijo in intonacijo;

» izkaže sproščenost, neodvisnost ter usklajenost prstov leve in desne roke;

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi in dominantnim septakordom.



21

4

5

:

9

0

/

/

/



TERMINI 5202.2 ◦ lestvice ◦ akordi (razloženi kvintakord, dominantni septakord) 1.30

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočljivo je, da ima dijak lastno glasbilo, saj mu to omogoča redno in kakovostno vadbo ter večjo odgovornost za instrument.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



22





4


5

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine;

O: spoznava pojme za izražanje metruma, ritma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja in dinamike.



(1.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra pet etud različnega značaja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Etude izbiramo in prilagajamo sposobnostim dijaka.

Priporočena je tudi redna igra a vista, saj ta spodbuja glasbeno pismenost in samostojnost pri branju novega gradiva.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



23





4


5

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja ciklična dela in usvaja prve stilne zakonitosti;

O: spoznava različne sloge in zgradbo cikličnih oblik;



(1.3.2.1)

O: upošteva in razvija tehnične ter muzikalne prvine, razvija dobro branje in večjo tehnično spretnost;

O: spoznava agogiko in ornamentiranje;

O: razvija muzikalnost in interpretacijo;

O: razvija sposobnost koncentracije in uspešnega nastopanja pred publiko;



(3.1.5.1)

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» usvoji prve stilne zakonitosti;

» izkaže tehnične in muzikalne prvine, dobro branje in večjo tehnično spretnost;

» izkaže razumevanje agogike in ornamentacije;

» muzicira in interpretira;

» ciklična dela izvede na pamet;

» izvede dva stavka sonate različnega značaja in prvi stavek koncerta.



TERMINI

◦ ciklična dela ◦ agogika ◦ ornamentacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Ciklična dela izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.



24

4

5

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 pri pouku,1.30 » z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



25





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava literaturo za fagot, ki ponuja številne skladbe primerne težavnostne stopnje;

O: spoznava različne glasbene sloge;

O: razvija dobro branje not in večjo tehnično spretnost; ob izvajanju skladb izboljšuje svojo tehnično in muzikalno raven ter interpretacijo;

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prepozna različne glasbene sloge ter izkaže razumevanje njihovih značilnosti skozi analizo in izvajanje

skladb iz teh slogov;

» zaigra skladbe;

» izvede skladbo.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe izbiramo in jih prilagajamo sposobnostim dijaka.

Spodbujamo izvajanje na pamet, saj tako dijak usvaja gradivo globlje in bolj temeljito.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» doživetost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,



26

4

5

:

9

0

/

/

/



» orientacija v glasbenem zapisu, 5202.2 » natančnost izvajanja.1.30



27





4


5

:

9

0

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Dijak v 2. letniku nadaljuje z razvojem skozi naslednje skupine ciljev: Tehnične prvine, Etude, Koncerti, sonate, Druge skladbe ter Skladbe slovenskih skladateljev. V tej temi je poudarek na obvladovanju celotnega tonskega obsega instrumenta, izvajanju zahtevnejših etud in tehničnih vaj, poglobljenem delu na fraziranju, dinamiki in artikulaciji. Repertoar vključuje daljše in kompleksnejše skladbe, prve celovite koncerte ali sonate ter orkestrske odlomke srednje zahtevnosti. Dijak razvija sposobnost samostojne interpretacije in umetniške izraznosti.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje pridobljeno znanje ter širi svoje tehnične in muzikalne zmogljivosti;

O: izvaja vaje in sisteme tehničnega urjenja, ki niso izdani v knjižnih oblikah;

O: seznani se z najpomembnejšimi pomožnimi prijemi in trilčki;

O: izvaja durove in molove lestvice s pripadajočimi akordi ter kromatične lestvice, lestvične pasaže v različnih ritmičnih in artikulacijskih načinih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže večjo tehnično in muzikalno zmogljivost;

» pravilno artikulira, izvede legato in oblikuje ton;

» izvede vaje in sisteme tehničnega urjenja;

» izvede najpomembnejše pomožne prijeme in trilčke;

» izvede durove in molove lestvice s pripadajočimi akordi ter kromatične lestvice, lestvične pasaže v

različnih ritmičnih in artikulacijskih načinih;

» izvede lestvico s pripadajočimi akordi.



28

4

5

:

9

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.2 Vaje izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.1.30 Priporočeno je, da dijak igra a prima vista in improvizacijo.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



29





4


5

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: skozi etude poglablja tehnično spretnost;

O: upošteva agogiko, poglablja vodenje tona v fraziranju in s tem nadgrajuje muzikalnost;

I: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja s svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže tehnično spretnost;

» upošteva agogiko, poglablja vodenje tona v fraziranju in s tem nadgrajuje muzikalnost;

» izkaže razumevanje različnih stilov in ritmičnih vzorcev;

» izvede dve etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave).



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Etude izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.

Priporočeno je, da dijak igra a prima vista.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,



30

4

5

:

9

0

/

/

/



» doživetost izvajanja, 5202.2 » orientacija v notnem zapisu.1.30



31





4


5

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja ciklična dela in poglablja stilne zakonitosti;

O: upošteva in poglablja tehnične ter muzikalne prvine, razvija dobro branje in večjo tehnično spretnost;

O: z obravnavanjem izvirnih del literature za fagot v še večji meri spoznava muzikalne in slogovne prvine;

O: razvija spretnosti za izvajanje okraskov ter pri interpretaciji upošteva agogične značilnosti;

O: usvaja izvedbo okraskov (trilčki, mordenti, predložki);

O: razvija sposobnost koncentracije in uspešnega nastopanja pred občinstvom;



(3.1.2.2)

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» upošteva stilne zakonitosti;

» izkaže tehnične in muzikalne prvine, dobro branje in večjo tehnično spretnost;

» razume slog in zgradbo cikličnih oblik;

» izkaže pravilno izvedbo okraskov (trilčki, mordenti, predložki);

» izkaže muzikalnost in pravilnost interpretacije;

» izkaže sposobnost koncentracije in uspešnega nastopanja pred občinstvom;

» zaigra na pamet;

» izvede dva stavka sonate različnega karakterja in prvi stavek koncerta.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Pri izbiri cikličnih del upoštevamo individualne tehnične in interpretativne zmožnosti dijaka ter jih ustrezno prilagodimo njegovemu znanju in razvoju.



32

4

5

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 pri pouku,1.30 » z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



33





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: z učenjem navedenih del iz obdobja klasicizma in kasnejših slogovnih obdobij razvija zvočnost in izraz, brez katerih si ni mogoče predstavljati standardne orkestrske, komorne in druge glasbene literature;

O: spoznava fraziranje daljših melodičnih linij in širi svoj dinamični razpon;

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito;

I: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje različnih slogov in upošteva agogiko;

» vodi ton v fraziranju, muzikalnosti in interpretaciji;

» zaigra na pamet;

» zaigra dve skladbi po izboru.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe izbiramo in jih prilagajamo sposobnostim dijaka.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,



34

4

5

:

9

0

/

/

/



» doživetost izvajanja, 5202.2 » orientacija v notnem zapisu.1.30



35





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja skladbe slovenskih skladateljev;



(4.3.3.1)

O: preko teh del vzpostavlja odnos z umetnostjo in kulturo slovenskega kulturnega prostora.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbo slovenskega skladatelja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe izbiramo in jih prilagajamo sposobnostim dijaka.

Spodbujamo izvajanje na pamet, saj tako dijak usvaja gradivo globlje in bolj temeljito.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



36





4


5

:

9

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Dijak v 3. letniku razvija glasbene vsebine skozi naslednje skupine ciljev: Tehnične prvine, Etude, Koncerti, sonate, Druge skladbe ter Skladbe slovenskih skladateljev.

V tej temi je poudarek na tehnični in interpretativni zahtevnosti: izvajanje naprednih etud, obvladovanje zahtevnih tehničnih izzivov (hitre pasaže, razširjeni prijemi, napredne artikulacije), poglobljeno delo na stilni interpretaciji in umetniški izraznosti. Repertoar obsega zahtevnejše solistične skladbe, koncerte in orkestrske odlomke višje zahtevnosti.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: rutinsko uporablja sistem tehničnih vaj, ki pokrivajo vse bistvene vidike igranja: artikulacijo, dinamiko, fleksibilnost;

O: igra durove in molove lestvice s pripadajočimi akordi ter kromatične lestvice, lestvične pasaže in vzporedne terce v različnih ritmičnih in artikulacijskih načinih;

O: popolnoma usvaja znanje dihanja s pomočjo trebušne prepone;

O: razvija estetsko dojemanje zvoka;

O: povečuje hitrost prstne tehnike v durovih in molovih lestvicah, kvintakordih, dominantnih in zmanjšanih septakordih;

O: izvaja vzporedne terce;

O: igra na različek fagota, kontrafagot.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pravilno artikulira, dela dinamične razlike in je fleksibilen;



37

4

5

:

9

0

/

/

/



» izkaže pravilno preponsko dihanje; 5202.2 » oblikuje ton in nadzoruje intonacijo;1.30 » izvede durove in molove lestvice s pripadajočimi akordi ter kromatične lestvice, lestvične pasaže in

vzporedne terce v različnih ritmičnih in artikulacijskih načinih;

» izvede lestvico s pripadajočimi akordi.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Vaje izbiramo in jih prilagajamo sposobnostim dijaka.

Priporočamo tudi igro a prima vista in improvizacijo, saj tako dijak razvija glasbeno pismenost, ustvarjalnost in samostojnost.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



38





4


5

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: etud ne podreja več samo izgradnji osnovnih tehničnih temeljev za igranje, temveč jih dojema celoviteje v smislu razvoja tehnične kompetentnosti in virtuoznosti;

O: progresivno povečuje zmogljivost tako v smislu hitrosti kot vzdržljivosti;

O: pri izvajanju etud razvija občutek za estetske in slogovne značilnosti;

O: usvaja dobro branje a prima vista.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže tehnično spretnost in vzdržljivost;

» upošteva agogiko, poglablja vodenje tona v fraziranju in s tem muzikalnost;

» izkaže razumevanje različnih stilov in ritmičnih vzorcev;

» izvede pet etud različnega značaja (tehnične in muzikalne narave).



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Etude izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,



39

4

5

:

9

0

/

/

/



» doživetost izvajanja, 5202.2 » orientacija v notnem zapisu.1.30



40





4


5

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: na področju glasbene literature nadaljuje z delom na podlagi istih temeljnih načel;

O: razvija dojemanje slogovnih estetskih dimenzij;

O: se seznanja z zgodovinskimi vidiki izvajanja, zgradbo ter izvedbo okraskov (trilčki, mordenti, predložki) z omejitvami in zvočnimi značilnostmi glasbila tiste dobe;

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito;

O: uporablja muzikološko primerne izdaje navedenih del;

O: poustvari glasbo, ki jo izvaja.



(1.3.4.1 | 1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» upošteva stilne zakonitosti;

» razume slog in zgradbo cikličnih oblik;

» izkaže pravilno izvedbo okraskov (trilčki, mordenti, predložki);

» izkaže muzikalnost in pravilnost interpretacije;

» zaigra na pamet;

» izvede dva stavka sonate različnega značaja in prvi stavek koncerta.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Ciklična dela izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



41

4

5

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 pravilnost izvajanja,1.30 » samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» izkaže tehnično spretnost in muzikalne prvine, dobro branje not,

» orientacija v notnem zapisu.



42





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: razvija sposobnost dinamičnih kontrastov, daljših melodičnih linij, artikulacijskih elementov in virtuoznosti;

O: z učenjem sodobnejših del si širi glasbena obzorja;

O: igra na pamet;

I: spoznava glasbene pojme in zakonitosti glasbenega jezika ter razvija miselne procese v dejavnostih poslušanja, izvajanja, poustvarjanja in ustvarjanja glasbe.



(1.1.1.1 | 1.3.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje različnih slogov in upošteva agogiko;

» izkaže dinamične kontraste in artikulacijske elemente;

» vodi ton v fraziranju, muzikalnosti in interpretaciji;

» zaigra na pamet;

» zaigra dve skladbi 19.–21. stoletja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost, doživetost izvajanja,



43

4

5

:

9

0

/

/

/



» samostojnost izvajanja, 5202.2 » orientacija v notnem zapisu.1.30



44





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja skladbe slovenskih skladateljev;

O: preko teh del vzpostavlja odnos z umetnostjo in kulturo slovenskega kulturnega prostora.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra skladbo slovenskega skladatelja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Spodbujamo izvajanje na pamet, s čimer usvajajo gradivo globlje in bolj temeljito.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



45





4


5

:

9

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

3

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Dijak v 4. letniku spoznava glasbene vsebine skozi naslednje skupine ciljev: Tehnične prvine, Etude, Koncerti, sonate, Druge skladbe in Skladbe slovenskih skladateljev. V tej temi je poudarek na umetniški zrelosti, tehnični in interpretativni dovršenosti ter samostojnem oblikovanju koncertnega programa. Dijak izvaja najzahtevnejše solistične skladbe, koncerte in orkestrske odlomke, ki so primerni tudi za sprejemne izpite na akademijo. Poseben poudarek je na poglobljeni analizi skladb, umetniški interpretaciji, javnem nastopanju in pripravi na nadaljnje profesionalno izobraževanje.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: izpopolnjuje tehnične veščine za izenačeno igranje v vseh registrih do D2 ter razvija hitrost prstne tehnike pri izvajanju durovih in molovih lestvic s pripadajočimi akordi;

O: igra durove, molove in kromatične lestvice s pripadajočimi akordi ter lestvične pasaže v različnih ritmičnih in artikulacijskih načinih;

O: usvaja vso artikulacijo, dinamične kontraste, čisto intonacijo in vibrato;

O: analizira svoje tehnično znanje in samostojno išče potrebna gradiva za nadaljnji razvoj.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže večjo tehnično in muzikalno zmogljivost;

» izvede durove, molove in kromatične lestvice s pripadajočimi akordi ter lestvične pasaže na več

ritmičnih in artikulacijskih načinih;

» pravilno artikulira, dela dinamične razlike, oblikuje ton in nadzoruje intonacijo.



46

4

5

:

9

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.2 Izbor vaj naj ustreza sposobnostim posameznega dijaka.1.30 Poseben poudarek namenjamo tudi igri a prima vista in improvizaciji, saj tako dijak krepi svojo glasbeno

pismenost in ustvarjalnost.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» natančnost izvajanja,

» pravilna drža telesa.



47





4


5

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: igra a prima vista;

O: razvija vedno večjo tehnično spretnost;

O: upošteva agogiko, vodenje tona v fraziranju in s tem muzikalnost;

I: se uči poslušati in sodelovati z drugimi dijaki pri interpretaciji glasbenih izvedb, nastalih pri izražanju doživetij.



(2.1.1.1 | 3.3.2.1 | 1.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže tehnično spretnost;

» upošteva agogiko, poglablja vodenje tona v fraziranju in s tem muzikalnost;

» izkaže razumevanje različnih stilov in ritmičnih vzorcev;

» izvede pet etudi različnega značaja (tehnične in muzikalne narave).



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Etude prilagajamo individualnim potrebam dijaka ter spodbujamo igro a prima vista in improvizacijo kot pomemben del glasbenega razvoja.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» natančnost izvajanja,



48

4

5

:

9

0

/

/

/



» pravilnost izvajanja, 5202.2 » orientacija v glasbenem zapisu.1.30



49





4


5

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: ob učenju koncertov in sonat se temeljito posveti detajlom ter celostni interpretaciji;

O: izraža svoje individualne, izrazne, muzikalne in virtuozne kakovosti;



(1.3.4.2)

O: igra kadence, če jih izbrana dela predvidevajo;

O: se seznanja z gradivom tudi s pomočjo vseh dostopnih avdio-video medijev in analizira izvedbe;



(4.1.1.1)

O: z izvajanjem na pamet usvaja vsebine globlje in bolj temeljito ter ustvari prepričljivejši vtis interpretacije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» upošteva stilne zakonitosti;

» izkaže dobro branje in večjo tehnično spretnost;

» razume slog in zgradbo cikličnih oblik;

» izkaže pravilno izvedbo okraskov (trilčki, mordenti, predložki);

» izkaže muzikalnost in pravilno interpretacijo;

» zaigra na pamet;

» izvede sonato in koncert v celoti.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Poseben poudarek učitelj nameni cikličnim delom, ki so sestavni del maturitetnega nastopa in morebitnega programa sprejemnih izpitov na akademijah.

Ciklična dela izbiramo in jih prilagajamo sposobnostim dijaka.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,



50

4

5

:

9

0

/

/

/



» z nastopi, 5202.2 » s polletnim ocenjevanjem znanja.1.30

OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» natančnost izvajanja,

» upoštevanje agogike in dinamike.



51





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: spoznava različne sloge ter upošteva agogiko;

O: ob skladbah razvija vodenje tona v fraziranju, muzikalnost ter interpretacijo;

O: izraža svoje individualne, izrazne, muzikalne, virtuozne in interpretacijske kakovosti;

O: se seznanja z gradivom s pomočjo vseh dostopnih avdio-video medijev in analizira izvedbe;

I: preko spoznavanja družbene angažirane umetnosti oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati;



(5.1.3.1)

I: razvija zmožnost interpretacije in razprave o različnih kulturnih prepričanjih, vrednotah in praksah skozi glasbo, pri čemer se zaveda pogledov in prepričanj družbenega okolja, iz katerega izhaja.



(1.1.3.1 | 2.1.1.1 | 2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje različnih slogov ter upošteva agogiko;

» obvlada vodenje tona v fraziranju, muzikalnost ter interpretacijo;

» izvede poljubno skladbo 19.–21. stoletja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe izberemo in prilagodimo sposobnostim dijaka.

Spodbujamo izvajanje na pamet, s čimer usvajajo gradivo globlje in bolj temeljito.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



52

4

5

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 pravilnost izvajanja,1.30 » samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» tehnična spretnost,

» orientacija v notnem zapisu.



53





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.30 CILJI

Dijak:

O: izvaja skladbe slovenskih skladateljev;



(1.3.5.1)

O: preko teh del vzpostavlja odnos z umetnostjo in kulturo slovenskega kulturnega prostora.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede poljubno skladbo slovenskega skladatelja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Skladbe naj ustrezajo tehnični in interpretativni ravni dijaka.

Izvajanje na pamet priporočamo, saj tako dijak razvija globlje razumevanje in boljšo obvladanost programa.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» z nastopi,

» s polletnim ocenjevanjem znanja.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost izvajanja,

» samostojnost izvajanja,

» doživetost izvajanja,

» orientacija v notnem zapisu.



54





4


5

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura:

» Krakamp, E.: Lestvice in akordi;

» Raichart, M. A.: Dnevne vaje op. 5.

ETUDE

Priporočena literatura:

» Kopprasch, C.: 60 etud za fagot, 1. zv.;

» Milde, L.: 25 Etud op. 24.;

» Ozi, E.: 42 capricciov za fagot;

» Pivonka, K.: Male etude za fagot;

» Weissenborn, J.: Študije za fagot op. 8/1.

KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura:

» Boismortier, J. B.: Sonata za fagot št. 5;

» Ferrari, W.: Concertino v F-duru, op. 16;

» Galliard, J. E.: Sonate;

» Lizio, F.: Koncert v C-duru;

» Marcello, B.: Sonate;

» Milde, L.: Concertino;

» Stamitz, K.: Koncert v F-duru;

» Vivaldi, A.: Koncert v a-molu RV497.



55





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE 5202. Priporočena literatura:21.3 »0 Koch, H.: Romanca za fagot in klavir;

» Milde, L.: Tarantella op. 20;

» Milde, L.: Tri lahke skladbe za fagot in klavir;

» Milde, L.: Three Study Pieces;

» Ravel, M.: Habanera za fagot in klavir;

» Watts, S.: Everything is somewhere else;

» Weissenborn, J.: Capriccio op. 14.



2. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura:

» Krakamp, E.: Lestvice in akordi;

» Raichart, M. A.: Dnevne vaje op. 5.

ETUDE

Priporočena literatura:

» Kopprasch, C.: 60 etud za fagot, 1. zv.;

» Milde, L.: 25 Etud op. 24.;

» Ozi, E.: 42 capriccov za fagot;

» Pivonka, K.: Male etude za fagot;

» Weissenborn, J.: Študije za fagot op. 8/2.

KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura:

» Bach, J. Ch.: Koncert v B-duru;

» Boismortier, J. B.: Sonata št. 5;

» Danzi, F.: Koncerti;

» Devienne, F.: Koncerti;

» Galliard, J. E.: Sonate;

» Hurlstone, W.: Sonata v F-duru;



56





4


5

:

9

0

/

/

/



» Marcello, B.: Sonate; 5202.2 » Milde, L.: Concertino;1.30 » Stamitz, K.: Koncert v F-duru;

» Telemann, G. Ph.: Sonata v Es-duru;

» Vivaldi A.: Koncerti in sonate.

SKLADBE

Priporočena literatura:

» Clerisse, R.: Notturno;

» Gliére, R.: Impromptu;

» Grgin, A.: Mala suita;

» Rajaćić, S.: Pesma i igra;

» Lantier, P.: Dance bouffonne.

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura:

» Firšt, N.: Pozdrav iz Pirana;

» Glavina, B.: Cantabile in Giocoso;

» Habe, T.: Caprice;

» Petrič, I.: Koncertna suita za fagot in godalni orkester.



3. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura:

» Allard, M.: Tehnične vaje;

» Krakamp, E.: Lestvice in akordi;

» Popov, V.: Tehnične vaje;

» Reichart, M. A.: Dnevne vaje op. 5.

ETUDE

Priporočena literatura:

» Milde, L.: 25 Etud op. 24.;

» Milde, L.: 50 Koncertnih etud op. 26;



57





4


5

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE » Pivonka, K.: Ritmične etude; 5202.2 » Weissenborn, J.: Študije za fagot op. 8/2.1.30

Priporočena literatura:

» Bjelinski, B.: Koncert v B-duru;

» David, V.: Concertino;

» Bach, J. Ch.: Koncert v Es-duru;

» Galliard, J. E.: Sonata za fagot v C-duru;

» Kees, V.: Concerto Italiano;

» Koželuh, A.: Koncert v C-duru;

» Mozart, W. A.: Sonata;

» Ozi, O.: Šest velikih sonat za dva fagota;

» Rosetti, A.: Koncert za fagot št. 3 v F-duru;

» Rota, N.: Koncert za fagot in orkester;

» Viozzi, G.: Sonata za fagot;

» Telemann, G. Ph.: Sonata v e-molu;

» Vivaldi, A.: Koncerti in sonate.

SKLADBE

Priporočena literatura:

» Bozza, E.: Fantazija za fagot;

» Bozza, E.: Prelude e divertisement;

» Grovlez, G.: Sicilienne et Allegro gicoso;

» Kalliwoda, J. W.: Tema, variacije in rondo;

» Kolomiec, A.: Scherzo za fagot in klavir;

» Longa, A.: Suita za fagot in klavir;

» Miroschnikov, O.: Scherzo;

» Pierné, G.: Solo de concert op. 35.



58





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202. Priporočena literatura:21.3 »0 Firšt, N.: Pogled;

» Petrič, I.: Tri kratke skladbe;

» Srebotnjak, A.: Šest skladb;

» Vidic, H.: Fagolin.



4. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura:

» Allard, M.: Tehnične vaje;

» Krakamp, E.: Lestvice in akordi;

» Popov, V.: Tehnične vaje;

» Reichart, M. A.: Dnevne vaje op. 5.

ETUDE

Priporočena literatura:

» Bozza, E.: 15 etud za fagot;

» Milde, L.: 25 Etud op. 24.;

» Milde, L.: 50 Koncertnih etud op. 26;

» Pivonka, K.: Ritmične etude.

KONCERTI, SONATE

Priporočena literatura:

» Apostel, H. E.: Sonatina za fagot solo;

» Danzi, F.: Koncerti za fagot;

» Devienne, J. F.: Koncerti za fagot;

» Fasch, G. F.: Sonate za fagot;

» Hindemith, P.: Sonata za fagot;

» Hummel, J. N.: Koncert za fagot;

» Koželuh, A.: Koncert v C-duru;

» Mayr, G. S.: Koncert v B-duru;



59





4


5

:

9

0

/

/

/



» Merci, L.: Sonata v c-molu; 5202.2 » Mozart, W. A.: Koncert v B-duru KV 191;1.30 » Pauer, J.: Koncert za fagot;

» Ramovš, P.: Concerto piccolo za fagot in godala;

» Rolla, A.: Koncert v F-duru;

» Rosetti, A.: Koncert za fagot št. 3 v F-duru;

» Saint-Saëns, C.: Sonata za fagot in klavir;

» Škerjanc, L. M.: Koncert za fagot;

» Tansman, A.: Suite za fagot;

» Telemann, G. Ph.: Sonata za fagot v f-molu;

» Vanhal, J. B.: Koncert v C-duru;

» Vivaldi, A.: Koncerti;

» Vivaldi, A.: Sonate;

» Weber, C. M.: Koncert za fagot.

SKLADBE

Priporočena literatura:

» Arnold, M.: Fantazija za fagot;

» Grovlez, G.: Sicilienne in Allegro giocoso;

» Mazellier, J.: Prelude et danse;

» Mikloš, K.: Dialogi za fagot in klavir;

» Mirošnikov, O.: Scherzo za fagot in klavir;

» Petrovics, E.: Pasacaglia in blues za fagot in klavir;

» Pierné, G.: Prelude de concert za fagot in klavir;

» Pierné, G.: Solo de concert op. 35;

» Rene, C.: Solo de concert za fagot in klavir;

» Sari, J.: Meditacija za fagot in klavir;

» Schafer, C.: Capriccio;

» Schumann, R.: Fantasy Pieces op. 73;

» Weber, C. M.: Andante e rondo ongarese op. 35.



60





4


5

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202. Priporočena literatura:21.3 »0 Firšt, N.: SSSSS;

» Golob, J.: Glasba;

» Habe, T.: Caprice;

» Krivokapić, I.: Imaginarni plesi;

» Merku, P.: Invenzione e Danza;

» Petrič, I.: Sonata;

» Pucihar, J.: Jazzuita I in II.



61





4


5

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 3



62