Leto XXVIII. Naročnina sa Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (ta inozemstvo 200 lir), o polletno 75 lir. mesečno v lir. Plača in toii m v Ljublani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« industrij o, obrt in denarništvo Številka 8. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani it. 11.953 l Izha/a vsako sredo ii Liubliana, sreda 21. tebruaria 1945 Preis - Cena i 2'- Reiorma usluiben-snega cfavica Iz okrožnice Združenja indu-■trijcev in obrtnikov; ■ ! V naši okrožnici dne '26. av gusta 1944 smo poročali glede prilagoditve predpisov o uslužben- * skem davku izpneimenjenim raz-§ meram. Takrat najavljene spremembe davčnih določb so bile uve- B Ijavljene z naredbo št. 232 z dne p 4. decembra 1944., Sl. list št. 92 J z dne 6. decembra 1944, r po- * j Tratno močjo od 1. VII. 1944. Na-e vzlic tej delni reformi je pa obrali : menitiev službenih prejemkov z uslu/.benskiin davkom previsoka. ’■ ! Ne vzdržnost sedanje lestvice usluž- * ’ benskega davka se je pokazala . zlasti ob priliki nove ureditve >. mezd in plač po Vrhovnem komisarju za operacijsko ozemlje »Ja- 3 j dransko primorje«. Zaradi progre-0 sivne davčnie lestvice, sestavljene na osnovi predvojne dinarske valute z upoštevanjem takratnih pridobitnih in življenjskih prilik, bi poviške plač, kakor jih predvidevajo mezdne ureditve, v pretežni meri absorbiral zvišani uslužbcn-ski davek z dokladami ter zvišani prispevki za socialno zavarovanje, e-1 Nadaljnja spretnemba odmernih ti ' Kai bi bila Evropa brez Nemčije! predpisov za uslužbenski davek je torej nujno potrebna. Pokrajinska zveza delodajalcev posveča temu perečemu vprašanju svojo posebno pozornost ter se -i trajno zavzema v cilju korenite . „, v* , , , . . „ , jJ n ni zadoščalo, da bi siei izčrpale vse reforme uslužbenskega davka. Gre _ » .. rr, ,. . . , predvsem za to, da se v sedanji mozno9t~ Tudl 11190 P°zr)a]‘ ,akote 1« j- d- j- r> e p- k' a- ij-; o- ili &r ! re s-\ o- ki Kaj bi bila Evropa brez Nemčije? Na to vprašanje odgovarja daljši članek, ki ga je objavil Hans Glebsattel v »Deutsche Adria Zei-tung« in v katerem med drugim pravi: V od sovražnih čet »osvobojenih« delih Evrope vlada gospodarski kaos, kakor pravijo zanesljiva poročila sovražnega 'in nevtralnega tiska. V teh poročilih se nesporno ugotavljajo naraščajoča brezposelnost množic, vedno večje osironmšenje prebivalstva, demonstracije, lakotne revolte in napadi na prevoze živil »osvobodilne vojske«. Ta resnica vzbuja v prizadetih deželah začudenje, kajti kaj takšnega se sploh ni pričakovalo. S prihodom Angležev in Ameri-kancev naj bi nastala vendar preobilica živil! Namesto tega pa pomanjkanje in neredi Kaj takšnega ni bilo pod nemško zasedbo oz. za časa zveze z Nemčijo niti v Franciji, ne v Belgiji, Italiji, ne v jugovzhodnih in tudi ne v drugih deželah. Celotni evropski gospodarski potencial je bil v teh letih v živahnem gibanju. V teh deželah niso poznali brezposelnosti, nasprotno število delovnih moči niti lestvici uslužbenskega davka ter v ostalih odmernih predpisih spremene vsi zneski iz dinarjev al pari v line. Nadejati se smemo, da se bo sprememba davčnih predpisov v tem smislu ▼ najkrajšem Času uveljavila. S pričakovano reformo se bo davčno breme uslužbenskega dav-ka dejansko v znatni meri olajšalo, toda vprašanje uslužbenskega poznal in stiske z živili. Obroki sicer niso bili razkošni, toda zadostni in vsak Nemec, ki je imel kaj posla v zasedenih ali zavezniških deželah, je mogel ugotoviti, da žive v teh deželah v marsikaterem pogledu bolje ko v Nemčiji. Plutokratom na obeh straneh Atlantskega oceana je seveda ta razvoj zelo neprijeten. Ne gre jim v koncept in časopisi poročajo o tem razvoju z davka s tem še ne bo v celoti ^ zadovoljivo rešeno. Spričo nastalih pvron„ an\^J 1 .p iv)i! )vo na bistvenih sprememb v valuti bo! ?? aj primerjata plu- . .jv i * • i • tokratične sisteme gospodarskega «- progre8iYn„Bt dartm, !„«»« »le, ™denia Z od Nem«iifpStavIle„h„ režimom evropske ^podarske skupnosti. Našli so pa izgovor, s spodarstva«, tako ugotavlja minister r unk na podlagi izkušenj. Sedaj so vojaški dogodki raztrgali zvezo med evropskim in nemškim gospodarstvom. Že v normalnih časih je bil srednjeevropski trg z velikansko konsumno in produkcijsko silo svojih 90 milijonov ljudi težišče, ki je določevalo strukturo in storilnost evropskega trga. Do 70 odstotkov vse evropske zunanje trgovine se je razvijalo v mejah evropske celino. Nemški izvoz ni niti v vojnih letih nazadoval, temveč je po vrednosti celo napredoval, jk> kakovosti pa ohranil staro višino. Dočim je že v normalnih časih ostalo 60 do 65 odstotkov evropskega izvoza v Evropi, je v zadnjih letih narasla ta številka na 100. Pri tem pa predstavlja celotna evropska zunanja trgovina v normalnih letih približno polovico vse svetovne trgovine. Na tem spoznanju je zgradila Nemčija celotno evropsko gospodarsko politiko, potem ko je večino evropskih dežel zasedla ali sklenila z njimi prijateljstva. Samo po sebi sie razume, da je morala privesti ta politika do uspehov, ker je računala z od narave danimi naravnimi možnostmi ter se naslanjala na ozke gospodarske zveze evropskih dežel. Novi red se v Evropi ni uvedel samo na političnem, temveč tudi na gospodarskem polju, da se jie obljubljal nov razcvet evropskega kontinenta. Ta novi razcvet Evrope hi v trajnem miru na svetu oplodil vso svetovno trgovino in občno zamenjavo materialnih in duhovnih sil narodov. Državni gospodarski minister Funk je omenil še načela, po katerih se je zgradil novi red in na podlagi katerih se< je v letih 1941. do 1943. dosegla gospodarska storilnost ev M občutno obremenitev že razmero* - i TrazS1 rt rfŽr-AUdi' ^terim bi radi oTepšIli* Stenje I v raznih drugih državah, kakor 1 J d- ^ pr. v Italiji, jie lestvica za od* go mero tega davka linearna in ne u^vičenTurho*0^-^101 itUd' roP®Kin narodov ne more bit PlicjrancgaračnnJjfu^uibenske: lliU-bv’ ^ ^ ^ ,nauk ga av a in doklad ter prispevkov za razne fonde, ki povzroča mnnnn nepotrebnega administrativnega vllnostl neInsklh ci,iev- Obžalovati dela. Tudi v tem pogledu S ,A ** “ nmtrm,n rn™: OD in pravijo, da je to »cena za osvoboditev«, ki pa bo le trajala malo časa. Nemčiji ta nazorni pouk evropskih narodov ne more biti ne- pre- pričal prebivalstvo teh dežel o vrednosti nemških metod in pra- zaželena poenostavitev. V okrilju Pokrajinske zveze delodajalcev bo posebna komisija v najkrajšem času sistematično profila celotni problem uslužbenske-8» davka ter sestavila konkretne izpreminjievalne predloge. Prosimo člane, da nam na podlagi svojih ^ praktičnih izkušenj sporoče PriP°nr|I)e ter pobude in m 5° J?lede zaželenih spre-davk!) piSOV ° nslužbenskem Nadaljnje olajšave glede električnega toka : Šef pokrajinske uprave je z od- :j redbo VIII. št. 15/142 predpisal ; naslednje olajšave od določb o 0toT"tVi P°trOŠnie električnega 1. Dovoli se uporaba električnih dvigal za osebni promet. 2. Obrtni motorji do skupnega učinka 5 KS (3.6 KW) smejo do nadaljnje odredbe obratovati po- se more oceniti letno na najmanj 600 milijard mark. Vsi povojni načrti plutokratov pa zanikajo potrebo evropske skupnosti. Gospodarsko življenje evropskih narodov bi hoteli zgraditi plutokrati po svojih lastnih potrebah. To velja tako za USA ko za Angle/ie ko za Sovjete, pri tem pa si niso niti sami med seboj edini. Zaradi tega so bile tudi številne, v zadnjih časih sklicane konference brez uspeha. Plutokrate navdaja mir z najtežjimi skrbmi. Edina možnost, da se premaga grozeča brezposelnost ter da se prepreči socialna katastrofa, je nezaslišana izvozna ofenziva, ki naj zaposli do gigantskih razmer napihnjeni produkcijski aparat. Vedo, da se more vzdržati na življenju plutokratično-kapitalni svet le, če more biti kos socialnim nevarnostim v lastnih deželah. Zato si hočejo priboriti svetovno nadvlado in vpreči vse narode sveta v svoj sistem. To pomeni predvsem vključenje Evrope v njih območje nadvlade. To velja tudi za boljševike, ki se hočejo posluževati duhovnih in materialnih sil zapada, da bi tako mogli svetovno revolucijo odločilno pognati naprej. Narodi v »osvobojenih deželah« imajo sedaj možnost za praktične primere. Kakšni bodo rezultati teh primerjav, o tem ne more biti dvoma. To kaže že danes vidno nast rojenje prebivalstva, ki mora gledati, kako se odvažajo stroji, pa tudi cele tovarne, nadalje 'razna proizvajalna sredstva in tudi ljudje v inozemstvo. To nastrojenje »osvo-bojenega« prebivalstva tudi jasno kažejo napisi, ki se javljajo ponoči v Parizu in ki pravijo: »Dajte nam kruha — ali pa nam vrnite bo- nanje gospodarstvo, danes pa delajo samo še 4% in veliko vprašanje je, če je sploh mogoča obnova zunanjega gospodarstva v nekdanjem obsegu. Dalje je težišče zaposlenosti danes pri industriji za predelavo železa, ki se bo morala takoj po vojni po veliki večini spet preurediti za proizvodnjo konsumnih predmetov. Kako bo « to preureditvijo, je danes popolnoma negotovo, ker še ni vudeti nobene iniciative ne od samih podjetij dn tudi ne od države. Delovna služba in otroški vrtci V Nemčiji so se v zadnjih letih zelo razšiirile organizacije otroških vrtcev, ker so ta vzgajališča in zavetišča tudi tesno združena z delovno službo. Otroški vrtci razbremenjujejo matere, ki so na delu. Stalnih otroških vrtcev je nad 17.400, obiskuje jih pa okrog 182 tisoč otrok. Po pobudi in s pomočjo Nemške delovne fronte pa je bilo ustanovljenih tudi mnogo otroških vrtcev pri raznih industrijskih obratih, potem pa pridejo še sezonski otroški vrtci, ki delujejo v času žetve po vaseh. Od leta 1941. je bilo ustanovljeno okrog 7500 novih stalnih otroških vrtcev ter nad 5600 pomožnih otroških zavetišč. Ob zadnji žetvi je bilo 10.300 se* zonskih otroških vrtcev in zavetišč, vsega skupaj pa je nad 34.000 otroških vrtcev, v katerih je okrog 1.3 milijona otrok v negi in vzgoji, da so razbremenjene matere, ki jih je domovinska dolžnost poklicala na delo. ropske skupnosti, katere vrednost che!« Angleška gosoodarska perspektiva Negotovosti in nejasnosti angleškega gospodarstva v bodočnosti označuje »Das Reich« takole: Za svoje povojno gospodarstvo ima Anglija nesigurna tla. Gotovo je, da ne bo mogoče obnoviti starih življenjskih oblik, ki jih ozna- pa je, da je pretrgan razvoj, ki se t . V . ’ , j * je zaSel tiko lepo nuvM.-i i„ M £Se«.V™S»'“ ^ je dal že tako dobro podlago za ga g09p"A'.N KOLAR ^__ £iubliantt, Dunajske* c. 25a / Tel. 24-66 -i o LJUBLJANA • PODMILŠČAKOVA UL 11 ■••■M** DOMAČA LANENA PROIZVODNJA PLATNO d.zo.z. PREJ SIEGEL IN DRUG LJUBLJANA Je CQ »O 6e mi ce kc ša je V je za 1(3 to ce ei za li li i« jc h n v k s! 3 s z •K* Pozor stavbeniki in hišni posestniki! ■ ■ | f Dobavljam, polagam, stružim ter loščim tudi stare parkete JOSIP BRLEČ j Ljubljana - Kolodvorska ul ca 28 - Tel. 37*68 Izdelovanje vrečic — Predelava papirja In celofana | L(ubl|ana — lepodvor«ka 23 — Tel. 31 - 60 re Dvojni jubilej ugledne trgovke Pretekli teden je praznovala dobro znana ljubljanska trgovka gdč. dni \Yidmayer Katbiua, lastnica slo-čla veče galanterijske trgovine »Pri :rb soncu« v Kresiji dvojen praznik; vn< dočakala je čila in zdrava 70-let-čal nioo starosti, obenem pa zre s poten nosom na 45 let svojega uspeš-po nega, samostojnega trgovskega dn( udejstvovanja. Rojena v ljubljan-od skem »Kolizeju« se je po končani ize šoli izučila trgovine v takrat šivu roko znani Severjevi prodajalni na :en Blokah, nakar je kot marljiva po-tud močmca izpopolnjevala svoje zna-de nje v polno zadovoljstvo in veselje ii tako svojih šefov kakor tudi kuro v pujočega občinstva. Uslužbena je kot bila najprej pri Grebenčevih v Velikih Laščah, nato pa v Bo-benekovi trgovini na Viču. Izredno veselje do trgovine, obenem pa ^ njena odločna volja in izredna vztrajnost so ji dale že v zgodnji . mladosti dovolj poguma, da se je j' 25 let stara osamosvojila in pre-„ vzela od svojega zadnjega šefa l°a g. Veča oz. Petriča renomirano trgovino »Pri soncu«, ki jo ne-ian umorno vodi še danes. V vsej akt dolgi dobi 45 let je morala prebresti marsikatero težko krizo, katero ; ni pa je s svojo žilavostjo, podjet-.001 nostjo in vestnostjo vedno uspešno ase premagala. Tudi zadnje težke bo-o< liezenske nesreče in operacije je b( niso mogle potlačiti; čila na duhu i st in telesu stopa jubilantka novim Poslovno poročilo Pokojninskega zavoda opozarja, da računski zaključki uprave nepremičnin za poslovno leto 1943. ne predstavljajo dejanskega upravljanja nepremičnin. Ti računski zaključki, kakor tudi oni za leto 1941. in 1942. obsegajo a) zavodove nepremičnine, ki se nahajajo na področju zavodove teritorialne pristojnosti in ki jih je zavod tudi dejansko upravljal, in b) zavodove nepremičnine, ki se nahajajo na bivšem zavodovem področju in katerih zavod dejansko ni mogel upravljati. V prvem primeru predstavljajo računski zaključki uspeh dejanske uprave, v drugem primeru gre le za ocenjene (suponirane) dohodke in izdatke. Nepremičnine v splitskem področju so prešle v septembru 1943 v upravo zagrebškega Pokojninskega zavoda, od splitske podružnice pa je zavod prejel obračune le za prvih sedem mesecev leta 1943. in ne za vso dobo do odsto-pitve zagrebškemu Pokojninskemu zavodu. Zato so računski zaključki splitskih nepremičnin za leto 1943. sestavljeni tako, da predstavljajo za prvih sedem mesecev dejanske dohodke in izdatke, za ostalih pet mesecev pa ocenjene dohodke in o< naporom in težavam vedro in po-1 izdatke. gumno naproti. Naj pridružimo Ocenitev dohodkov in izdatkov prisrčnim čestitkam njenih doma- je bila v letu 1941. in 1942. izvr-iini ter mnogoštevilnih znancev šena tako, da so bili dohodki po-;na svoje odkrite želje tudi mi v pri- vzeti v višini, kakor so jo izka-čakovanju, da bo gdč. Widmayer- zovali računski zaključki za leto jeva slavila še marsikateri jubilej 1940. Izdatki so bili ocenjeni glo-enako mladostna in bistra v sreč- balno z zneskom 200.000 lir za leto nejših in mirnejših razmerah! 11941., z zneskom 300.000 lir za leto 1942. Izdatki za splitske nepremičnine pa so bili za preostalih 5 mesecev leta 1943. ocenjeni na podlagi povprečja izdatkov za prvih sedem mesecev istega leta Nepremičnine Pokojninskega e Zunanja trgovina Švice ii> Tudi proti koncu lanskega leta ieh je švicarska zunanja trgovina pre- X ^™^So^eseCa d^embra|in določeni z zneskom 100.000 lir. 2 TJ TZ'PTT*JSnJ Skupna svota ocenjenih izdatkov se sec pa se 96.200 kn.UmJ? b»l v g<^podarskem računu nepremič- 3V« meseca novembra vreden 66.6, de- _5„ ‘ 1Q,o „ - /tooVvvT , „ , c-nn nin za leto 1943. znaša 400.000 lir ak« cembra pa 50.6 milijona šv. fran- le kov. Decembra 1. 1943. pa j© zna- v Poročilu so prvič navedeni eg» šal uvoz že 334.500 ton, vreden pa posebej izdatki za ljubljanske ne on« je bil 134.2 milijona šv. frankov, premičnine. Te nepremičnine nam Isk« V primerjavi s predvojnimi leti se reč v*s dejansko uprav- ilje je uvoz po količini skrčil skoraj 1ia» 2310 nudijo le-ti podatki realno ztt za 90 %. sliko gospodarjenja z nepremič- nih Izvozili pa so lani y novembru ninami. Ti podatki jasno kažejo 16.200 ton, v decembru pa 15.500 da so na donos stanovanjskih hiš —' ton, dočim je znašal izvoz v de- tu in je izkazan med izdatki gospodarskega računa za obvezno zavarovanje. Celotni odpis do 31. XII. 1943 je narasel na 11.34 milijona lir. Odstotek odpisa je enak za vse nepremičniniet, tako za vse stanovanjske hiše, kakor tudi za zemljišča. Po internih predpisih dunajske prakse je treba skrbeti za tako odpisovanje, da se doseže obrestovanje, ki ga zahtevajo zavarovalno matematični računi. Knjižna vrednost vseh nepremičnin je znašala konec leta 45.65 milijona lir ali za 1.5 °/o manj kot v 1. 1942. Vrednost vseh nepremičnin je razdeljena takole: od investicijske vrednosti pride na nepremičnine v Ljubljani 37.04, v Nemčiji 13.55, na Hrvatskem 6.40, skupaj 56.99 milijona lir, od knjižne vrednosti pa na nepremičnine v Ljubljani 29.84, v Nemčiji 10.21, na Hrvatskem 5.58, skupaj 45.65 milijona lir. Zavod je upravljal 1. 1942. nepremičnine v Ljubljani in Dalmaciji (Split, Solin, Korčula), v septembru 1943 pa je izgubil upravo tudi za dalmatinski del. Konec 1. 1942. je prišlo na njegovo upravo 74.9% vseh nepremičnin, konec 1. 1943. pa 65% vseh nepremičnin (od nijhove investicijske vrednosti). trebe niti četrt ure dnevno. Prihranili smo si s tem dobrih 300 tisoč lir. 5.000 hiš je v Ljubljani in prav toliko stopnišč, 5.000 shramb in 5.0oO kopalnic, ki jih električno Ves donos vseh nepremičnin v I razsvetljujemo. Stopnišča so raz-1. 1943. je bil 2.53 milijona lir, ves svetljena cele ure brez potrebe, v predpis najemnin pa je znašal 2.35 shrambah in kopalnicah često po-milijona lir. Od 1. 1942. se je ves rabimo izklopiti stikalo in žarnica donos zvišal za 2.5 %, predpis na- svieti vso dolgo noč v prazno. 200 jemnin pa za 2.1 %. Od donosa je tisoč kilovatnih ur lahko prihra-prišlo na nepremičnine v Ljub- nimo, če stopnišča preklopimo na ljani 1.69 (prejšnje leto 1.68) milijona lir. avtomatska stikala in pazimo na pravočasni izklop, 650.000 lir si Izdatki za vse nepremičnine so I tako lahko obdržimo za druge po-znašali 1.80 (prejšnje leto 1.64) I trebe. milijona lir, na nepremičnine v | Ljubljani pa je prišlo od tega Ce poslušaš radio, tedaj ugasni električno razsvetljavo, v pol- stanju konec leta 56.99 milijona lir. Vojni čas zahteva od vseh ljudi omejitve v njihovih zahtevah, željah in potrebah. Potrebna je tudi omejitev potrošnje električne energije, kisr ne gre, da bi zaradi neuvidevnosti peščice ljudi morale ostati množice potrebnih ljudi brez električne razsvetljave, ki jo danes štejemo že med življenjsko neobhodne potrebščine. Pri omejitvi porabe električne energije morajo iti naša prizadevanja predvsem za tem, da čim več prihranimo na porabljenih kilovatnih urah. Prav posebno pa moramo paziti na to, da v časih največjih obtežb v električni centrali ne povzročamo s svojimi svojevoljnimi in večkrat pretiranimi priklapljanji žarnic, peči, likalnikov in drugih električnih aparatov preobremenitve, zaradi ka- 1.15 milijona lir. Izdatki za ljub- mraku svetlobe, ki jo daje tvoj Ijanske nepremičnine so se od leta radio-aparat, boš zbranejše poslu-1942. zvišali za 9.9%. | šal. Tudi prihranek na elektriki je Dolžne najemnine in prispevki I koristen. Pri 5.000 radio sprejem-za kurjavo in vodo so znašali 1.88 aParatov v Ljubljani, ki spre-(prejšnje leto 1.21) milijona lir, iemaJ<> ^evno po dve uri v ve-razdeljeni pa so po področjih ta- černem času, prihranimo s tem, kole: Ljubljana 118.698 lir, Dalma- M* utrnemo dovoljeno 40 vatno cija 119.674 lir, nemško ozemlje žarnico,150.000 kilovatnih ur in 1.65 milijona lir. Pri ljubljanskih P°1 milijona lir na leto. nepremičninah so se dolžne na- V neki pisarni, kjer je zelo ve-jemnine znižale za 9 %. Zaosta- liko prometa s strankami, smo nek na dolžnih najemninah in opazili naslednje: Še preden se j« ostalih prispevkih je znašal pri zmračilo, je prižgal služitelj v dveh ljubljanskih nepremičninah 6.9 % čakalnicah 5 svetilk vsako z žar-(prejšnje leto 8.7 %) od celotnega nico po 100 W. V prostoru je ča-enoletnega predpisa najemnin in kalo 10 strank, da pridejo na prispevkov. Porast skupnih dolž- vrsto pri predstojniku urada. Po-nih najemnin je nastal le pri ne- polnoma bi zadoščalo v takem pri-premičninah, ki jih zavod dejan- meru, če bi gorele v eni čakalnici sko ni upravljal. samo ena svetilka, druga čakalnica Obrestovanje (čisti donos v od- nai bi se Pač ne uP°rabJiala- Ta' stoikih od investicijske in knjižne kih primerov Je gotovo se mnogo vrednosti nepremičnin) je znašalo K .Ji odgovorni predstojniki sami 1.59%, obrestovanje samo ljub- KJ1**J? presodili, kaj m,kako ljanskih nepremičnin pa 1.44%. Kreniti, da bo čim manj zarmo Ce pa preračunamo donos v od- istočasno prižganih, u 1 v pisar-stotkih od povprečne mesečne na- nab Je omejiti le na razsvetlja-ložbe v nepremičninah, je znašalo vo na delavni mizi, stropnih svetilk pa ni istočasno priključevati. Prav isto velja za obrtniške delavnice in tovarniške obrate ter za trgovske prostore in skladišča. Mnogo lahko prihranijo gostinski in kavarniški obrati na ta način, da snamejo s svetilk mlečna stekla in razsvetljujejo namesto s posrednim načinom pač neposredno z žarnicami manjše svetlobne jakosti. Tneba se je omejiti in odpovedati razkošni razsvetljavi tudi obrestovanje nepremičnin v slovnem Letu 1.57%. po- Stednia z e tokom terih pride celo do odklapljanj cepa samo lih mestnih delov ali posameznih ulic. Cesto čujemo od nepoučenih, naj|v javnih lokalih in se zadovoljiti bi se poskrbelo, da bo dovolj elek- ie s skromno in najpotrebnejšo. tricnega toka zjutraj, preden se zdani in zvečer od mraka pa do. ištediti marsikaj) če si 21. ure, pa bo vse zadovoljno. Pn|Va,Sm* ta1rn Aa waX tem taki modrijani ne pomislijo, da bi sami mnogo pripomogli k M. Geršalc i Ljubljana — Prečna ulica Pr! poroča se A J A N E Š delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja ■** Angleška in ameriška industrija jekla Ko angleška industrija jekla snuje in razlaga svoje povojne načrte, izraža pri tem tudi svoje skr-i zaradi ameriške konkurence, e večkrat je bilo ugotovljeno, da !;.KUKiia‘ iekla v USA v zad-x 6 svoi° proizvodnjo tako povečala, da ta dosega dn morda tudi ze presega kapaciteto angleške industrije jekla. Dalje se na-.. glaša, da so ameriški obrati mo- 5 *a Pr°l*vajanje in razpečavanj dernejši ter da so v Ameriki uve- |l gradbenih in fehniinih potrebščin ijavijene boljše produkcijske meto-1 j Ljubljana — Dunajska cesta štev. 37 a de. S povečanjem proizvodnje se v Angliji tudi preveč zvišujejo produkcijski stroški. V Ameriki so delavske mezde višje ko v Angliji, a se tudi vsi drugi večji izdatki vselej laže prenesejo pri vedno večji proizvodnji, za katero je ved- |S no dovolj dobrih odjemalcev. 11................... intra d. z o. z. Aleksander M. Friedrich eksport lesa — Ljubljana '•••■•■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■•a Prav tako je možno v stanova- raz- delimo posel tako, da čim več dela opravimo v dnevnem času in ob dnevni svetlobi. Vsak človek po- temu če bi se v teh časih največ- L J ure med un nhromonito« Lr^v nnhoin Ir nn. I * * * jih obremenitev, ko prihaja k ob težbi po obrti in industriji še ob dnevom. Ce si pridržimo ta kratek odmor za čas, ko se zmrači, in v težba zaradi potrebe zn razsvetlja- L em dnevnem’ raadobju izhajanio vo, cim bolj omejili in porablja 1 razsvetijave tedaj bomo vsi samo neobhodno potrebne žarnice m prihranili. Z ured- ter strogo pazili na to, da ne bo Pokrajinske u,prave je dovo-priključena prav nobena ijena v privatnih stanovanjih upo- za opravila, ki bi jih prav lahko faba .^rnice u2inka 40 watov. Ce opravili bodisi uro prej ali uroLj vg. gtanovaloi v Ljubljaili opra. kasneje. vjb kar najvie«S dela v dnevnem Že iz odredb, ki so izdane I času in bi se z nastopom mraka pristojnih oblasteh, je razvideti, da omejili na skupno bivanje v eni je najvišja obremenitev v električ- gojjj svojega stanovanja, b' prihrani centrali po 16. uri, ki traja ne- njj- na razSvetljavi gotovo letno kako tja do 19. ure. Samo po sebi ki ga zapuščamo, in nato Naj navedemo nekaj primerov, ki prižgemo v prostoru, v katerega bodo osvetljevali in prikazali tudi prihajamo. Zlasti pa tako, da po gospodarsko škodo, ki jo imajo nepotrebnem ne prižgemo žarnic, posamezniki in podjetja, če se £e gi poiščemo v sosednem pro-vdajajo nepažnji in potratnosti pri štoru kako potrebščino, za katero razsvetljavi. točno vemo, kje je shranjena in 50.000 predsob in čakalnic je v bi v polmraku to prav lahko opra-Ljubljani. Če sveti v teh prostorih vili. Treba se je privaditi na le ena 25 vatna žarnica po nepo- skromnost prav v vseh pogledih in trebnem dnevno le po pol ure, (seveda tudi pri razsvetljavi, smo potratili četrt milijona kilovatnih ur letno in zapravili dobrih tričeb-t milijona lir. Bliru 46.000 stranišč po privatnih stanovanjih, uradih, tovarnah itd. razsvetljujemo z elektriko. 100.000 kilovatnih ur lahko letno iztrgamo potrati, če pazimo, da ne gori nobena teh žarnic brez po-1 8 : Benedik Ivanka Cvetličarna »Split" Ljubljana, Frančiškanska ul. MM Obrtniški vestnik Denarništvo in zavarovalstvo Nova ureditev mezd in plač Kakor smo že poročali, je Vrhovni komisar za operacijsko ozemlja : Jadransko primorje« izdal novo ureditev mezd in plač za 17 strok. V veljavo «o že stopile ureditvi« za naslednje stroke: 1. za industrijo in obrt predelave lesa; 2. za opekarsko industrijo; 3. za mlinarske obrate in tovarne jedilnega olja; 4. za kovinsko in elek-triško industrijo in obrt in 5. za obrate naravnega kamna. Prednje ureditve so bile že objavljene v Službonem listu. Po določilih zgoraj navedenih ureditev bi morale novo določene mezde in plače veljati od 1. septembra 1944 dalje, vendar je na posredovanje Pokrajinske zveze delodajalcev na pristojnih mestih verjetno, da se bo vprašanje veljavnosti uredbe rešilo na ta način, da bodo doslej že objavljene plače in mezde veljale od 1. decembra 1944 dalje, ostale ureditve, ki so že dostavljene šefu pokrajinske uprave, vendar še neobjavljene, pa s povratno močjo od 1. januarja 1945 dalje. Podrobnosti že izdanih ureditev mezd in plač so razvidne iz Službenih listov št. 96, 97 in 98/1944 in 1 in 3/1945. Odredba o preskrbi oseb na delovni službi ki je izšla v Službenem listu z dne 31. januarja t. 1. št. 9, določa, da ee za čas vpoklica ne sme razdreti službeno razmerje ter da imajo vpoklicani pravico do plače, ka- kršno so imeli pred vpoklicem, to je da jim mora dosedanji delodajalec plačati razliko med plačo pri delovni službi in prejemki pred zaiKJsliitvijo pni delovni službi. Na predlog delodajalca sme šlef pokrajinske uprave povrniti vsoto, ki jo je izplačail na plačnih oz. mezdnih razlikah, vštevši prispevke za socialno zavarovanje in davke na povračljivo poklicno plačo in druge prejemke (bruto zneske). Za prvih 14 dni plačane poklicne plače oziroma mezde, vštevši prispevke za socialno zavarovanje in davke, obremenjajo z vsem zneskom delodajalca ter se za ta čas ne daje povračilo od šefa pokrajinske uprave. Za izračunavanje povračilne razlike se vzame za podlago, da znaša plača pri gradnji za moške po 50 lir, za ženske po 40 lir in za mladostnike pod 16 let starosti po 30 lir na dan. Hrana sie» računa z 20 lirami na dan. Predlog za povračilo se mora vložiti na posebnem obrazcu pri šefu pokrajinske uprave v razmakih po štiri tedne ali mesečno, vendar najkasneje v 12 tednih ali 3 mesecih po končani zaposlitvi vpoklicanoa. Uredba je stopila v veljavo s 1. novembrom 1944. j Vinko Pajk I gostilna ■ ■ ■ ■ j Ljubljana — Kolodvorska j STEK r. O PORCRLAIV 5 AVGUST AGMOLA Lfubllana — Dunafska cesta St. lO ■ ■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•■Mit Jančič - Jager s Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in soboslikarstvo : Ljubljana, Celovška 67 - Telef. 34-04 •■■■■■•■■■■■••••■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■•■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■•* ••■■■••■■■••••••■■■••■■■•■•■••■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•■■■■•o■•■••■■■••■■•( ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• GOSTILNA Liubliam MRAK G0STILNA Franjo in Slava Tomšič — Rimska cesta 4 — Tel. 34-33 LEN ASI & GERKMAN i MANUFAKTURA Ljubljana — Slvilavjeva ulica »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••■••••••••••••••••••••■o««««« r Ludvik Glubak { Ljubljana %•••••••* » »••■■•■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■—■■—■■■■■■■■•— — ■•■•■■■•■ — ■■■■! {•■•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■MiaaaHHaHaNa ■■■■■■■■ ■■■■mm v A. PINTAR j Trgovina s Špecerijo in kolonialnim blagom llubliana — GosoosvetsVa 14 •■••••■■•■••■••■•■■■■•■■■■■■■••■•■■■■■•■■■■••••■■■■■■■■■•■■■■■■■»■•■•■■■■■•■■■■■■■■■•■■■.•.••■aaaai' •■■■■■■■■ ■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■•■•(■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■•••■■■aaiiuaaaaiaMai ] Ivana Gorše g o s f i I n a e _ .......... Ljubljana, Gosposvetska cesta ! ■ a »••■«■■••■■■■•■■•■•■■■■■•■■■■■■••■■■■■■••■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■? ••••aaaaaaaaa*Maaaaaaaaaaa«aMMaaMaaaaaaaaaaaaMaa«a»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaa«aMaaaaaa»j' LEOPOLD MAHER j LJUBLJANA f DUNAJSKA 9 ! \ ••aiaMtHNMNMNMNtaaiHMNMMMHnHNHHNIMOniNtnONHaoetMnNNONaMHMMNH Zasluga Poštne hranilnice 60 let je te dni poteklo, ko je predložil nemški gen. poštni mojster kancelarju Bismarcku zakonski osnutek o ustanovitvi poštne hranilnice. V svoji vlogi je navedel poštni mojster med drugim, da bo omogočila poštna hranilnica varčevanje tudi revnejšim slojem in da bo s tem mnogo pripomogla k zboljšanju socialnega položaja delavcev. Čeprav pa se je Bismarck odločno zavzel za ustanovitev poštne hranilnice, je vendarle predlog o njeni ustanovitvi propadel zaradii opozicije strank. Vodja centruma Windthorst je 'tudi odkrito izjavil, da stranke ne morejo pristati na ustanovitev poštne hranilnice, ker bi se s tem utrdilo stališče vlade, proti kateri pa so stranke v opoziciji. To odklonilno stališče je bilo za nemške stranke tem bolj neoprostljivo, ker se je l. 1883. posrečilo dr. Georgu Co-chu, da se je tega leta ustanovila poštna hranilnica v Avstriji. Uspeh hranilnice je bil popoln in po desetih letih so vložili varčevalci že 1 milijon goldinarjev, nato pa so vloge naraščale od leta do leta. še večja pa je zasluga avstrijske Poštne hranilnice, ker je izšel iiz nje ves poštno - čekovni promet sedanjosti. Po vključitvi Avstrije k Nemčiji je bila Nemčiji avstrijska Poštna hranilnica [ »oda r jena in šele 1. jan. 1939 se je ustanovila tudi v Nemčiji Poštna hranilnica, ki pa šteje danes že nad 13 milijonov vlagateljev. Od teh pripada danes nič manj ko 40 odstotkov pripadnikom vojske, kajti za vojake je Poštna hranilnica posebno ugodna, ker morejo dvigniti svoje prihranke v vsakem poštnem uradu Velike Nemčije. Teh uradov pa je nad 30.000. Vsak dan more vlagatelj dvigniti 100 mark, večje zneske pa po predhodni odpovedi. Po pravici se zato more reči, da izpolnjuje Poštna hranilnica važno socialno nalogo in da jo je treba šteti med eno najbolj socialnih ustanov, ki služi edinole le celoti in narodu. AmeriSki finančni minister Morgen-thau je izjavil, da je veljala dosedaj vojna Združene države Sev. Amerike 238 milijard dolarjev, sedemkrat toliko iko prva svetovna vojna. V WaII-Stroctu rastejo tečaji vred- j nostnih papirjev tem bolj. čim slabše ' so vest; s fronte ter je zaradi tega verjetnost daljšega trajanja vojne tem večja. Tako poroča njujorški »Arriba«. Mehika bo najela zunanje posojilo v višinii 260 milijonov meh. dolarjev. Posojilo 'bo najeto v USA, uporabilo pa se bo za izgraditev domače .industrije, za razširitev cestnega omrežja in za finansiranje javnih dei. Na podlagi sestanka z dne 13.Pofi* novembra 1944. pri Zvezi deloda-jalcev je bila nemškemu svetoval-cu predložena vloga, da 48urni»* tednik v gostinskih obratih ni mogoč, ker ustvarja nevzdržen polo>-Nan žaj v gostinski stroki. pok Na to vlogo je nemški svetovalec ^Za sporočil naslednje mnenje Vrhov-nega komisarja: 15 »Potrjujem prejem Vašega do pisa in Vam sporočam, da bom vL, doglednem času izdal mezdno ure- . ditev za hotelsko, gostinsko, kavar-! niško in točilniiško obrt. H Ta mezdna ureditev bo obsegala strežno, jedilno in točilno osebje,! Od kakor tudi kuhinjsko, kletno in; drugo pomožno osebje. rj Razumljivo je, da za to gospo- . darsko stroko ne pride v poštev j-48urni tedenski delovni, čas, tem- 0 J, več bo redni delovni čas določen t na 10 ur dnevno ali 00 ur tedensko.« mai S tem je bilo želji sindikata ustreženo, vendar do podpisa sklenjene jjogodbe in do pogajanj za spremembo dosedanje pogodbe za to strežno osebje ne bo prišlo, ker je: re(j na vidiku nova uradna ureditev,;0(j: kakor je razvidno iz zgoraj citira-nega dopisa. Lih Sindikat gostinskih podjetnikov.! jn a jo i žin: šeji Gostilničarski vestnik Nabava živil pri Gostinski zadrugi Obveščamo vse gospode podjetnike, naj ne predlagajo Gostinski zadrugi za nabavo racioniranjh živil samih odrezkov živilskih kart, ne da bi prej oddali naročilnice. Gostilničarska zadruga ne sme na same odrezke izdajati nikakršnih racioniranih živil im zato ob- | Josip R. Puh j i trgovina s stavbenim materialom I ! I Ljubljana ■ Gradaška ulica štev. 22 f • ■ § ■ ■ ■ •'•••■■■•■■■■■■■■•■■■■■■••■■■■-■■"•■■■■•■■■■■■■■■? 1. VAN Dr.Th.&G.BOHME Ljub liana launaanHaaiainaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaa Lekarna Dr. St. Kmet Ljubljana - Sv. Krištof '■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■f ■■■»■■■■■■■■••■■•■■■•••■■•■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■a > : Ljubljana veščamo vse članstvo, ki želi ista prejemati v skladišču zadruge, da predhodno odda naročilnice. Odpiranje kavarn Šef pokrajinske uprave je dovolil kavarniškim obratom, da vrnejo biti odprti za javnost od 16. do 17. ure, kar je bilo z zadnjo naredbo zaradi štedenja z elektriko prepovedano. Vsi ostali obrati pa morajo biti med navedenim časom še vedno zaprti za javnost. Kolektivne pogodbe Sindikat je sporazumno ugotovil besedila nove kolektivne pogodbe za nestrežno osebje v gostinskih obratih, obenem pa tudi predlagal spremembo obstoječe kolektivne pogodbe za strežno osebje. Do podpisa prve in do pogajanj za spremembo druge ni prišlo iz razloga, ker so bile plače in delovni pogoji dogovorjeni na podlagi 60urnega delovnega tednika, Vrhovni komisar pa je medčasno izdal naredbo o 48urnem delovnem tedniku. { Drobnič Rozalija j 1 Ljubljana-Moste [ Zaloška 10 s : Ribert Goli | ! Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 1 : •■■■■•■•■*•■■■■■■••■■■••■■••■■■»•■••■••■■•■■■■■*" !«■■■■■■■■■■■■•■■•■•■■■•■■■■■»■■■■■••■■•■■»■■■■■ : : s s Specijalna foto - trgovina in parfumerija I Joško SlHHC ■ j Ljubljana, Danajska c. 5 palača banke Slavije Gospodarske vesti za žen nici pir, svo zna par piš« Nemško-švicarski obračunski dogovor je bil podaljšan za pol meseca, ker ee še niso končala nemško-Svicarokg trgovinska pogajanja. Na kongresu italijanskih pridelovalcev pomaranč in limon so ugotovili, da je bila med vojno v Italiji uni-Cena ena šestina nasadov. Ker je od-: raj< padel izvoz v Nemčijo, so morali) pos mnogi pridelovalci svoje nasade »kr- mi< fiiti. Kultura pomaranč in limon pa';m, zelo trpi tudi zaradi pomanjkanja' umetnih gnojil in sredstev proti sad-nim škodljivcem. Na kongresu so za- r htevalj od Bonomijeve vlade nujne ukrepe, da se omogoči vnovčenje p ml, tudii ne morejo uporabljati za iitalijan; siki uvoz živili. Večina italijanskih pri- s*'a Maniiišč je vrhu tega brezupno razde- urf jama. 3 , Po novem vinskem ceniku sme ve-. Ijati v Trstu vino v nadrobni prodaji največ 48, v trgovini na debelo pa največ 42 lir za liiiter. Gostilne I. kategorije smejo pribiti na ceno 10% (največ 8 lir na liiiter), II. kat. 10% (naj- ma več 6 Mr), III. kal največ 4 lire im, rr0V gostilne 4. kat. največ 2 Mri na liter.; j, Če »e pije vino pri mizi, ee plača Se . postrežnana. nJa Novi lagrebški mestni proračun feb predvideva 4.577 milijonov kun izdat- jim kov in ravno toliko dohodkov. Fi-j mje nanino ministrstvo je novj proračun! 01 že odobrilo. Na Hrvatskem bodo lete« zasadili) raji 330 milijonov tobačnih sadik. dol Madžarska papirna industrija je! l>la začasno ustavila izdelovanje vseh vr»t papirja, ki jih je mogoče pogrešati. '. 1 Industrijska centrala je naglasila, d« je bila ta omejitev proizvodnje potreb- zen na zaradi tega, ker je Madžarska do- sej slej v primerjavi z vsemi ostalimi ev- ml ropafoimi deželami najmanj omejeval« , . svojo proizvodnjo papirja. 1 VOl Umrla nam'je naša srčno dobra, skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta 11. ftlfiil trgovka in posestnica Pogreb bo v sredo ‘21. t. m. ob 10. uri z Zal, kapela Sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana, Bled, 19. febr. 1945. Žalujoče rodbine: Florjančič, Bohinjec, Mieulinič, Pleško. svi 5 [čar ■ dol j vra za Ik>i pos M te se Tr, j Lampič Alojz krznar in izdelovatelj čepic ■ i Ljubljana - Sv. Pelra cesta 7 18le : ni! sj ke; ir 1 11H' C i. me me 4 ! in ost Fflr da* Konsortium »Trgovski list« ali Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa—Schriftleiter—Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei »Merkur« A. 0. — Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi ▼ Ljubljani