ka kšna usoda nas čaka Cankarjeva priznanja dijakom LJPl V tržaškem starem pristanišču bogata razstava o Nereu Roccu Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 15. MAJA 2012 št. 113 (20.436) leto LXVIII. Slovenski ali rajši dvojezični župan? SandorTence Na spletnih forumih in tudi osebno so mi nekateri očitali, da sem novoizvoljenega de-vinsko-nabrežinskega župana Vlada Kukanje predstavil ne kot slovenskega, temveč kot dvojezičnega župana. Vprašanje je po svoje retorično ali pa ne, zato bom skušal utemeljiti, zakaj sem v naslovu dan po volitvah izpostavil, da je Občina Devin-Nabrežina dobila župana, ki obvlada italijanščino in slovenščino. Župan je najvišja funkcija na občinski ravni in je institucionalno gledano župan, ki ne sme imeti narodnostnega ali drugega predznaka. Če je slovenske, italijanske ali druge narodnosti, je to njegova stvar oziroma stvar občanov in občank, ki so ga volili. Tudi volivci italijanske narodnosti, ki so podprli Kukanjo (in teh je kar nekaj) so dobro vedeli, da glasujejo za dvojezičnega župana, ki ne skriva svoje narod-no-jezikovne pripadnosti. Na prejšnjih volitvah so mnogi slovenski volivci glasovali za Giorgia Reta, čeprav so dobro vedeli, da se nima za Slovenca, ampak razume slovenščino, do katere je vseskozi izkazoval spoštljiv odnos. Mislim, da je treba to vprašanje zastaviti drugače. V vseh dvojezičnih občinah in povsod, kjer živijo Slovenci, bi morali župani obvladati oba jezika, kar se danes ne dogaja. V občinah, ki sodijo v zaščitni zakon, le peščica županov govori ali razume slovensko, kar velja tudi za občinske odbornike. Županom Trsta in Gorice ni nikoli prišlo na misel, da bi se učili in naučili slovenščine. Še danes mi odmeva v ušesih tisti Illyjev "hvala ljepa" na osrednjem tržaškem trgu. Illy je bil do Slovencev odprt župan, ob prvi izvolitvi pa nas je v osrčju Trsta zamenjal za Hrvate. Pri nas je normalno, da župan slovenske narodnosti avtomatično govori oba jezika, naravno pa bi bilo, da bi tudi župan italijanske narodnosti govoril italijansko in slovensko. Na Južnem Tirolskem nimajo teh problemov, ker skoraj vsi razumejo italijansko in nemško, kar je za javne uslužbence obvezno. Stelio Spadaro, ki med Slovenci ni ravno priljubljen, mi je pred leti dejal, da bo Trst normalno mesto, ko bo dobil župana slovenske narodnosti. V mislih je imel Miloša Budina. Bi ga obravnavali kot slovenskega, kot dvojezičnega ali samo kot župana? dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € eu - Predsednik Papuljas včeraj začel še zadnji poskus oblikovanja vlade Grška politična kriza potopila evropske borze Deželnozborske volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji ošibile Merklovo gorica - Na obisku minister za teritorialno kohezijo Barca Minister spoznal razvojni potencial obeh Goric in Krasa GORICA - Na povabilo goriške pokrajine se je minister za teritorialno kohezijo Fabrizio Barca mudil na dvodnevnem obisku goriškega prostora. V nedeljo je obiskal Debelo Grižo in kostnico pri Redipu- lji, kjer so mu pokrajinski upravitelji pojasnili vsebine projekta Kras 2014+, včeraj se je po srečanju s pokrajinskim odborom in predstavniki drugih ustanov odpravil v Novo Gorico, kjer je s sogovorniki ugota- vljal, da ima goriški prostor velik turistični potencial. Obisk je sklenil na štandreškem tovornem postajališču, kjer so nagradili šest visokotehno-loških podjetij. Na 23. strani FRANKFUR - Trgovanje na evropskih borzah se je včeraj končalo s padcem indeksov, ki so med trgovanjem zdrsnili tudi na štirimesečno dno. Pozornost vlagateljev je bila usmerjena v Grčijo, kjer so se nadaljevali pogovori o oblikovanju nove vlade. Borze so se negativno odzvale tudi na nedeljske de-želnozborske volitve v Severnem Pore-nju-Vestfaliji, kjer so slavili socialdemokrati (SPD) in Zeleni, na zvezni ravni vladajoča Krščansko demokratska unija nemške kanclerke Angele Merkel pa je s 26,3 odstotka glasov dosegla najslabši rezultat v tej nemški zvezni deželi. Na 29. strani Nesoglasja v DS jezijo levo sredino v FJK Na 3. strani Gregor Veselko ostaja na čelu Luke Koper Na 4. strani Tomizza je v Gropadi iskal »izgubljeno« Istro Na 9. strani Nevarno križišče potrebuje preureditev Na 24. strani Družba SDAG lani poslovala z dobičkom Na 25. strani zahteva wwf Vlado Kukanja naj posnema Cosolinija TRST - Novoizvoljeni župan devinsko-nabrežinske občine Vlado Kukanja naj ukoši vse načrte za nove stanovanjske gradnje, ki jih je sprejela prejšnja občinska uprava župana Giorgia Reta. Zahteva prihaja iz vrst naravovarstvenega združenja WWF, ki meni, da bi imelo izvajanje Retovih načrtov zelo škodljive posledice. Kukanja bi se moral ravnati kot župan Trsta Roberto Cosolini, ki je kmalu po izvolitvi lansko leto izničil splošni prostorsko-urbanistični načrt svojega desnosredinskega predhodnika Roberta Dipiazze. Na 6. strani (Sent Anna , Impresa Trasporti Futießri MARINI GH 1|F Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Cyoíi^e^lom/ 1 Nova kolekcija POMLAD/POLETJE Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Trst Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst Usluge na domu canadiens«*1 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču . «mi SrgiKi- g Dogodki ob razstavi I RAZPRTA I OBZORJA 17.5.2012 - 18.30 Dialog umetnosti in umetnost dialoga... med Trstom in Ljubljano M Í r Sodelujejo Maria Masau Dan Peter Krečič Vid Lenard Poskrbljeno bo za prevajanje. Trst, Salone degli incanti SLDV I K 2 Torek, 15. maja 2012 ALPE-JADRAN / maribor - V okviru Evropske prestolnice kulture Na obisku vrsta mislecev z vsega sveta z dalajlamo na čelu Prisotni bodo še nekateri Nobelovi nagrajenci za mir, ki bodo v četrtek sodelovali na okrogli mizi MARIBOR - Maribor bo te dni gostil vrsto zanimivih mislecev na čelu s tibetanskim duhovnim vodjo dalajlamo. Slednji bo skupaj s še nekaterimi Nobelovimi nagrajenci za mir govoril o nujnosti dialoga in solidarnosti v času globalne krize. Obenem bo sodeloval na konferenci Out of the Box, na kateri bodo iskali ključ do izboljšanja splošne kulture bivanja. XIV. dalajlama Tenzin Gyatso je Maribor prvič obiskal aprila 2010, pred tem pa se je julija 2002 mudil v Ljubljani. Tokrat so ga povabili na pobudo Mestne občine Maribor in župana Franca Kanglerja, ki jutri in v četrtek prirejata srečanje z naslovom Maribor za mir.Va-bilu so se poleg dalajlame odzvali še gva-temalska borka za človekove pravice Ri-goberta Menchu Tum, bangladeški ekonomist Muhammad Yunus in slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Vse druži Nobelova nagrada za mir, ki jo podeljujejo od leta 1901 in velja za eno najpomembnejših odlikovanj na svetu. Dalajlama jo je prejel leta 1989 za svoja prizadevanja za nenasilno ločitev Tibeta od Kitajske, Rigoberta Menchu Tum leta 1992 za svoje delo na področju človekovih pravic, Muhammad Yunus s svojo banko Grameen pa leta 2006 za politiko mikrokreditov.Lučka Kajfež Bogataj je bila počaščena kot članica Medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), ki je z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Go-reom prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2007. Nagrado so si zaslužili za prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti podnebnim spremembam. Gostje bodo v četrtek dopoldne v dvorani SNG Maribor sodelovali na razpravi o pomenu dialoga in solidarnosti v globalni krizi, ki jo bo vodil politolog Rudi Rizman. Prav tako bodo imeli ločena predavanja. Dalajlama bo v sredo v Dvorani Tabor govoril o ohranjanju duševnega miru, Muhammad Yunus o socialnem podjetništvu kot poti do reševanja najbolj perečih težav družbe, Ri-goberta Menchu Tum o položaju ma-jevske ženske v Gvatemali, Lučka Kajfež Bogataj pa o "vseh naših prihodnostih". Vzporedno bo v organizaciji mariborske univerze potekala mednarodna konferenca Out of the Box, na kateri bo sodelovalo 30 vrhunskih strokovnjakov z različnih področij. Skozi interdisciplinarnost želijo po navedbah organizatorjev nasloviti ključne težave, ki omejujejo našo civilizacijo na poti k boljšemu življenju, ter iskati inovativne poti, ki maribor Danes delovno srečanje Janša - Milanovic LJUBLJANA - V Mariboru se bosta danes na delovnem srečanju sestala premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanovic. Kot so napovedali v kabinetu slovenskega premiera, bosta govorila o področjih sodelovanja in nekaterih odprtih vprašanjih. Janša in Mila-novic sta se prvič po oblikovanju novih vlad v obeh državah sešla 26. aprila ob robu večstranskega srečanja s kitajskim premierom Wen Jia-baom v Varšavi. Takrat sta se tudi dogovorila za tokratno srečanje, ki ga je Janša označil kot priložnost za poglobljen pregled odprtih vprašanj. Po pričakovanjih bi se premiera lahko pogovarjala o reševanju vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB), o ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU, pa tudi o vprašanju skladiščenja jedrskih odpadkov nu-klearke Krško, morda pa tudi o skupni seji obeh vlad. Med številnimi znanimi osebnostmi, ki bodo v teh dneh gostovale v Mariboru, bo tudi tibetanski duhovni vodja dalajlama arhiv bodo človeku omogočile preseči kompleksne probleme. Konferenca z naslovom "Inovativni pristopi k izboljšanju kulture bivanja" se bo pričela danes z nagovorom rektorja univerze Danijela Rebolja, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka ter predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti Felixa Ungerja. Zaključila se bo v petek s predavanjem Nobelovega nagrajenca za kemijo Jean-Marie Lehna s področja su-pramolekularne kemije. Jutri dopoldne bo v okviru konference potekal tudi "poseben dogodek s pomembnimi svetovnimi misleci" (Spe- cial session with World Thinkers). Na njem bodo gostili dalajlamo in tri mednarodno priznane profesorje Denisa Noblea, Dirka Helbinga ter Siegfrieda Grossmanna. Med ostalimi predavatelji bodo še evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli, finski arhitekt Juhani Pallasmaa, italijanski biolog Piero Ferrucci, britanski biolog Denis Noble, slovenski aktivist Tomo Kri-žnar in podjetnik Ivo Boscarol. Poleg omenjenih srečanj bo ta teden v Mariboru tudi vrsta spremljevalnih prireditev. Predvsem srečanje Nobelovih nagrajencev za mir se je napovedovalo že dlje časa kot enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Zupan Kangler je dogodek načrtoval za odprtje nove stavbe Mariborskega kulturnega središča, a mu tega ni uspelo zgraditi. Kot kaže, bo politika ostala v ozadju. Dalajlama ima na programu le srečanje s Kanglerjem, s slovenskega političnega vrha pa se na dogodkih zaenkrat napoveduje le ministra Turka. (STA) Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Fank arhiv slovenija - Novosti po veliki petkovi akciji kriminalistov Zaplenili za pol milijona evrov drog, orožje in tudi gotovino LJUBLJANA - Policisti so v minulih dneh v zvezi z obsežno preiskavo preprodaje drog in orožja podali kazenske ovadbe zoper 47 ljudi za skupaj 193 kaznivih dejanj, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Fank. Policisti so v akciji zasegli okoli 35 kilogramov droge, orožje in gotovi-no.Policisti ocenjujejo, da je zaseženih za kar pol milijona evrov različnih drog. Največ mamil so zasegli v Ljubljani - osem kilogramov hašiša, 7,3 kilograma kokaina, šest kilogramov amfeta-mina in 1,8 kilograma heroina. Kranjski policisti so zasegli 2,5 kilograma konoplje, kilogram in pol amfetaminov, pol kilograma heroina in nekaj kokaina. Nekaj droge, v sicer manjših količinah, so zasegli tudi policisti in kriminalisti koprske policijske uprave. Večino droge so po Fankovem pojasnilu zasegli med hišnimi preiskavami, nekaj pa tudi med samimi transporti mamil. Predstavniki različnih policijskih uprav, ki so sodelovali na novinarski konferenci, so izpostavili, da so le redki osumljenci imeli zaposlitev, kljub temu pa so med akcijo zasegli večje vsote gotovine, samo v Ljubljani okoli 35.000 evrov. Poleg tega so zasegli tudi drag nakit in ročne ure, osumljenci pa so tudi lastniki prestižnih avtomobilov in različnih nepremičnih. Poleg pištol in nabojev so policisti v petek zasegli tudi dve ročni bombi, številne mobitele in predmete, ki po mnenju policije potrjujejo, da so se osumljeni ukvarjali s preprodajo droge. Policisti so namreč zasegli več digitalnih tehtnic, plastične posode in kemijske sestavine za mešanje drog. Fank je pojasnil, da v tem primeru ni šlo za manjše oziroma ulične preprodajalce, temveč organizatorje poslov. V petek so sicer prijeli več kot 60 ljudi, k preiskovalnim sodnikom pa so jih privedli 29. Zoper 20 ljudi je bil odrejen pripor, trije so v hišnem priporu. Vseh osumljenih pa v času zaključne akcije ni bilo v Sloveniji, je še povedal Fank, zato že poteka mednarodno sodelovanje. Tudi število osumljenih in kazenskih ovadb še ni dokončno. Prijeti naj bi predstavljali dobro organizirane kriminalne združbe, ki naj bi delovale tako v Sloveniji, kot tudi v EU in Zahodnem Balkanu. Skoraj dve leti trajajoča preiskava je potekala v sodelovanju s tujimi organi, rezultat te preiskave pa je tudi velik zaseg orožja v Italiji, sicer namenjenega v Francijo. Francoski organi že preučujejo namembnost tega orožja, ker Marko Sosič danes gost oddaje Brez meje KOPER - Vloga intelektualcev v naši družbi se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vpliv danes že nekdanjih glasnikov vrednot in znanja se je zmanjšal, spremenil pa se je tudi odnos same družbe do njih. V omenjeno skupino zagotovo spadajo tudi kulturniki in drugi umetniki, ki so pogosto postavljeni na rob, saj današnje družbene vrednote pogojujejo in uravnavajo druge družbene skupine ter seveda kapital. Po drugi strani pa se je število besednih ustvarjalcev močno povečalo, čeprav sta pogosto vprašljiva tako umetniška kakovost kot tudi širši pomen njihovega delovanja. Mitja Tretjak, voditelj oddaje Brez meje, bo v današnji oddaji gostil pisatelja in režiserja Marka Sosiča, s katerim bo iskal odgovore na zgornja vprašanja in osvetlil avtorjevo delovanje v zadnjih letih ter gledalce seznanil s prihajajočo knjižno novostjo. Oddaja bo danes ob 18. uri na TV Koper Capodistria. Delo: Pozitivna Slovenija spet na prvem mestu LJUBLJANA - Najnovejša anketa Dela razkriva, da so na vrhu med političnimi strankami nastale spremembe. Vodstvo je z 22,7 odstotka prevzela Pozitivna Slovenija (PS) pred SDS z 19,4 odstotka podpore, na tretjem mestu je SD z 19,1 odstotka podpore. Preostale stranke so daleč zadaj, povečal pa se je delež tistih, ki se sploh ne bi podali na volišča, piše Delo. PS, SDS in SD so zelo blizu druga drugi, preostale stranke pa imajo precej manj glasov. Še največ SLS, ki jih ima 5,2 odstotka, Državljanska lista ima 4,4 odstotka podpore, NSi 2,5 odstotka, zadnja med parlamentarnimi strankami pa je stranka DeSUS z 1,6 odstotka glasov. Vse zunajparlamen-tarne stranke skupaj so dobile 1,5 odstotka glasov. Vse večji postaja delež tistih, ki sploh ne nameravajo na volitve. Teh je tokrat 13,9 odstotka. Demetra Malalan še naprej uspešna v oddaji X Factor LJUBLJANA - Televizijski šov X Factor Slovenija se nadaljuje, prav tako pa pot mlade trebenske pevke Demetre Malalan, ki je med osmerico finalistov oddaje (oddaja je na kanalu Pop TV na sporedu vsako nedeljo v osrednjem večernem terminu). Šov je prva zapustila skupina 2BYONE, Demetra pa je ponovno prepričala žirijo. Čeprav se z delom skladbe, ki ji jo je prisodil mentor Damjan Damjanovič, ni strinjala, se je izkazala, žirantka Jadranka Juras pa je zatrdila, da bi lahko Demetra že jutri imela svoj samostojni koncert. Glasovanje poteka tudi po telefonu. pa gre za vojaško orožje in eksplozivna sredstva, preiskujejo, ali je bilo orožje namenjeno za teroristične dejavnosti, je povedal Fank. Preiskava je po besedah vodje sektorja kriminalistične policije kranjske policijske uprave Boštjana Lindava pokazala, da je združbo, ki so ji prišli na sled, vodil 33-letni črnogorski državljan s stalnim prebivališčem na območju Škofje Loke. Tudi ljubljansko združbo naj bo vodil črnogorski državljan, 40-letnik, s prijavljenim bivališčem v Ljubljani. Gorenjska kriminalna združba naj bi heroin in konopljo prevažala iz Črne gore prek Slovenije do zahodne Evrope, prav tako pa naj bi iz držav nekdanje Jugoslavije v Francijo in na Nizozemsko tihotapili orožje. Pretihotapljeno orožje naj bi nato zamenjali za kokain in amfetamine. Kriminalna združba je bila pri svojem delovanju pogosto nasilna, je dodal Lindav, predvsem do svojih dolžnikov. Ob tem je pristavil, da upa, da so z akcijo Kranju vsaj za nekaj časa odvzeli naziv "Kransterdam". Ljubljanska združba pa se je, kot je povedal vodja ljubljanskih kriminalistov Branko Japelj, ukvarjala predvsem s preprodajo kokaina, heroina in hašiša, vodil jih je sicer Črnogorec, preostali prijeti domnevni člani združbe pa so državljani Slovenije. Primorski del preiskave pa je povezan predvsem s preprodajo mamil v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici, Idriji in Ajdovščini. škofije - Včeraj dopoldne Oborožen rop na bencinskem servisu ŠKOFIJE - Oborožena moška sta včeraj nekaj po 10. uri stopila v prodajalno bencinskega servisa OMV pri Škofijah (ob vstopu iz Italije na desni, foto Kroma). Od dveh uslužbencev sta zahtevala denar, nakar sta s plenom odšla. Na glavah sta imela motoristični čeladi, odpeljala sta se neznano kam. Slovenska policija je v širši okolici postavila cestne blokade, storilcev pa ni našla. / ALPE-JADRAN Torek, 15. maja 2012 3 dežela - Priprave na deželne volitve 2013 Nesoglasja v Demokratski stranki močno pogojujejo izbiro kandidata Debora Serracchiani se otepa predsedniške kandidature - Levica hoče Furia Honsella VIDEM - Renzo Tondo je še brez tekmeca za predsedniško mesto Furla-nije-Julijske krajine. Za zaplete v levi sredini je kriva Demokratska stranka, ki se ne more zediniti niti o postopku za izbiro predsedniškega kandidata ali kandidatke, kaj šele o imenu. Naravna kandidatka za predsedstvo deželne vlade bi bila deželna tajnica in evropo-slanka Debora Serracchiani, ki se zelo otepa kandidature, čeprav bi bila najbrž edina, ki bi lahko enakovredno tekmovala s Tondom. Serracchianijeva bi rada namreč svojo politično kariero nadaljevala v italijanskem parlamentu, če na volitvah prihodnje leto prevlada leva sredina pa tudi v vladi. Za premostitev notranjih nesoglasij so si demokrati izmislili dvojne primarne volitve: strankarske in koalicijske. Na prvih naj bi izbrali svojega kandidata za primarne volitve v levi sredini, na drugih pa koalicijskega kandidata. Še kar zapleten postopek, ki priča o trenutni ne ravno spodbudni situaciji znotraj največje levosredinske stranke v FJK. Del stranke se poteguje za kandidaturo goriškega poslanca Alessandra Marana, drugi navijajo za nekdanjega pordenonskega župana Sergia Bolzo-nella, tretji pa upajo na vrnitev Riccar-da Illyja, ki je malo verjetna, ni pa nemogoča. Temu je treba dodati še deljena menja med nekdanjimi levimi demokrati in nekdanjimi pristaši Marjetice, ki jih vodi načelnik deželne svetniške skupine Gianfranco Moretton. Zadovoljili ga bodo najbrž s tem, da mu bodo ponudili kandidaturo na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Nedorečenosti v Demokratski stranki niso všeč ostalim komponentam levosredinskega zavezništva. Predvsem njegov levi del se poteguje, da bi leva sredina za predsedniškega kandidata izbrala videmskega župana Furia Hon-sella. To bi vsekakor pomenilo, da bi se Honsell odpovedal ponovni županski kandidaturi in s tem spravil v velike težave videmsko levo sredino. Trenutno še ni jasno, koliko članov bo štel novoizvoljeni deželni parlament (sedanjih 59 ali 49?) in s kakšnimi pravili bo sploh izvoljen. Vse je odvisno, če bo italijanski parlament uspel z ustavnim prej do novice zakonom spremeniti deželni statut, nato bo na potezi deželni svet, ki je zadolžen za odobritev novega volilnega zakona. Časa ni dosti, saj morajo volilni postopki steči v začetku prihodnjega leta. Debora Serracchiani hoče v italijanski parlament, videmski župan Furio Honsell pa je všeč levičarskim strankam Tudi od novih pravil bodo odvisna volilna zavezništva in posledično kandidature. Leva sredina računa na enotnost, ki jo dogajanja v Demokratski stranki postavljajo pod vprašaj, na enotnost desne sredine računa tudi Tondo, ki torej pričakuje obnovitev zavezništva s Severno ligo. V obeh koalicijah so, kot vidimo, razmere še precej nejasne. fjk - Šolstvo Prihodnje šolsko leto 60 učiteljskih mest več VIDEM - V šolskem letu 2012/2013 je ministrstvo za šolstvo Furlaniji-Julijski krajini dovolilo povečanje števila učiteljev za 60, od katerih je 54 novih pedagoških mest predvidenih za šole z italijanskim učnim jezikom in 6 za šole s slovenskim učnim jezikom. V naslednje šolskem letu se bo v skladu z deželnim načrtom število samostojnih šol v Furlaniji-Julijski krajini zmanjšalo s sedanjih 194 na 172. Od tega bo 14 šol s slovenskim učnim jezikom. Kot je povedala generalna direktorica deželnega šolskega urada Daniela Beltrame bo zaradi zmanjšanja števila samostojnih šol za 22 prišlo do prav tolikšnega zmanjšanja števila tajništev in vodstev, »pri čemer pa bo pedagoška ponudba ostala na sedanji ravni, saj šol ne bodo ukinjali«. www.primorski.eu] Ob uradnem začetku sanacije in dogradnje šolskega poslopja so zastopniki zveznega ministrstva, šolskega sveta, dežele, obeh šol itd. slovesno zasadili prve lopate celovec - Slovenska gimnazija in Dvojezična trgovska akademija Sanacija in dograditev poslopja Simbolično zasadili prve lopate - Zaradi nepripravljenosti Dežele za sofinanciranje projekt gradnje športne dvorane za enkrat propadel CELOVEC - Pretekli teden so simbolično zasadili prve lopate za sanacijo in dogradnjo šolskega poslopja Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Investicija znaša približno 8,5 milijona evrov, posodobitev leta 1975 zgrajenega poslopja pa bo po izvedenih delih nudila nove možnosti za sodobni pouk in popoldansko oskrbo. Tako bo poslopje dobilo novo toplotno izolacijo, z nadgradnjo obstoječega objekta bo nastalo deset dodatnih učilnic. Urejen bo tudi vhod za handikapirane osebe, zgolj toplotno sanirani bosta tudi obe obstoječi telovadnici. Vsa dela naj bi bila končana do jeseni prihodnjega leta. V okviru sanacije in dograditve skupnega šolskega poslopja obeh šol pa ne bodo zgradili tudi športne dvorane, za katero so se šest let borili obe šoli in slovenska športna društva v Celovcu na čelu s Slovensko športno zvezo (SŠZ). Uresničitev projekta je preprečila dežela, ki za novo športno dvorano ni bila pripravljena prispevati niti evra. In to kljub temu, da je zvezno ministrstvo za projekt zagotovilo 1,7 milijona evrov in mesto Celovec 250.000 evrov. Slovenska športna zveza pa je bila pripravljena financirati del investicije z najemom dolgoročnega posojila. S tem, da športne dvorane ne bo in bosta obe telovadnici samo toplotno sanirani, bo slovenski šolski center na Janežičevem trgu v Celovcu še naprej edina zvezna šolska lokacija na Koroškem, ki ne bo imela vsaj ene športne dvorane, ki bi ustrezala predpisom in v kateri bi bilo mogoče izvesti kakšno dvoransko tekmovanje - ne šolsko, ne drugo! Slovenska športna zveza se zato -kljub negativnem stališčem dežele -v interesu slovenske šolske mladine in slovenskih športnih društev in organizacij v Celovcu še ni povsem odpovedala projektu gradnje ustrezne športne dvorane, ki bi odgovarjala tudi veljavnim normam. Ponuja se namreč opcija, da bi SŠZ gradila dvorano sama, pri čemer sta zvezno ministrstvo za šolstvo na Dunaju kot tudi mesto Celovec še naprej pripravljena, da bi dvorano sofinancirala. Dvorano bi zgradili na območju šolskega centra, dokončna odločitev o morebitni gradnji pa naj bi padla še v letu 2012. Ivan Lukan ukve - Srečanje na sedežu Slovenskega kulturnega središča Planika Utrjevanje kulturnega sodelovanja med organizacijami s Koroške in Primorske Predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in SKS Planika v Ukvah UKVE - Za našo narodnostno skupnost, ki živi izven matične domovine, je kulturno sodelovanje zelo važno in krepi narodno zavest. Da bi se dogovorili o nadaljnjih oblikah sodelovanja med Primorsko in Koroško, so se 8. maja v prostorih Slovenskega kulturnega središča Planika srečali predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in krajevnega SKS Planika. Ukve postajajo zadnja leta pravo stičišče med Primorsko in Koroško. Ze več let se v tej lepi vasici Kanalske doline srečujejo primorski in koroški zbori na tradicionalni reviji. Na srečanju je bilo največ govora o Koroških kulturnih dnevih, ki bodo v drugi polovici oktobra v raznih krajih Primorske. Predstavniki KKZ so predstavili vrsto pobud in prireditev, s katerimi želijo na Primorskem predstaviti svojo ustvarjalnost. Letos bodo ti še posebej slovesni, saj obhajajo 30. obletnico. Govor je bil tudi o drugih pobudah, ki bodo povezovale Primorsko in Koroško. Damjan Paulin 4 Torek, 15. maja 2012 GOSPODARSTVO luka koper - Nadzorni svet ni razrešil uprave Vodstvo Luke kljub drugačnim napovedim ostaja na svojem mestu Na julij'ski skupščini družbe pa bo nadzorni svet predlagal uvedbo enočlanske uprave KOPER - Nadzorni svet Luke Koper na včerajšnji seji ni sprejel odločitve o razrešitvi uprave, je pa ugotovil, da kljub dobremu poslovanju še obstajajo rezerve. Kot je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Janez Požar, nadzorni svet sedanji upravi priznava dosežke na področju povečanega obsega poslovanja in finančne konsolidacije, hkrati pa ugotavlja, da obstajajo velike rezerve pri notranji organizaciji dela in pri izboljšanju učinkovitosti poslovnih procesov. Glavna ovira za večjo uspešnost pa so po mnenju nadzornikov pomanjkanje timskega dela in notranja nesoglasja med člani uprave. Nadzorni svet bo zato na skupščini, ki bo predvidoma 9. julija, predlagal spremembo statuta družbe, s katero bi namesto sedanje štiričlanske uvedli enočlansko upravo, je še pojasnil Požar. Na vprašanje, ali so se glede tega predloga posvetovali s predstavniki lastnikov, je odgovoril nikalno. O sami naravi nesoglasij znotraj uprave pa prvi nadzornik Luke ni želel dajati komentarjev. Predlogu o uvedbi enočlanske uprave so sicer nasprotovali predstavniki delavcev, predvsem ker ne bi bili več soudeleženi pri upravljanju prek delavskega direktorja, ki je sedaj član uprave, je še navedel Požar. Predsednik uprave Luke Gregor Veselko pa je bil vesel ugotovitve nadzornikov, da je bilo v treh le- tih veliko narejenega, da je družba "praktično sanirana" ter "da so temelji za prihodnost gotovo dobri". Glede enočlanske uprave pa je Veselko poudaril, da je pri štiričlanski upravi dobro, da ne razmišljajo vsi enako. "Ključno pa je, da se potem, še posebej glede velikih odločitev, sprejme neko soglasje. Uprava je v zadnjih treh letih sprejela ogromno takih velikih odločitev in take ključne odločitve so bile vse soglasne," je spomnil. Veselko se osebno zaradi kompleksnosti poslovanja v Luki sicer nagiba k manda-tarskemu sistemu upravljanja, se pravi k veččlanski upravi, pri kateri pa ima njen predsednik mandat, da si sam sestavi ekipo. Gradivo za skupščino naj bi nadzorniki obravnavali na naslednji seji 25. maja, ko bo na vrsti tudi poročilo o poslovanju družbe v letošnjem prvem četrtletju. Veselko je ob tem razkril, da je bilo poslovanje v tem obdobju boljše kot v prvem četrtletju lanskega leta. Predstavnik delavcev v nadzornem svetu in predsednik sindikata žerjavistov Mladen Jovičič pa je pričakoval, da bodo včeraj vendarle glasovali o zaupnici upravi. "Ni šlo za neke katarzične ali revolucionarne želje po odstavitvi uprave. Enostavno je prepričanje predstavnikov zaposlenih, da je položaj tak, da je upravo treba zamenjati čim prej," je pojasnil. Gregor Veselko ostaja predsednik uprave sežana - Z delavnico za šolo kamnoseštva se ne mudi, vendar ... Sredstva za naložbo naj bi zagotovila občina, del pa Evropa SEŽANA - V Sežani že tretje leto deluje Višja šola za oblikovanje in obdelavo materialov, predvsem pa kamna. Ker svoje delavnice še nimajo, praktičen pouk opravljajo pri obrtnikih in v družbi Marmor. Študentov je preveč, zato se razporedijo po različnih podjetjih. »Že takoj po osnovni šoli me je zanimalo industrijsko oblikovanje in oblikovanje praktičnih predmetov, pa sem se želel specializirat za konkretno znanje. Odločil sem se za kamen,« je povedal študent II. letnika Andrej Erjavec. »Mislim, da še ni izkoriščen do polnih potencialov. Praksa poteka tako, da pomagam obrtniku, če me potrebuje, sicer pa izdelujem svoje stvari.« Če v drugem letniku študenti preizkušajo strojno obdelavo kamna, pa so prvi poskusi z roko. »Neposreden stik s kamnom je najbolj pristen,« meni študentka I. letnika Špela Šedivi. »V šoli za klesanje okrasnih motivov uporabljamo kamen lipica-unito, lipi-ca-fiorito ali repenski kamen, vendar je za tako okrasje najbolj primeren lipica-uni-to, ker je najbolj enoten in nima školjk, zaradi katerih se hitreje lomi.« Praktično delo traja deset tednov. »Mentor, to je obrtnik ali eden od zaposlenih se jim mora posvetiti tudi kot pedagog. Torej, lahko v podjetje pošljemo največ enega ali dva študenta,« pojasni ravnateljica višje strokovne šole Jasna Rojc. Zato šola potrebuje lastno delavnico oziroma središče za oblivanje in obdelavo kamna. Poklic kamnoseka je podcenjen, kamnoseštvo je bilo doslej v veliki meri vezano predvsem na gradbeništvo, kjer se uporabljajo izdelki z nižjo dodano vrednostjo. »Danes se iščejo predvsem individualizirani izdelki, ki jih večina Slovencev kupuje čez mejo oziroma se uvažajo. Mi imamo 10 do 15 študentov na leto, ki so resni in ki bodo - upamo - tudi delovali v tej panogi. Si pa tudi mi ne želimo, da bi študij postal množičen, ker gradimo na kvaliteti in ne na kvantiteti.« Načrt za središče so izdelali v šoli. V njem je predvidenih več vsebin; kamnoseška delavnica za 15 zaposlenih, trije prostori za strojno obdelavo in promocijsko razstavni prostor za obiskovalce. Za naložbo so v občini Sežana v letošnjem proračunu zagotovili 273.000 evrov, drugo leto pa naj bi vložili še 858.000 evrov. Sicer pa nameravajo projekt prijaviti na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, od koder računajo na 673.000 evrov. Niso pa še zagotovili zemljišča. Komisija, ki so jo imenovali za rešitev tega vprašanja, je predlagala umestitev središča na del parcele (potrebujejo 2052 m2), ki je v lasti družbe Jadran in leži v industrijski coni v bližini Visokošolsko središče v Sežani dveh kamnoseških družb. Ker občina zaradi finančnih težav nima denarja za nakup, v zamenjavo ponuja dve svoji parceli v velikosti 2021 m2. Občina je naročila cenitev svojih in Jadranovih parcel. Brez davka na dodatno vrednost sta občinski zemljišči ocenjeni na 78 oziroma 81 evrov za m2, parcela Jadrana pa na 73 oziroma 79 evrov za m2. Cenitev so poslali družbi Jadran. Od tam pa so odgovorili, da predlagana cena zaradi računovodskih standardov zanje ni sprejemljiva. Za svojo parcelo zahtevajo 100 evrov na m2 in zamenjavo v razmerju 1:1, vključno s pripadajočimi stroški. »Podlaga za določitev cene našega zemljišča so transakcije z zemljišči zunaj mesta Sežana (Dane, Šmarje), poleg tega pa ne drži, da naj bi naše zemljišče ne imelo celotne komunalne opreme,« je sporočil izvršni direktor Anton Zobec. »Poleg tega pa je za nas to zemljišče še posebej dragoceno, ker leži v bližini naših objektov. Z odtujitvijo se lahko odpovemo možnosti širitve naših dejavnosti. Zato mi sploh nismo zainteresirani za zamenjavo in bi najraje videli, da stvari ostanejo, kot so. Na zamenjavo pristajamo, ker želimo občini pomagati pri uresničitvi projekta izgradnje središča za oblikovanje kamna. To nam narekuje družbena odgovornost, zapisana v naši poslovni politiki.« Zobec je še dodal, da je zemljišče sicer pod hipoteko, da pa to ne vpliva na ceno, saj bi se hipoteka prenesla na novo pridobljeno zemljišče. Za občino so zahteve Jadrana preveč. »Poleg razlike v velikosti, bi morali poravnati še 20% DDV.« O problematiki so razpravljali tudi občinski svetniki in županu predlagali, naj poišče druge možnosti. Vendar se nikomur nikamor ne mu- di. »Ker smo v zelo dobrih odnosih z družbo Marmor, se nam ne mudi,« je povedala vršilka dolžnosti direktorja Visokošolskega središča Sežana Tjaša Kranjec (višja šola gostuje v njegovih prostorih). »Kar pa slovenija - Cene naftnih derivatov Pogonska goriva od danes cenejša LJUBLJANA - Drobno-prodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 5,3 centa na 1,435 evra za liter in 100-oktanski za 4,4 centa na 1,462 evra, medtem ko se je cena dizelskega goriva znižala za 1,7 centa na 1,320 evra za liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje - liter bo od torka stal 1,003 evra oziroma 1,8 centa manj kot doslej, so sporočili iz Petrola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. EVRO 1.2863 $ -g/6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. maja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 14.5. 11.5. ameriški dolar 1,2863 1,2944 japonski jen 102,64 103,48 kitajski juan 8,1325 8,1681 ruski rubel 39,0441 39,0134 indijska rupija 69,4150 69,4250 danska krona 7,4333 7,4334 britanski funt 0,80000 0,80330 švedska krona 9,0020 8,9840 norveška krona 7,5915 7,5815 češka krona 25,395 25,253 švicarski frank 1,2010 1,2012 madžarski forint 291,77 289,90 poljski zlot 4,3020 4,2434 kanadski dolar 1,2911 1,2997 avstralski dolar 1,2881 1,2877 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4406 4,4378 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6978 braziljski real 2,5417 2,5305 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3250 2,3135 hrvaška kuna 7,5163 7,5027 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. maja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46685 0,72990 0,07500 0,11167 0,18500 0,397 0,690 0,977 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.068,24 € -462/75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. maja 2G12 arhiv zadeva šolo, bi bilo zelo priporočljivo središče postaviti čimprej, saj želimo razvijati lastne izdelke, sedaj pa za to nimamo prostora.« Poleg tega pa ima šola še druge potrebe. »Imamo veliko računalniškega oblikovanja in zelo talentirane študente na tem področju, zato bi morali imeti možnosti, da svoje ideje tudi preizkusimo,« meni predavatelj na višji šoli Damjan Šva-ra. »Če v dveh do treh letih delavnice ne bomo dobili, ljudem ne bomo mogli dokazati pomena naše šole. Moramo ustvariti lastne produkte, saj želimo izdelovati stvari, s katerimi bomo lahko komunicirali s celim svetom. Slovenski prostor je za to pač premajhen.« Po informacijah z občine naj bi predvidoma ta mesec izšel razpis evropskega regionalnega sklada. Ker naj bi bil odprt več mesecev, na občini menijo, da je čas na njihovi strani. Zato računajo, da bi projekt oddali v jeseni. Hudič je samo v tem, da za prijavo na razpis potrebujejo zemljišče in veljavno gradbeno dovoljenje. Je časa resnično res dovolj? Irena Cunja vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,11 IMTTTDCI IDDDA H/IC: -3,77 +5 88 KRKA 1 1 IKA KOPER 46,71 1012 +0,45 -1 75 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 129,00 18510 +3,53 TELEKOM SLOVENIJE 72,50 -2,58 +0,69 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 - ACDnnDnh/i i n ibi iama i -3 m DELO PRODAJA CTni 24,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTÜADCM7 1 -)n NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,09 -0,32 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 20,00 8,20 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,40 7,50 -- SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,00 7,50 178 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,60 13,30 +2,93 -1,30 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. maja 2G12 -2/73 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,54 76,90 1107 +4,50 -3,88 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,97 -0,98 -2,50 +119 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,24 0,34 -3,67 -0 11 EDISON ENEL ENI 0,88 2,43 1646 -2,80 FIAT FINMECCANICA 3,44 -2,60 -4,06 -421 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,77 9,26 -2,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,03 1495 -3,55 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,1 1 49 -0,33 -1,92 +1 22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,16 1 68 -2,16 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,97 1121 -3,78 +0,84 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 33,34 341 -4,43 -1,85 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,88 -1,27 -5,09 TENARIS TERNA 0,79 13,45 -4,68 -1,75 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 -1,37 -1,17 UNICREDIT 2,43 2,67 -2,72 -4,91 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,88 $ -1/3q IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 582,79 +0,14 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.763,51 -1,15 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 822,29 1.775,80 ^QQ IF. +0,07 -0,15 LISICA i j, uojyi ciu luu, i yj \J, i u SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /IQ7 71 _n t A un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.944,05 -0,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.724,98 2.599,35 -0,75 -0,64 S&P 500, New York 1.342,54 - MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.242,40 6.451,97 5.465,52 -0,21 -1,94 -1,97 CAC 40, Pariz 3.057,99 -2,29 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.939,70 893,2 2.201,95 -4,96 -1,81 -2,33 Nikkei, Tokio 8.973,84 +0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.864,12 19.735,04 2.380,73 -0,67 -1,15 -0,60 Sensex, Mubaj 16.215,84 -4,47 / ITALIJA Torek, 15. maja 2012 5 finance - Predsednik komisije za nadziranje borze v svojem letnem poročilu Vegas: Upreti se je treba diktaturi »spreada« Medtem je italijanski javni dolg marca dosegel nov rekord 1946 milijard evrov RIM - Javni dolg Italije je marca z dobrimi 1946 milijardami evrov zabeležil nov zgodovinski rekord, je včeraj sporočila italijanska centralna banka. To je za skoraj 20 milijard evrov več, kot je javni dolg znašal februarja, medtem ko je leto 2011 država končala tik pod 1900 milijardami evrov dolga. Zadnjo, januarja letos zabeleženo rekordno vrednost javnega dolga, je Italija presegla za približno 10 milijard evrov. Gospodarska recesija, v katero je zapadla država, se že odraža na davčnih prihodkih. V prvem letošnjem četrtletju se je v državni proračun steklo 0,5 odstotka manj davkov kot v enakem obdobju lani. Trend se, sodeč po podatkih za marec, poslabšuje. Samo marca se je namreč v državni proračun steklo za 3,6 odstotka davkov manj kot leto prej. V celotnem letu 2011 je Italija pobrala za 1,2 odstotka več davkov kot leto prej. Zakladnica je sicer včeraj izdala za 5,25 milijarde evrov triletnih državnih obveznic. Donos na obveznice je znašal 3,91 odstotka, kar je le malenkost (0,02 odstotka) nad donosom podobne izdaje v preteklem mesecu. Je pa milanska borza včeraj podobno kot druge evropske borze zaradi grške krize nazadovala za 2,74 odstotka, medtem ko je razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi na drugotnem trgu prekoračila mejo 420 osnovnih točk. Financiranje javnega dolga za Italijo iz leta v leto postaja vse bolj obremenjujoče. Lani so stroški odplačevanja dolga dosegali že 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos pa se bodo po napovedih Evropske komisije zvišali že na 5,4 odstotka, kar je predvsem posledica zviševanja stroškov refinanciranja dolga. Na drugi strani je Italija lani uspela znižati proračunski primanjkljaj s 4,6 na 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos pa naj bi se po napovedih Evropske komisije znižal na dva odstotka BDP. Kljub krčenju državnih izdatkov in uvajanju novih davkov pa država leta 2013 ne bo uspela izravnati proračunskih odhodkov s prihodki. Proračunski primanjkljaj naj bi leta 2013 znašal 1,1 odstotka. Bo pa Italija uspela prihodnje leto strukturni primanjkljaj znižati na vsega 0,1 odstotka, napoveduje Evropska komisija. Predsednik komisije za nadziranje borze Giuseppe Vegas je včeraj v svojem letnem poročilu poudaril, da bi morali pri ocenjevanju gospodarskega zdravja države upoštevati predvsem temeljne gospodarske kazalce in se v manjši meri ozirati na nihanja finančnih trgov, ki so večkrat odraz špekulacij. V tem smislu je pozval k uporu proti »diktaturi spreada«, kot je imenoval vse večjo težo, ki jo v gospodarski politiki odigrava razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi. »S tem, da svojo prihodnost obešamo na eno številko, in sicer na spread, abdiciramo od svojih dolžnosti,« je dejal Vegas in opozoril, da se ne smemo kar tako odpovedati temeljnim dosežkom evropske civilizacije. Vegasova izvajanja so poslušali najvišji predstavniki italijanskega finančnega in političnega življenja s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom na čelu. »To je za nas res annus horribi-lis,« je ob koncu zasedanja dejal državni poglavar. »Moja generacija je v resnici doživela še slabša leta, kot je to, poleg tega pa sem prepričan, da ima Italija vse možnosti, da se izvije iz sedanjih težav,« je pristavil. Predsednik komisije za nadziranje borze Giuseppe Vegas ansa severna liga Bossi podprl Maronija kot novega prvaka MILAN - Roberto Maroni je kandidat za generalnega sekretarja Severne lige, Umberto Bossi pa kandidat za predsednika stranke. Tako je sklenil federalni svet Severne lige, ki se je včeraj zbral na sedežu stranke v Milanu, da bi razpravljal predvsem o kongresu, ki bo 30. junija in 1. julija v Milanu. Bossi je torej umaknil svojo kandidaturo za sekretarja, kar je povzročalo veliko zadrego v stranki. Bivši prvak je namreč neposredno vpleten v škandal, ki je stranko pahnil v najhujšo krizo v njeni zgodovini. Manuela Dal Lago, članica triumvirata, ki vodi Severno ligo do kongresa, je pojasnila, da Bossi v resnici svoje kandidature ni umaknil, ker je formalno ni nikoli predložil. No, dejstvo je, da je Senatur včeraj izrecno podprl Maronija kot kandidata za sekretarja, češ da bo to omogočilo obnovitev enotnosti stranke, medtem ko bo sam zasedal častno funkcijo predsednika kot ustanovitelj Severne lige, če bodo seveda delegati na kongresu potrdili predlog federalnega sveta. rim V baziliki sv. Apolinara izkopali posmrtne ostanke Enrica De Pedisa Z izkopom trupla znanega mafijca res bliže razrešitvi »primera Orlandi«? RIM, VATIKAN - Izginotje 15-let-ne Emanuele Orlandi pred skoraj tremi desetletji v Vatikanu še vedno buri duhove. Ugibanja o njeni usodi so včeraj znova oživela, potem ko so se strokovnjaki za sodno medicino pojavili v rimski baziliki sv. Apolinara, da bi v okviru preiskave izkopali posmrtne ostanke mafijca Enrica De Pedisa, pripadnika zloglasne »tolpe iz Magliane«, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja terorizirala Rim in bila protagonist-ka številnih krvavih dogodkov. Preiskovalci želijo odpraviti vsakršne dvome in ugibanja, da naj bi bila z mafij-cem pokopana tudi Emanuela Orlandi, za katero se je junija 1983 izgubila vsaka sled, ko se je iz Vatikana, kjer je bil zaposlen njen oče, odpravila na glasbeni pouk v Rim. Strokovnjaki za sodno medicino nameravajo z analizo vzorcev iz grobnice ugotoviti, ali je z mafijcem morebiti pokopana še Orlandijeva, za ugrabitev in smrt katere naj bi bil odgovoren prav De Pedis, ki so ga sicer ubili leta 1990. Dodatno je ugibanja o dekletovi usodi leta 2005 spodbudil neznanec, ki je s klicem v popularno tele- vizijsko oddajo Chi l'ha visto zatrdil, da se odgovor o usodi Orlandijeve nahaja v grobnici, kjer leži De Pedis, poleg tega je trditev, da je Orlandijevo ugrabil mafijec, ponovila De Pedisova nekdanja življenjska sopotnica Sabrina Minardi. V luči prizadevanj, da bi zadevi vendarle prišli do dna, so iz Vatikana prejšnji mesec sporočili, da nimajo zadržkov do morebitnega ponovnega odprtja grobnice. Ob množici predstavnikov medijev in strokovnjakov za sodno medicino je bil včeraj na kraju dogajanja tudi Emanuelin brat Pietro Orlandi, po čigar besedah naj bi bilo v grobnici samo eno, in sicer moško truplo, čeprav so v De Pedisovi krsti našli tudi zaboj z nekimi drugimi kostmi, ki jih bodo analizirali forenziki. Posmrtne ostanke zloglasnega mafijca, katerega zadnje počivališče je bilo v preteklosti že tarča nemalo kritik in ugibanj, kako se je lahko sploh znašel pokopan ob vrsti pomembnih imen Katoliške cerkve, naj bi v prihodnjih dneh pokopali na enem od rimskih pokopališč, verjetno na pokopališču Prima Porta. Emanuelinega brata Pietra Orlandija so novinarji oblegali ansa varnost - Cancellieri napoveduje ukrepe Zaskrbljenost zaradi povečane grožnje terorizma RIM - V Italiji obstaja povečana grožnja terorizma, je opozorila ministrica za notranje zadeve Anna Maria Can-cellieri, potem ko je skrajna organizacija Neformalna anarhistična federacija (Fai) prevzela odgovornost za poskus atentata na šefa jedrske družbe Ansaldo in po napadih na zaposlene v podjetju za pobiranje davkov Equitalia. Grožnja naraščanja terorističnih akcij anarhističnih skupin je oprijemljiva, je dejala Cancellierijeva in napovedala, da bodo okrepili zaščito menedžerjev podjetij in politikov ter za varovanje najbolj izpostavljenih možnih tarč angažirali vojsko. Možnost naraščanja terorističnih akcij povezuje tudi s slabimi gospodarskimi razmerami v državi, ki so mnoge posameznike in predstavnike različnih socialnih centrov že spodbudile k obračunavanju na primer z Equitalio. V zadnje pol leta so na sedežih davčnega podjetja prestregli že nekaj pisemskih bomb, ena pa je eksplodirala v rokah generalnega direktorja Marca Cuccagna na sedežu podjetja v Rimu. Odgovornost za poskus atentata so prevzeli v Fai. Fai je v pismu, ki ga je poslal časniku Corriere della Sera, napovedala vsaj še sedem podobnih napadov, kot je bil poskus atentata na šefa Ansalda Roberta Adinol-fija. Med tarčami naj bi bili tudi vodilni orožarskega koncerna Finmeccanica. Ministrica Cancellieri je prepričana, da italijanska družba takšnega nasilja nikakor ne podpira, zato državljane poziva, naj se od teh dejanj distancirajo. Prepričana je tudi, da bo država kljub težkim razmeram grožnje terorizma prestala. Minister za integracijo Andrea Ric-cardi, ki se sicer strinja s svojo kolegico, da je potrebno vse grožnje vzeti resno, hkrati opozarja, da pretirani odzivi niso modri. Ocenjuje, da razmere vendarle še niso tako skrajne, kot so bile v obdobju ugrabitve in umora Alda Mora. Cancellierijeva je včeraj med obiskom v Pavii in Alessandrii med drugim dejala, da je gradnja hitre železnice »mati vseh skrbi«, kar zadeva terorizem, s čimer je izzvala vrsto kritičnih reakcij med voditelji gibanja No Tav. vlada - Zakon o medijih Nov dekret Našemu dnevniku izplačali sredstva 2010 RIM - Založniku Primorskega dnevnika (DZP-PRAE) so končno izplačali prispevek, ki mu ga je italijanska vlada namenila za delovanje v letu 2010. Dobra novica, ki pa žal ne rešuje stanja negotovosti, v katerem se je ponovno znašel naš časopis: prispevek je bil, kot znano, retroaktivno skrčen za 15%, medtem ko ni še dano vedeti, koliko bo znašal v letih 2011 in 2012. Medtem je ministrski svet sprejel tako nov zakonski odlok kot predlog pooblastilnega zakona: prvi določa oziroma ureja smernice za izplačevanje prispevkov za leti 2012 in 2013, drugi pa določa kriterije za pomoč založništvu po letu 2014 (takrat naj bi namreč zakon o založništvu ukinili oziroma spremenili). Odlok predvideva strožje kriterije, saj želi država omejiti špekulacije, ki so žal zaznamovale tudi posle nekaterih italijanskih založnikov. V tem smislu je podtajnik Paolo Peluffo sprejel priporočila enotnega novinarskega sindikata FNSI, ki se že več let bori, da bi država podpirala predvsem tiste časopise, ki so res v kioskih, in tiste časopisne hiše, ki redno zaposlujejo novinarje. Tajnik Franco Siddi je izrazil upanje, da bodo med parlamentarno obravnavo odloka in osnutka nekateri vidiki bolje definirani. Pri tem je izrecno omenil potrebo po iskanju specifičnih meril za manjšinske medije, saj lahko ti delujejo le v omejenem okolju in torej računajo na omejen krog bralcev. Bencin v enem letu dražji za 20,9% RIM - Aprila je cena bencina poskočila za 3,2 odstotka v primerjavi z letošnjim marcem in za 20,9 odstotka v primerjavi z aprilom lanskega leta. Tako je sporočil osrednji italijanski statistični zavod Istat, ki je pojasnil, da gre za največjo podražitev od leta 1983, se pravi v zadnjih 29 letih. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,9 odstotka v primerjavi z marcem in za 20,5 odstotka v primerjavi z aprilom 2011. Podražitev goriva je bistveno prispevala k dvigu stopnje inflacije, ki je bila aprila 3,3-odstotna. Poslanec Idv zamrznil funkcijo RIM - Poslanec Italije vrednot (Idv) Franco Barbato je včeraj zamrznil svojo funkcijo, potem ko ga je neapeljski tožilec Henry John Woodcock začel preiskovati zaradi pisanja nekaterih medijev, da je prosil denar, da bi pomagal nekomu. Barbato zatrjuje, da je žrtev ponaredka, vendar je funkcijo zamrznil iz spoštovanja do parlamenta. Poslanec se je odpovedal dnevnicam, ne pa poslanski plači. Idv: podpisi proti financiranju strank RIM - Stranka Italije vrednot je včeraj v poslanski zbornici predložila dvesto tisoč podpisov državljanov pod zahtevo, da se sprejme zakon na ljudsko pobudo proti javnemu financiranju političnih strank. Voditelj Idv Antonio Di Pietro je na svojem blogu zapisal, da s temi podpisi želijo postaviti parlament pred odgovornost. Di Pietro zahteva popolno spremembo sistema javnega financiranja strank, ki bi po njegovih besedah lahko dale dober zgled že takoj s popolno odpovedjo zadnjemu obroku povračila stroškov za parlamentarne volitve iz leta 2008. 6 Četrtek, 6. maja 2012 5 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it občina trst - Sindikalisti in vodje občinskih svetniških skupin Delavci Stocka upajo na dopolnilno blagajno Občinske svetniške skupine bodo zahtevale srečanje z Združenjem industrijcev občina trst - Vzhodni in Zahodni Kras Vasi o prostorskem načrtu Mnenja in želje občanov - Danes srečanje v Gropadi, jutri na Kontovelu Sindikalni predstavniki delavcev nekdaj slovite tržaške tovarne likerjev in žganih pijač Stock so se sinoči vrnili v tržaško občinsko palačo. Vzrok: iskanje politične podpore za izhod iz hude krize, v kateri se je znašel tržaški obrat potem ko se je vodstvo podjetja odločilo, da preseli vso proizvodnjo na Češko. 28 zaposlenim grozi izguba delovnega mesta, možnosti, da bi preprečili ta nov hud udarec tržaškemu gospodarstvu, so minimalne. Sindikalisti so se v preteklih dneh srečali z vodstvom podjetja. Namignili so na možno rešitev, ki v resnici ni rešitev, temveč najmanjše zlo: vpis zaposlenih v dopolnilno blagajno. Vodstvo podjetja je ocenilo, da bi to bilo možno, kaže pa, da le pod pogojem, da bi tržaška tovarna dobila novega lastnika. Prav o tej možnosti je bil sinoči govor v občinski palači. Srečanja s sindikalnimi predstavniki uslužbencev tovarne Stock sta se ob načelnikih svetniških skupin udeležila tudi predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič in občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero. Predstavniki tržaških političnih sil so prisluhnili sindikalistom, manevrskega prostora pa je malo. Vsekakor je bilo odločeno, da bodo politične sile zahtevale srečanje v tržaškim Združenjem industrijcev, na dnevnem redu katerega bo prizadevanje za »pridobitev« morebitnega kupca tržaške tovarne Stock. Upanje ni veliko, treba pa je poskusiti, so ocenili na občini. Srečanju s sindikalnimi predstavniki je sledila občinska seja, med katero so najprej potrdili zamenjavo v vrstah občinske komisije za enake možnosti. Mesto Marie Stelle Malafronte, ki je odstopila, je prevzela prva neizvoljena Eleonora Violin. Na začetku seje sta se odbornica za socialne zadeve Laura Famulari in njen predhodnik v Dipiazzovi upravi Carlo Grilli spomnila Eleonore Trossi Sinigo, ženske, ki je vse življenje posvetila pomoči ljudem s posebnimi potrebami, saj je bila med ustanovitelji tržaškega združenja Anfass. Mestna skupščina je potem pozno v noč razpravljala o resolucijah, priloženih občinskemu proračunu za leto 2012. M.K. V posameznih tržaških rajonih bodo v drugi polovici maja vse do začetka junija potekala srečanja, na katerih bodo občani lahko izrazili svoja mnenja, želje in potrebe o novem občinskem prostorskem načrtu. V ta namen sta se vzhodnokraški in zahodno-kraški rajonski svet še posebej angažirala, saj bosta priredila celo vrsto sestankov po vaseh. Že danes bo tako srečanje v Gropadi. »Vzhodni Kras sestavlja šest katastrskih občin, ki predstavljajo šest zgodovinskih vasi, vsaka od katerih je zgodba zase. Razlikujejo se po velikosti, po močno različnem razvoju v novejših časih in seveda posledični sestavi prebivalstva. Razvoj ni bil skladen, gradnje so daleč prednjačile pred urbanizacijami,« je ob predstavitvi srečanj zapisal predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič. »Vasi se nadalje razlikujejo po tem, koliko so se ohranile razne trgovske, obrtne in kmečke dejavnosti in zaradi lege ob bolj ali manj pomembnih prometnicah. Rajonski svet je seveda dober poznavalec teh problematik in se zato zaveda, da je analiza le teh s krajani na enem samem srečanju nemogoča. Da bi se lahko bolje izostrilo in prede-batiralo vse vidike naših vasi bo zato Rajonski svet organiziral serijo šestih sestankov z občani, po enega v vsaki vasi,« je pomen srečanj poudaril Milkovič. Današnje srečanje bo v Kulturnem domu Skala v Gropadi, začelo se bo ob 20.30. Sledila bodo srečanja v Trebčah (ponedeljek, 21. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu), pri Banih (v ponedeljek, 28. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu Grad), v Bazovici (v sredo, 30. maja ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge), na Opčinah (v ponedeljek, 4. junija, ob 20.30 na sedežu rajonskega sveta) in na Padričah (v ponedeljek, 11. junija, ob 20.30 v prostorih turistične kmetije Grgič). Zaključno srečanje bo v torek, 19. junija ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na Zahodnem Krasu bo prvo srečanje o novem prostorskem načrtu jutri, in sicer v telovadnici Gospodarskega društva na Kontovelu. solstvo - JUTRI Stavka proti sistemu testov Invalsi Dijaki in profesorji bodo jutri skupaj stavkali in protestirali ter v mnogih italijanskih mestih tudi demonstrirali proti sistemu državnih preizkušenj Invalsi. To so testi, ki jih prirejajo na osnovnih, na nižjih in na višjih srednjih šolah. Pobudniki protesta pravijo, da so nekoristni in da škodijo italijanskemu šolstvu. Poleg tega so tudi diskriminatorni, saj jih ne smejo npr. opravljati fizično oziroma psihično prizadeeti učenci in dijaki. Deželni šolski sindikat Cobas, deželna zveza sindikatov Cobas, zveza tržaških dijakov in odbor No In-valsi pozivajo zato k bojkotu sistema Invalsi in poudarjajo, da izpolnjevanje ustreznih vprašalnikov ni obvezno. Vprašalnike je »vsililo« ministrstvo za šolstvo skupaj z raziskovalnim zavodom Invalsi, da bi ocenilo produktivnost italijanskih šol oz. učencev, dijakov ter profesorjev in učiteljev. Teste izvajajo s pomočjo vprašalnikov-kvizev, ki dajejo po mnenju protestnikov izkrivljeno podobo mladih, ker upoštevajo le odgovore na standardizirana vprašanje. Nasprotovanje sistemu Invalsi je po ustreznem referendumu izrazilo 80 odstotkov tržaških dijakov. V Italiji bodo, kot rečeno, številne demonstracije. V Trstu bo demonstracija s sprevodom, ki bo krenil s Trga Goldoni ob 9. uri. občina trst - Dvomi in skrbi pri plačevanju davka IMU V tisku 56 tisoč že izpolnjenih obrazcev Na dom jih bodo prejeli posamezniki za plačilo davka na prvo stanovanje z eno pritiklino - Ostali bodo morali sami računati 56 tisoč posameznikov bo konec maja oz. na začetku junija prejelo na dom plačilni nalog z izpolnjenim obrazcem F24 (v treh izvodih) za plačilo davka IMU na prvo stanovanje, vključno z eno pritiklino (garaža, klet in podobno) za katastrske kategorije C2, C6 in C7. Približno polovici davkoplačevalcev se na tak način ne bo treba mučiti z računanjem zneska, delo v občinskih davčnih uradih pa naj bi steklo nekoliko hitreje. Tako so na včerajšnjem srečanju s predstavniki komercialistov, davčnih posvetovalnic CAAF in patronatov napovedali tržaški občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli, ravnatelj občinske davčne službe Vincenzo Di Maggio in ravnatelj družbe Esatto Paolo Cavazzoni. Nov davek na nepremičnine IMU povzroča namreč med občani precej zmede in skrbi, saj je še veliko nedorečenosti in neznank. Medtem ko je občina doslej za stari davek na nepremičnine ICI po domovih pošiljala že izpolnjene pole s točno navedeno vsoto, ki jo je moral vsak prejemnik izplačati, bo davek IMU zahteval od vsakega lastnika ene oz. več nepremičnin nekaj več znanja (za katastrsko vrednost nepremičnine bo treba namreč do katastrskega urada) in seveda računanja. Ravno zato se je tržaška občina odločila, da bo priredila več srečanj, na katerih bo pred- stavila t.i. »vodnik za plačevanje davka IMU«. Prihodnje informativno srečanje bo že jutri ob 15. uri v dvorani občinskega sveta s predstavniki sindikatov in zveze potrošnikov, se pravi s predstavniki spet drugih strokovnih kategorij, ki bodo tako ali drugače vpletene v pomoč in podporo osebam pri računanju. Opozoriti sicer velja, da je vodnik za plačevanje davka IMU na voljo vsem občanom na spletni strani www.reteci-vica.trieste.it pri okencu »tributi« (dajatve), v občinskem uradu za odnose z javnostmi v Ul. Procureria, na sedežu družbe Esatto na Trgu Sansovino 2 in v uradih občinske davčne službe v Ul. Genova 6. V občinskih davčnih uradih pričakujejo sredi junija pravi naval ljudi, tako da je vsakršna vnaprejšnja informacija lahko koristna. Prvo akontacijo (50% celotne vsote) je namreč treba poravnati že do 18. junija, saldo pa do 17. decembra. Naj še enkrat zabeležimo, da znaša davek na prvo stanovanje 3,9 ti-sočink, za druge nepremičnine pa 7,6 ti-sočink. Ob uslužbencev pri vseh zgoraj omenjenih uradih bo v kratkem na občinski spletni stranitudi objavljen računalnik, s pomočjo katerega bo vsakdo lahko izračunal višino novega davka glede na katastrske vrednosti nepremičnin in predvidene odbitke za otroke pod 26. letom starosti. (sas) urbanistika - Poziv naravovarstvenega združenja novemu devinsko-nabrežinskemu županu WWF: Kukanja naj posnema Cosolinija »Retova občinska uprava je pri svojih prostorsko-gradbenih projektih napihnila realno število prebivalcev Devina-Nabrežine« Svetovni sklad za naravo (WWF) poziva novega devinsko-nabrežinskega župana Vlada Kukanjo, naj zbriše varianto regulacijskega načrta, ki odpira pot novim gradnjam na občinskem ozemlju. Gre za varianto številka 27, ki jo je občinski svet sprejel, ne pa še dokončno odobril. Kukanja naj se dejansko ravna kot njegov tržaški kolega Roberto Cosolini, ki je kmalu po izvolitvi ukošil regulacijski načrt svojega predhodnika Roberto Dipiazze. Po mnenju naravovarstvenega združenja varianta številka 27 dopolnjuje na slabše spremembo prostorskega načrta, ki nosi številko 25. Takrat je šlo za uvedbo novih zazidljivih površin, v tem primeru za razširitev zazidljivih območij okrog nekaterih vasi. Pri WWF so izračunali, da obe spremembi temeljnega občinskega prostorskega načrta prinašata skoraj 35 tisoč kubičnih metrov novih gradbenih prostornin, kar ni majhna številka. Naravovarstveniki očitajo Retovi upravi, da je »ponaredila« število prebivalcev v občini. Iz dokumentov, ki jih je uprava poslala pristojnim deželnim organom je razvidno, da so gradbene napovedi naravnane na 10.257 pre- vlado Kukanja in Roberto Cosolini sta se pred volitvami rokovala pri kriških "kolunah", ravno na meji med tržaško in devinsko-nabrežinsko občino bivalcev, medtem ko jih je leta 2010 v Devi-nu-Nabrežini (podatki statističnega zavoda Istat) prebivalo 8.717, leta 2002 pa 8.781. »Očitno je šlo le za volilno računico prejšnje- ga župana in njegovega občinske odbora,« menijo na WWF. Prepričani so, da bi nove gradnje hudo prizadele okoljsko in krajinsko zelo dragocena območja, »zato naj Kukanja brez pomislekov ukoši to za devinsko-nabrežinsko občinsko skupnost škodljivo spremembo regulacijskega načrta.« Kukanja je med volilno kampanjo za razliko od Massima Romite stalno poudarjal, da je v Devinu-Nabrežini že preveč cementa in da občina nikakor ne potrebuje novih stanovanjskih gradenj. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker so mnoga nova stanovanja prazna in na obzorju ni kupcev, in drugič, ker je treba namesto novih naselij demografsko okrepiti stara vaška jedra, posebno severno od železnice. Kukanja je govoril za naprej, za nazaj pa je stvar precej bolj zapletena. Občinski svet je namreč z varianto številka 27 tudi ugodil prošnjam številnih občanov za obnovo hiš in za »zapolnitev« manjših zazidljivih zemljišč znotraj kraških vasi. Ni šlo torej za korenito spremembo splošnega regulacijskega načrta, za katero se je svojčas odločil Dipiazza, temveč za delno spremembo, ki ima po mnenju WWF vseeno zelo škodljive posledice za celotno občinsko stvarnost. S.T. / TRST Torek, 15. maja 2012 7 šolstvo - Včeraj podelitev Cankarjevih priznanj na liceju Prešeren Sedemnajst sodelujočih, priznanja za sedmerico v _ Sedem bronastih, tri srebrna in eno zlato priznanje - Častna gostja Alenka Rebula Tuta Sedemnajst sodelujočih in sedem prejemnic priznanj - štiri bronastega, dve bronastega in srebrnega, ena pa bronastega, srebrnega in zlatega: to je izkupiček letošnjega sodelovanja dijakinj in dijakov Liceja Franceta Prešerna na tekmovanju za Cankarjevo priznanje in čeprav jih je od sedemnajst sodelujočih le sedem prejelo priznanja, so zmagovalci prav vsi udeleženci, ki so vložili svoj čas in energije v branje in poglabljanje poznavanja slovenščine. To se je ugotavljalo na včerajšnji manjši slovesnosti v veliki dvorani liceja Prešeren, kjer so podelili letošnja priznanja. Bronasto, srebrno in zlato priznanje si je tudi letos prislužila Barbara Ferluga iz 5.b razreda znanstvene smeri, bronasto in srebrno priznanje sta prejeli Nina Pahor iz 1. in Ivana Mi-lič iz 3. klasičnega liceja, bronasto priznanje pa Nada Tavčar in Nausikaa Concina iz 1. klasičnega liceja, Ester Gomisel in 5. višje gimnazije klasične smeri in Samantha Gruden iz 5.b razreda. Priznanja za sodelovanje so prejeli tudi ostali udeleženci tekmovanja: Caterina Cossutta, Thomas Grill in Ilijan Gruden (vsi iz 5. višje gimnazije), Giorgia Slokar in Demetra Volari (obe iz 1. klasičnega liceja), Nicole Parmesan (2. klasični licej), Jessica Frandolič (3.b), Tereza Hussu in Saša Marsetti (oba iz 4.c jezikovne smeri) ter Tjaša Matešic (5.c). Naslov letošnjega tekmovanja se je glasil Pisave prestolnice kulture, saj so organizatorji želeli obeležiti Maribor kot evropsko prestolnico kulture v letu 2012, beseda »pisave« v množini pa se je nanašala na to, da vsako besedilo lahko bereš na svoj način, je v svojem posegu dejala mentorica prof. Barbara Zlobec, ki je skupaj s kolegi Nevo Zag-het, Majdo Artač in Elijo Bastianijem (vsi so bili prisotni na podelitvi skupaj z ravnateljico Loredano Guštin) pomagala pripraviti dijake. Le-ti so morali najprej skozi prvo »sito« prve stopnje tekmovanja na šoli, nato je prišlo na vrsti pokrajinsko, na koncu pa še vsedržavno tekmovanje v Ljubljani. Prešernovci so tekmovali v okviru druge skupine (za drugi in tretji letnik višje srednje šole) in tretje skupine (za četrti in peti letnik): v drugi skupini so morali prebrati klasični roman Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh in sodobni roman Štefana Kardoša Rizling polka, v tretji skupini pa sta prišla v po-štev romana To noč sem jo videl Draga Jančarja in Nostalgija Dušana Šaro-tarja. Mentorji pa so se protestno odpovedali sodelovanju s prvo skupino (za prvi letnik), saj so predlagano delo Oči Andreja Makuca o mučenju živali ocenili kot neprimerno, medtem ko so drugo predlagano delo Na zeleno vejo Andreja Predina umaknili sami organizatorji: »Prepričani smo namreč, da imamo tudi sami bralci pravico, da se zavestno odločamo, kaj beremo, ker nas bogati, kaj smo pripravljeni brati in čemu se želimo odreči,« je dejala prof. Zlobčeva. Da branje odgovarja osnovni človekovi potrebi, da bi doživljal lepe stvari, prav to pa tudi spodbuja pisatelje k pisanju, je prepričana šolnica in pisateljica Alenka Rebula Tuta, ki je bila častna gostja včerajšnje podelitve. Pri tem je opozorila, naj ne pišejo samo pisatelji, ampak vsi, saj pisanje bogati naše življenje, s tem si razjasnimo, kaj mislimo, kaj je dobro in kaj slabo, prav tako nas to povezuje s svetom. Rebulova je tudi poudarila pomen tega, da mladi ostanejo to, kar so oz. da v svojih življenjskih odločitvah ostanejo zvesti svojim skritim talentom, prav knjige pa nas opozorijo na stvari, ki so nam všeč, je dejala govornica, ki je tudi nagradila sodelujoče: pri tem naj omenimo, da so nagrajenci prejeli diplomo o Cankarjevem priznanju, prav vsi pa so prejeli tudi knjižni dar, nakup katerega je finančno podprl Sklad Nade Pertot. (iž) Čeprav je priznanje prejelo sedem dijakinj, so zmagovalci prav vsi udeleženci, menijo na liceju Prešeren kroma zavetišče enpa - V soboto dan odprtih vrat Živali spoznavali tudi preko dvojezičnih panojev V tržaškem zavetišču ustanove za varstvo živali Enpa v Ul. Marche-setti so v soboto imeli dan odprtih vrat, v okviru katerega so obiskovalcem, zlasti tistim, ki pripadajo mlajši generaciji, postregli z vodenimi ogledi živali, ki jih gostijo v zavetišču. Obiskovalci so tako spoznali srne, veliko uharico in druge sove, orla ter druge domače in divje živali s tukajšnjega območja, pa tudi eksotične živali, ki se nahajajo v zavetišču Enpa, obenem pa tudi izvedeli, kako so se te živali znašle tam, koliko časa jih gostijo in zdravijo in tudi, kako jih osvobodijo. Prav tako so bile na sporedu vzgojne dejavnosti na temo spoznavanja in hranjenja živali, obiskovalci pa so lahko o značilnosti posameznih živalskih vrst lahko brali na panojih, na katerih je bilo tako italijansko kot slovensko besedilo, oblikovali pa so jih dijaki Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, ki so prakso opravljali v zavetišču Enpa. Dvojezične panoje so oblikovali dijaki liceja Slomšek kroma V Miljah in v Podlonjerju informativni srečanji o IMU Občina Milje prireja vrsto informativnih srečanj o davku na nepremičnine IMU. Prvo srečanje bo danes v športni palači v Zavljah ob 17.30, drugo bo jutri ob 17.30 v župnijski dvorani v Zindisu, tretje informativno srečanje pa bo vedno ob 17.30 v središču Millo v Miljah. Javno skupščino o davku IMU prirejata tudi pokrajinsko združenje AR-CI in Zveza levice. Srečanje bo v ljudskem domu »Canciani« v Podlonjerju jutri ob 19. uri ob udeležbi predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Nekateri občinski uradi bodo jutri dopoldne delno zaprti Tržaška občinska uprava sporoča, da bosta urad za sprejemanje aktov in študijska soba generalnega arhiva zaradi sindikalne skupščine jutri zaprta do 10.30. Uporaba rentgenskih žarkov v zgodovini in v umetnosti V mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP) se bo danes ob 9. uri začelo dvodnevno srečanje italijanskih in avstralskih strokovnjakov, na katerem bodo razpravljali in poglabljali tehnologijo rentgenskega sevanja ter uporabo rentgenskih žarkov na različnih področjih, od medicine do kulture in umetnosti. Srečanje, ki ga prireja družba Sincrotrone Trieste in katerega namen je utrditi že plodno znanstveno sodelovanje med Italijo in Avstralijo, bo uvedel tržaški župan Roberto Cosolini. Dvodnevno srečanje bosta nato uradno odprla govora predsednika družbe Sincrotrone Trieste Carla Rizzuta in častnega avstralskega konzula v Benetkah Massima Colombana. Srečanje o umetni inteligenci V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali bo danes ob 17. uri javno srečanje o umetni inteligenci oz. strojih, ki posnemajo človeško razmišljanje. Srečanje bo posvečeno enemu izmed največjih matematikov prejšnjega stoletja Alanu Turingu, izumitelju testa za ločevanje med človeškim in umetnim razmišljanjem. Predaval bo pisatelj in profesor na tržaški univerzi Giuseppe O. Longo. Na Pončani drevi film 14 kilometros V ljudskem domu na Pončani bodo drevi ob 20.30 predvajali film Gerar-da Olivaresa 14 kilometros. Pobudo prireja združenje Tina Modotti. tekmovanje - V Ravenni Dijakinja Nika Košuta v I v v« • uspešna v angleščini Po briljantnem regionalnem kolu 8. v državni fazi p * Nika Košuta Letos so se dijaki tretjih razredov nižje srednje šole S. Kosovela z Opčin in Proseka prvič predstavili na tekmovanju Kangourou v kategoriji Wallaby v znanju angleškega jezika. Prvega regionalnega kola, ki je potekalo na šoli na Opčinah 30. marca, se je udeležilo kar 29 dijakov in dijakinj. V zaključno fazo se je uvrstila Nika Košuta (100/100), dijakinja šole z Opčin. V Ravenni, kjer je potekala zaključna faza tekmovanja, od 2. do 4. maja, se je Nika spet lepo odrezala in pristala na odličnem 8. mestu s končnimi 91,67/100 točkami. Nika je dijakinja, ki svoje dolžnosti vedno odlično opravi. Z angleščino se rada ukvarja in svoje znanje pridno nagrajuje. V naslednjem šolskem letu pa bo dijakinja prestopila prag znanstvenega liceja F. Prešerna. Prepričani, da ji bo tudi tokrat lepo uspelo, ji na šoli S. Kosovela na Opčinah vsi čestitamo. Ida Mezgec pokrajina - Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Počastitev evropskega dne s kreganjem o »judovsko-prostozidarskem lobiju« V središču polemik svetnik Severne lige Paolo Polidori z besedami o »sistemu finančne oblasti, ki nam vlada« Nasprotovanje tako »judovsko-prostozidarske-mu lobiju« kot »lobiju gospodinj«, trditev, da danes ne živimo v liberističnem, ampak v socialističnem sistemu, devet bank na deset pa je v rokah Judov. To je bilo slišati iz ust svetnika Severne lige Paola Polidorija na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta. Poleg sprejetja sklepa o dopolnitvi programa sodelovanj za leto 2012, je bila edina točka dnevnega reda počastitev evropskega dne z razpravo, za katero so se bili dogovorili načelniki svetniških skupin. Prvi je spregovoril Štefan Čok (DS), ki je med drugim poudaril pomen Evrope miru, svobodnega gibanja ljudi in mladih v okviru programa Erasmus ter čezmejnih projektov in posebno občutljivost ljudi, ki živijo na obmejnem območju, do Evrope, prav tako se je za prepričanega zagovornika Evrope označil Giorgio Ret, ki je opozoril, da se moramo prav Evropi zahvaliti za mir, ki ga danes uživamo. Na podobni valovni dolžini je bil tudi Claudio Grizon (Ljudstvo svobode), ki je opozoril predvsem na gospodarski aspekt današnje krize, kjer je sicer potrebno varčevanje, a tudi gospodarska rast in zmanjšanje teže birokracije. Tako je bilo vse do posega Polidorija, ki je današnjo Evropo označil za hibrid, ki ga obvladuje go-spodarsko-finančni center moči, ki ga pooseblja Evropska centralna banka, kar je vir vseh težav. Polidori sicer ni izrecno omenil »judovsko-prostozidarskega sistema«, o katerem je govoril na nedavnem pokrajinskem kongresu SL, ga pa je na to v svojem posegu spomnila Sabrina Morena (Svoboda, ekologija, levica), ki je govorila o Evropi civilnih svoboščin, pravičnosti in enakosti, Evropi miru, ki je pomagala tudi ljudem ob meji, prav tako tudi o Evropi socialne države. Na izvajanja Morenove se je jezno odzval Rossi, ki ji je očital ideološki nastop (Polidorijeve besede o »judovsko-prostozidarskem sistemu« pa označil za folkloro) ter za nameček dodal, da je Komunistična partija Sovjetske zveze predstavljala največjo nevarnost za Evropo po prvi svetovni vojni, šele nato sta prišla nacizem in fašizem. Polidori pa je v svojem drugem posegu zagrozil, da se posledice »ne bodo ustavile tukaj,« če ga bo še kdo obtoževal rasizma in antisemitizma. Z izrazom »judovsko-prostozidarski« je po lastnih trditvah imel v mislih »sistem finančne oblasti, ki nam vlada« ter pri tem omenil znamenito skupino Bilderberg. Poleg ostalih je spregovorila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, za katero je Evropa predvsem kulturni projekt, ki je bil potreben za pomiritev. Tudi sama prepričano zagovarja Evropo in je prav tako prepričana, da je v tem kriznem trenutku treba biti solidarni z državami v težavah, ki pa morajo tudi prevzeti odgovornost za izbire lastnih vlad. (iž) 8 Torek, 1S. maja 2012 ŠPORT / staro pristanišče - Do 31. julija velika razstava ob stoletnici rojstva slavnega trenerja Življenje Nerea Rocca v besedi, sliki in ... gostilni V skladišču 26 poklon trenerjev in nogometašev - O hudomušnem Tržačanu, Milanu in »catenacciu« Kaj bi na odprtju svoje razstave rekel sam Nereo Rocco? Nihče nima odgovora na vprašanje, ki so ga novinarji včeraj postavljali prijateljem priljubljenega tržaškega nogometnega trenerja. Roccov sin Bruno pa je ponudil precej verodostojno hipotezo: »Mi smo zaradi razstave seveda zelo zadovoljni, on pa bi nas morda debelo pogledal in vprašal, ali smo 'mo-ne,' češ da pretiravamo.« Tak je bil Nereo Roc-co, slavni trener, ki je ljubil svoje delo, a ni nikoli zanemaril človeške topline. V nedeljo bo od njegovega rojstva minilo sto let (20. maja 1912 se je rodil kot Nereo Roch, umrl pa 20. februarja 1979 kot legendarni »Paron«). Obletnico obeležujejo z veliko razstavo, ki bo od danes do 31. julija v skladišču 26 v starem pristanišču (vstopnica 10 evrov, odprto vsak dan od 10. do 21. ure, v petek in soboto do 23. ure). Razstava, ki jo je v sodelovanju z Roc-covima sinovoma Brunom in Titom ter z združenjem A regola d'arte uredil novinar Gi-gi Garanzini, s slikami, videoposnetki iz arhivov RAI, članki in pokali (pa tudi z reprodukcijo gostilne) ponuja dober vpogled v življenje Tržačana, ki je ljubitelje nogometa navduševal z velikimi uspehi in tržaško hudomušnostjo. Kot otrok je odraščal v avstro-ogrskem Trstu in vse življenje je trdil, da je »človek Franca Jožefa«. Kot krilo je igral pri Triestini (1930-37), Napoliju in Padovi, en sam polčas pa je odigral tudi v dresu italijanske reprezentance. Največja zadoščenja pa so prišla med trenersko kariero. Triestino je popeljal do zgodovinskega drugega mesta za velikim Torinom (1947/48), po izkušnji v Trevi-su pa je do absolutnega tretjega mesta prive-del Padovo. Odlične rezultate je dosegal na osnovi dvojnega recepta. Slačilnico je iz brezosebne sobe spremenil v prostor, v katerem se je vse dogajalo - igralci so se v njej zabavali, kregali, tolažili in spovedovali. Trener pa je največjo pozornost posvečal obrambni fazi, čeprav je na igrišče redno pošiljal dva do tri napadalce. Sam je priznaval, da igra obrambno igro »catenaccio«, s trmasto doslednostjo pa se je povzpel do evropskega vrha. Kot prvi v Italiji je osvojil naslov evropskega klubskega prvaka (1963), pozneje pa je podvig ponovil in zatem osvojil še medcelinski pokal (1969). Zmagoval je na državni in mednarodni ravni, v Milanu pa je potekal privlačen medijski dvoboj s trenerjem mestnega tekmeca In-terja - »čarovnikom« Heleniom Herrero. »Nihče se ne spominja, kdo so bili trenerji velikega Torina in Reala iz Madrida, Rocco in Herrera pa sta bila prava protagonista,« je spomnil Garanzini. Nereo Rocco pa je tudi v samem evropskem vrhu ohranjal svojo pregovorno skromnost. Ko mu je nek novinar pred finalom Milan-Benfica zaželel, naj zmaga najboljši, je Rocco v svojem značilnem slogu takoj odvrnil: »Cio, speremo de no!«. (af) Nekdanji Milanov branilec Franco Baresi in otroci z dresi ekip, ki so zaznamovale Roccovo poklicno pot; včeraj so bili v Trstu med drugimi tudi Luigi Del Neri, Giovanni Galeone, Massimo Giacomini, Ariedo Braida, Fabio Cudicini, Bruno Pizzul, 88-letni nekdanji kapetan Padove Gastone Zanon ter Fiora Gandolfi Herrera, vdova velikega Roccovega nasprotnika Helenia kroma nereo rocco - Spomini velikih imen italijanskega nogometa Vsem se toži po bistrem in godrnjavem »Paronu« Na odprtju je bilo veliko znanih obrazov - trenerjev, nogometašev in novinarjev, ki so v prejšnjih desetletjih vsak po svoje sooblikovali italijansko nogometno gibanje. Vsi so dobro poznali Nerea Rocca, zato smo jih vprašali, zakaj je bil tržaški trener tako priljubljen. Sedanji športni direktor Milana Ariedo Braida je kot nogometaš spoznal Rocca na turnejah v tujini, na katerih je občasno igral pod taktirko »Parona«: »Nekajkrat me je v značilnem tržaškem narečju okaral, češ da nisem nogometaš, temveč konj. (smeh) Rocco je bil izjemna osebnost in z Milanom je zmagal prav vse. V športnem centru Milanello stoji njegov bronast kip, ki opazuje Milanove treninge. Vsakič, ko grem mimo, ga spoštljivo pozdravim.« Trener Giovanni Galeone je bil v Roccovih časih nogometaš: »Začel sem v Trstu pri Ponziani, Roccov sin Bruno pa je igral pri Triestini - bila vsa nasprotnika. Tito in Bruno pa sta bila moja prijatelja in v drugi polovici 70. let sem po-bliže spoznal tudi njunega očeta. On je že zaključil trenersko pot, moja pa se je začenjala. Zanj je bila značilna globoka človečnost: na prvi pogled je bil godrnjač, v resnici pa je bil zelo bister in iznajdljiv.« Kakšni pa so današnji trenerji? »Stavkov, ki jih je izrekal Rocco, danes ne slišimo. Zdaj so vsi enaki.« Nekdanji vratar Fabio Cudicini (znan kot »Črni pajek«) je leta 1969 z Roccovim Milanom osvojil pokal prvakov in medcelinski pokal. »Bila so fantastična leta, ko smo s Paronom delili izredne športne in taktične izkušnje, izstopala pa je predvsem njegova človeška plat. Z vsakim igralcem je imel poseben odnos in ne samo z mano, ki sem bil njegov someščan. To pa je prineslo odlične rezultate.« Roccov Milan je bil izrazito tržaški: poleg samega trenerja so bili v ekipi še vratar Fabio Cudicini, drugi trener Marino Bergamasco (umrl je leta 2010) ter kapetan in pozneje trenerjev sodelavec Cesare Maldini, doma iz Škednja. Med novinarji, ki so takrat spremljali Milanove podvige, je bil tudi mladi Bruno Pizzul: »Z Nereom Roccom sem imel privilegiran odnos. Poznal me je že kot otroka, ker sta imela najina očeta vsak svojo mesnico. Po tolikih letih sta se najini poti spet srečali, ko sem kot športni novinar spremljal njegov Milan. Ko sem hvalil njegovo igro, je bil Rocco zadovoljen. Ko sem bil kritičen, pa mi je zabrusil: Prekleti Furlan, izdajalec Cesarstva!« (af) Ta teden vrsta pobud ob svetovnem dnevu boja proti homofobiji in transfobiji Krožek Arcigay iz Trsta in iz Gorice prireja v okviru svetovnega dneva boja proti homofobiji in transfobiji vrsto javnih srečanj, ki bodo ta teden v sodelovanju s številnimi javnimi upravami in institucijami, od Občine Trst in Pokrajine Gorica do tržaškega zdravstvenega podjetja in ministrstev za šolstvo in za pravosodje. Prvo javno srečanje bo danes v Gorici ob 17.30 v konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu. Srečanje bo na temo Šola, šport in družba: preventiva in boj proti ho-mofobiji v vzgoji. Ostale pobude bodo v Trstu, in sicer jutri ob 18.30 v knjigarni Feltrinelli (Ul. Mazzini št. 39, predstavitev knjige »Gay e lesbiche. Quando si e attratti da persone dello stesso sesso«) ter v četrtek pri Stari mitnici od 10. do 14. ure (deljenje letakov in informativnega gradiva), na menedžer-ski šoli MIB z začetkom ob 9. uri (srečanje o homofobiji v vzgoji, zdravstvu in delovnem svetu v sodelovanju z mnogimi javnimi upravami in institucijami) in v kavarni San Marco (Ul. Battisti št. 18, javno srečanje na temo Državna homo-fobija: pravice homoseksualcev v Italiji). V knjigarni Lovat pisatelja »noir« Guthrie in Gischler V knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri srečanje s pisateljema romanov noir Škotom Allanom Guthriem in Američanom Victorjem Gischler-jem. Na srečanju bodo predstavili njuna nova romana »Dietro le sbarre« (Guthrie) in »Sinfonia di piombo« (Gischler). Poezije Renza Maggioreja o Trstu in Miljah V baru Verdi v Miljah bodo danes ob 17. uri predstavili poezije o Trstu in o Miljah pesnika Renza Maggioreja. Pobudo prireja združenje AIDA v okviru niza srečanj »Un sorso di cultura al caffe«. Srečanje bo povezovala članica združenja AIDA Alessandra Pecman. V Narodnem domu srečanje o alkimiji v zahodni kulturi V Narodnem domu bo danes ob 18. uri v veliki dvorani konferenca na temo Alkimija v zahodni kulturi. Srečanje bo v okviru prostega tečaja Egiptologije in ga prirejata kulturni združenji »Casa della Vita« in »Carlo Corbato«. švicarska skupnost - V cerkvi sv. Silvestra Skupno praznovanje vseh evangeličanov V mali baziliki sv. Silvestra so v nedeljo s skupnim bogoslužjem vseh v Trstu prisotnih reformatorskih verskih ločin (na sliki Kroma) slovesno praznovali 230. obletnico prisotnosti švicarske evangeličanske skupnosti v mestu. Ob helvetskih evangeličani so se na obredu zbrali predstavniki valdežanov, metodistov in lute-ranov. Izpostavili so večkulturnost Trsta, ki se odraža tudi v sožitju različnih veroizpovedi. vreme Nedeljsko neurje in napovedan hlad Spomladansko prijetno vročino, ki nas je spremljala skozi ves pretekli teden, je v noči na nedeljo prekinilo napovedano neurje. Okrog 23. ure se je namreč v soboto dvignila najprej močna burja, ki je s seboj prinesla silen dež, ki je v hipu krepko zbil visoke temperature. Slednje so se še v soboto čez dan sukale okrog 25 stopinj in skoraj zatohlo je bilo, v nedeljo pa so padle celo na 13 stopinj. Burja pa se ni umirila in tu pa tam v noči dosegla tudi 120 km/h hitrosti. Največ dela so imeli seveda gasilci, ki so skozi nedeljo po ulicah pobirali veje, opeke in potujoče zaboje za odpadke, ki so se kar sami premikali po ulicah in ovirali promet oziroma ogrožali varnost občanov. Ze v nedeljskih popoldanskih urah se je nebo razjasnilo, vendar se veter ni povsem polegel, prav tako se včeraj ni. Danes naj bi burja nekoliko ponehala. boršt - Danjela Glavino pogrešajo en teden Kam je odšel? V bolnišnicah in drugih centrih ga ni, mobilni telefon dva dni zvonil v prazno V Borštu že teden dni pogrešajo 35-letnega domačina Danjela Glavino, ki stanuje pri hišni številki 150. Po informacijah dolinskih karabinjerjev je vaščan izginil v neznano v ponedeljek, 7. maja, in sicer med 16. in 18. uro. Njegovo izginotje so prijavili svojci, po vasi in okolici so se pojavili lepaki z njegovo sliko, klic na pomoč pa odmeva tudi na svetovnem spletu. Včeraj so se ravno v spletni skupnosti facebook pojavili spodbudni namigi, češ da naj bi Glavino končno našli, karabinjerji pa so informacijo zanikali. »Nepotrjenih govoric je bilo že nekaj, iskanje pa se žal nadaljuje. Trenutno upoštevamo vse možnosti -morda je samostojno odšel, ali pa se mu je kaj zgodilo,« je sinoči povedal mar. Scialdone iz Doline. Glavina je prejšnji ponedeljek imel baje pri sebi svoj mobilni telefon, ki je dva dni zvonil v prazno, zdaj pa je izklopljen. Danjel Glavina stanuje sam, v Borštu upravlja osmico in dela v svojih vinogradih, ima tudi sobe za goste. Poznajo ga v Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko To-mažič, kjer poje že nekaj let. Staršev nima, njegova sestra pa stanuje v sosednem stanovanju. Kara-binjerji so že pregledali sezname pacientov vseh mestnih bolnišnic in nekajkrat obiskali center za mentalno zdravje pri Domju, ki ga pogrešani občasno obiskuje. Nazadnje so bili tam v nedeljo, za Borštanom pa se je izgubila vsakršna sled. Kdor je videl pogrešanega ali razpolaga s kako koristno informacijo, naj obvesti karabinjerje (telefonska številka 112), svojce ali naš dnevnik. (af) / TRST Torek, 15. maja 2012 9 gropada - Večer o manj znanem detajlu iz pisateljevega življenja Tomizza je v Gropadi iskal »izgubljeno« Istro Osvetlili njegov lik in zgodovino eksodusa - Predlog za literarni park Na začetku šestdesetih let preteklega stoletja je Fulvio Tomizza nekaj časa živel v Gropadi na tržaškem Krasu. Dogodek iz življenja istrskega pisatelja, ki je pustil pečat v širšem severno-jadranskem prostoru, ki ga je zaznamovalo burno dogajanje dvajsetega stoletja, je preučevalcem njegovih del in ozadja le-teh dokaj nepoznan. Ne ve se, kaj je avtor počenjal v tej kraški vasici: nekateri pravijo, da je pri Čo-tovih (družina, pri kateri je bil v gosteh) pisal, drugi menijo, da je tam zgolj počit-nikoval. Kakorkoli že, Gropajcem gre glavna zasluga, da ni ta detajl iz Tomizzove-ga življenja tonil v pozabo. S ciljem, da bi prešel iz vaške v širšo zavest, je tamkajšnje kulturno društvo Skala v sodelovanju s Skupino/Gruppo 85 v petek organiziralo večer z naslovom »Tomizza in Kras. Spomin prijateljev,« ki so ga z zanimivimi prispevki oblikovali zgodovinar Sandi Volk, pisatelj Milan Rakovac in raziskovalec istrske kulturne dediščine Marino Vocci. Tomizza naj bi z bivanjem na Krasu iskal »izgubljeni svet,« ki ga je zanj predstavljala istrska zemlja, od katere se je z odhodom v begunstvo ločil, je izpostavil nekdaj tesni pisateljev prijatelj Vocci. Čeprav je bila pokrajina na Krasu podobna tistemu delu Istre, ki ga je bil zapustil, mu v Gropadi ni bilo všeč. Morda zaradi tega, je ugibal Vocci, ker v kraški vasi ni imel pogleda na prostrane istrske njive in še predvsem na morje v daljavi. Tomizza si je konec '60 let z ureditvijo hiše ponovno poiskal svoj »varni pristan« v rojstni Istri. Na večeru je stekla beseda o gradnji naselij, ki so zraven kraških vasi bila namenjena istrskim beguncem. Sprejem le-teh ni bil pri nas, z razliko, denimo, od nekaterih drugih italijanskih mest (Carpi, Tortona), problematičen: dejstvu navkljub, da so Istrane, ki so zapustili slovansko-komunistično stvarnost, naselili zraven Slovencev, ki so prav tako v večini bili levičarskega prepričanja. Tomizzo je označevala »velika melanholična lepota,« pripadnost sredozemski sončni širini in hkrati bolj strogi srednje-evropski istovetnosti. Njegov od- Z leve: Marino Vocci, Patrizia Vascotto, Milan Rakovac, Sandi Volk kroma nos z zemljo je bil globok, so poudarili. Potrebo po odkrivanju pripadnosti severno-jadranskemu teritoriju in ovrednotenju skupnosti, ki na njem živijo, bi veljalo nadgraditi z ureditvijo čezmejnega literarnega parka, ki naj nosi ime po Tomizzi, je predlagal Vocci. Medtem ko je na srečanju odlomke iz Tomizzovih del brala prof. Patrizia Vascotto, je zgodovinsko predstavitev istrskega eksodusa in tematik, ki so z njim povezane, izčrpno predstavil Sandi Volk. Med Istrani, ki so odšli v begunstvo, je 30 in več odstotkov bilo Slovencev in Hrvatov. Načrt je za tedanjo cono A predvideval gradnjo begunskih naselij ob vsaki slovenski vasi. Dejansko so potem ezule naselili predvsem med Trstom in Trži-čem, saj je slovenski značaj kraškega ozemlja dejansko ločeval Trst od italijanskega teritorija zahodno od Štivana. Volk je spomnil, da je bil eksodus izrabljen v politične namene. Dejstvu navkljub, da se število optantov da zlahka prešteti, se absolutno pretirava z navajanjem števila 350 tisoč beguncev. Vzroki odhoda v begunstvo so raznoliki: izbira boljših ekonomskih in socialnih priložnosti ni v zadostni meri upoštevana, saj se v glavnem v Italiji ponavlja, da so morali oditi samo za- to, ker so bili Italijani. Tudi dejstvo, da so odšli, ker naj bi bili fašisti, ne odgovarja resnici. Če so na krajevni ravni posamezniki v svojem interesu izvajali pritisk in silili ljudi k odhodu, je zvezna jugoslovanska oblast bila iz mednarodno-politi-čnih in drugih razlogov (pomanjkanje, denimo, kvalificirane delovne sile) v glavnem nasprotna eksodusu. Rakovac je v svojem značilnem slogu poudaril, da je bil Tomizza po rodu na pol Slovan in hkrati slovanofil: v koprski gimnaziji se je rad družil s Slovenci, ker so bili tako kot on kmečkega rodu. Tudi odhodom prebivalstva iz Istre se na začetku ni hotel pridružiti in raje odšel študirat v Beograd in Ljubljano: šele kasneje, verjetno zaradi bolečine, ki jo je doživljal, ker so jugoslovanske oblasti grdo ravnale z njegovim očetom, je šel v begunstvo. Rakovac je dalj časa imel pomirjujoč ideološki črno-bel pogled na vprašanje eksodusa. Zgodovinsko resnico nacionalno in drugače raznolike povojne Istre je uvidel šele takrat, ko je prebral roman Boljše življenje. S Tomizzo se je kot prijatelj večkrat pogovarjal in bil skupaj z njim s strani hrvaških posvetnih in nekaterih cerkvenih oblasti obtožen iredentizma. (Mch) nododocfest Filmski festival v Aristonu Drevi se v kinodvorani Ariston začenja šesta izvedba festivala dokumentarnega filma NodoDocFest. Obiskovalci bodo letos v glavnem spoznali dela treh italijanskih, mednarodno priznanih filmarjev - Chia-re Malta, Andree Caccie in Maura Santinija. Letošnja izvedba bo v primerjavi s preteklimi nekoliko drugačna, bolj podobna filmski delavnici, saj bodo režiserji vseskozi prisotni na predvajanjih. Soočali se bodo med seboj in seveda z občinstvom, predstavili bodo svoja dela, kako so nastala, jih analizirali in pripovedovali razno-razne anekdote, ki so se pripetile med snemanjem. Pri tem pa bo občinstvo ves čas aktivno sodelovalo pri debati s svojimi filmskimi željami in pomanjkljivostmi. Današnji filmski dan se bo začel ob 16. uri s filmom Adisa o la Storia dei Mille An-ni Massima D'Orzija, sledili pa bodo kratkometražni filmi - ob 18. uri dela Maltove, ob 20. uri Caccie in ob 22. uri Santinija. Tridnevni festival se bo zaključil v četrtek. Celoten program pa je na voljo na spletni strani www.nododocfest.org. Včeraj danes Danes, TOREK, 15. maja 2012 ZOFKA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 16.20 Jutri, SREDA, 16. maja 2012 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1015,8 mb raste, vlaga 35-odstotna, veter 16 km na uro severo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). U Kino [12 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme«; Dvorana 2: 18.45 »The Avengers 3D«; 16.15, 21.15 »The Avengers«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«; 19.00 »Il richiamo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 19.30 »Romeo e Giuliet-ta«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Chronicle (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Il primo uomo (dig.)«. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Pal-čica v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. ¿j Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - Film festival: »Nododoc-fets 6« - za informacije: www.nodo-docfest.org CINECITY - 16.30, 19.30, 20.00 »American pie, ancora insieme«; 21.45 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 18.35, 21.35 »The Avengers 3D«; 16.40 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 16.15 »To Rome with love«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Chronicle«; 16.45, 19.40, 22.10 »The dark shadow«; 16.40, 19.45, 22.10 »Special forces - Liberate l'ostaggio«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.20 »100 metri dal paradiso«; 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.30, 20.30 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Bes Titanov«; 18.20 »Bojna ladja«; 19.00 »Ma-saker«; 20.30 »Parada«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.00 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50 »Talisman«; 19.20, 21.20 »Projekt X«; 18.10 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.20, 17.20 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.15 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 15.30, 18.20, 21.10 »Maščevalci 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Temne sence«. BARBARA, tvojemu šopku let si dodala 40. cvet. Zdaj bo res velik in lep. Najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca. Nataša in Damiana. Naša kolegica BARBARA slavi danes okrogla leta. Da bi še naprej ostala tako mlada in energična, ji kličejo vsi na šoli Samsa in Zamejski. Draga BARBARA! Zabavaj se in uživaj! Ves svet je še pred teboj, da uresničiš svoje sanje!Zato ti za okrogli rojstni dan želiva življenje v vsej njegovi polnosti. Vse naj, naj, naj, naj Eda in Valentina. VŠempolaju naš BORIS živi in danes šestdeset jih slavi! Zdravja in vsega, kar ga najbolj veseli, mu družina iz srca želi! Danes praznuje v Šempolaju okrogli 60. rojstni dan naš dragi BORIS. Še na mnoga, zdrava leta mu kličejo vsi od SKD Vigred. Dragi BORIS! Danes, ko praznuješ okrogli jubilej, ti želimo, da bi še mnogo let užival v kmetovanju in bil vedno prisoten s tvojim »trombonom« na vaškem pustnem kole-dovanju. Vse najboljše! Pustna skupina Šempolaj. 60 rdečih svečk bo danes zate gorelo, če ti bo zmanjkalo sape, ti bomo še mi pomagale veselo. Vse najboljše stric BORIS! Josette, Marisol in Kimy. BORIS! Bodi srečen in vesel, da dočakal danes tvoj si jubilej! Oljke, trte skrbno ti neguj, sejme redno obiskuj in večkrat na oddih ti odpotuj. Čestitke naše prejmi iz vsega srca, Joško, Katja, Sonja, Marko, Erika in Robi. Hip, hip, hura, naša Noemi Kovic bratca LIAMA ima. Z njo se veselimo otroci in osebje otroškega vrtca v Gabrovcu. S Izleti ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimorec@ya-hoo.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Op- činah obvešča, da je zbirališče za društveni izlet v soboto, 26. maja, ob 6.15 pred picerijo, Dunajska cesta 11/A. Odhod avtobusa ob 6.30. Zamudnikov ne čakamo. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. S Poslovni oglasi PODJETJE ZENITH C vabi k sodelovanju SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za prodajo po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini Potrebne so: 1.izkušnje v direktni prodaji in pogajanjih; 2.odgovornost, samoiniciativnost, sposobnost reševanja problemov, delo v tea-mu, zavzetost pri doseganju ciljev dela; 3.znanje hrvaškega jezika; 4.znanje angleškega, madžarskega, nemškega in ruskega jezika so prednost; 5.poznavanje Office paketa; 6.zaželena je univerzitetna izobrazba, sprejemljiva je tudi izobrazba višje srednje šole, če so prisotne ostale zahtevane kvalitete. Takojšen sprejem na delo s stalno zaposlitvijo po 6-mesečni preizkusni dobi. Prošnjo s CV in dokazili poslati na e-mail: d.pizzul@pizzul.it Prošnje sprejemamo do 18.05.2012 ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade v sredo, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Treb-čah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: 339-6980193. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 338-4913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM dve simpatični, mesec stari mucki. Zainteresirani pokličite tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 3483667766. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 3339448295. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861. PRODAM leseno pleskarjevo lestev, visoko 3,4m. Tel. št.: 040-412871. SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 348-1334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. 2 Četrtek, 322. maja 2012 vabimo NA KAVO S KNJIGO tonefrelih bo predstavil svoj najnovejši roman zamolčana resnica jutri, 16. maja, ob 10.00 v Tržaški knjigarni kavo bo ponudil "ZJ Obvest ila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. ul.Gruden 72/1) - v maju bioenergetik sprejema ob novih datumih: danes, 15. maja, 16.00-20.00 ter v sredo, 16. maja, 17.00-21.00. Prijave: tel. 040-226386. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo danes, 15. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 16. maja, ob 18.30 v telovadnici na Kontovelu, št. 152. Na 3. točki bo srečanje z občani in ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru td formanduma na Ferneti-čih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v sredo, 16. maja, ob 20. uri zasedalo deželno tajništvo stranke v svojem sedežu v Nabrežini. ZVEZA LEVICE IN TERITORIALNI ODBOR ARCI TRST vabita v sredo, 16. maja, v ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na javno srečanje s predsednikom tržaškega občinskega sveta Iztokom Fur-laničem na temo »IMU - kaj je?, Kaj se spremeni?, Koliko nas stane?« OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi v Grudnovi hiši v Nabrežini od srede, 17. maja, zaprt do nadaljnjega. Informacije na tel. št. 0402017372, urp@comune.duino-auri-sina.ts.it, faks 040-201307. ODBOR PASTORALNEGA SVETA OPENSKE DEKANIJE vabi na srečanje g. Škofa G. Crepaldija s predstavniki vseh slovenskih župnij in slovenskih župnijskih skupnosti v okviru priprav na Sinodo tržaške Cerkve, v četrtek, 17. maja, ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in tŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Predstavitev delavnic bo potekala v četrtek, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah (ob zaključku gledališke predstave »Heidi«). Info na tel. št.: 339-6980193, pi-kanogavicka.trebce@gmail.com. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV - Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v Občini Zgo- nik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neodda-no, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek. V ta namen je treba predstaviti prošnjo, ki je na razpolago na www.comune.sgoni-co.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine, Zgonik, 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN - Občina Zgonik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni Občni zbor, ki bo v petek, 18. maja, ob 16.00 v prvem in ob 16.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trst (Ul. S.Francesco 20). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN organizira v petek, 18. maja, ob 20.30 v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah javno srečanje za prebivalce na Krasu: »Energetski prihranek ob načrtovanju in obnavljanju stavb na Krasu«. Predavali bodo izvedenci, udeleženci pa lahko prosto posegajo. Vabljeni vsi. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja ob 50. Prazniku češenj glasbeni festival »Prazničnih 50« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. V soboto, 19. maja, ob 21.00 Vlado Kreslin z Malimi bogovi, predskupi-na Kraški ovčarji; v nedeljo, 20. maja, od 18.00 dalje koncert narodno-zabavne glasbe s skupinami Erazem, Veseli Begunjčani in Alpski kvintet. Hrana in pijača vsak dan od 17. ure dalje. Na razpolago bodo tudi dodatne nočne vožnje avtobusa na progi 40 tržaškega javnega prevoza. Pokrovitelji prireditve so Občina Dolina, Pokrajina Trst, Slovenska pro-sveta in Zkb. 150 LET CERKVE IN 120 LET ŽUPNIJE SV. M. MAGDALENE V BAZOVICI Slovesna sv. maša bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri. Vodil jo bo nadškof G. Crepaldi. Pri maši pojejo MePZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ F. Gačnik iz Stranj in domači MePZ Lipa. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Ga-brovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 3338442509. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Mar- ALPE-JADRAN kom Gavriloskim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera -Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cilino 44/A, 040577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabrežina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo letni občni zbor potekal v društveni dvorani v ponedeljek, 21. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012, volitve. Sledil bo članski večer z družabnostjo. Vljudno vabljeni! PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA iz Trsta in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v KC Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja, trajal bo predvidoma 35 ur. Informacije na www.olea.info,segreteria@olea.info ali direktno pri g. Marisi Cepach na tel. 328-7682365, mari-sa.cepach@regione.fvg.it. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincen-cija, Ul. Ananian 5/A. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Ferneti-čih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. PRAZNIK V GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastro-nomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo). PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Vpisi: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.0020.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsire-na.it. Un Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmi-co Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so od 18. do 20. maja odprte sledeče osmice: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Er-vinu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Al-mi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. 0 Prireditve OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo v sredo, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 16. maja ob 10. uri. Avtor Tone Frelih bo predstavil tretjo knjigo iz zbirke Umori »Zamolčana resnica«. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »HEIDI« (avtorica Johanna Spyri, dramatizacija in režija Lučka Susič), v izvedbi dramske skupine Radijski oder bo v četrtek, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Ob zaključku bodo vzgojitelji predstavili letošnje poletne delavnice »Poletje s Piko Nogavičko« v organizaciji SKD Primorec. OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati«, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI V petek, 18. maja, ob 19.30 koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar; v soboto, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v briškoli; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pli-skovica - Samatorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. -/ SKD I. GRBEC, SKD S. ŠKAMPERLE IN SKD BARKOVLJE v sodelovanju z ZSKD vabijo v petek, 18., ob 19.00 v prostore Skd I. Grbec v Škednju in v soboto, 19. maja, ob 19.00 v prostore Skd S. Škamperle (Stadion 1. maja) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Boža Hrvatič, Patrizia Ju-rinčič in Elena Husu. SKLAD L. IN Z. POLOJAZ IN VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU organizirata okroglo mizo z naslovom »Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli«. Srečanje bo v petek, 18. maja, ob 17. uri v dvorani Bazlen, Palače Gopcevich. Pogovor bo uvedla Vla-sta Polojaz, povezoval pa bo Marijan Kravos. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE prireja v petek, 18. maja, v Trebčah kulturni večer. Ob 19. uri bo v Ljudskem domu nastopil Čezmej-ni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan, zatem bo v Hiški od Ljenčkice odprtje razstave fotografij Mitje Cernicha. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonfata 6 s pokroviteljstvom ZKSD in Slovenske prosvete »... in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju in obnovitve domačega kulturnega društva. V nedeljo, 20. maja, začetek ob 16. uri z nastopom osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19. Ob spremljavi Godbe na pihala s Prose-ka bo sledila povorka do sedeža društva, kjer se bo program nadaljeval. Vabljeni! SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA, Osnovnošolska skupina, vabi na premiero igre Kam so izginili kipci? (avtorica Kim Furlan, režija Tina Renar in Kim Furlan), ki bo v nedeljo, 20. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na razgovor z zgodovinarko in časnikarko dr. Rosvito Pesek o obsežni monografiji »Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo«, ki jo je ravno izdala pri Mohorjevi založbi iz Celovca. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Zi-ve Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki Ob 3. obletnici smrti drage Devane Pizziga daruje prijateljica Wilma 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V spomin na Mirelino mamo daruje osebje zgoniške šole 45,00 evrov za COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945. V spomin na Marija Lorenzija darujejo Mitjevi kolegi 110,00 evrov za ŠKC Lonjer-Katinara. V spomin na Vlasto Sosič darujeta Milko in Majda 20,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na drago Vlasto Sosič vd. Zgonc darujeta Franko in Renata 30,00 evrovza Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob drage Marget darujeta Tatjana in Anica 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. Ob 10. obletnici smrti dragega Ninota daruje žena Meri Pertot vd. Callirot-ti 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Anino mamo, gospo Ri-no darujeta Bruna in Marjan 50,00 evrov za TFS Stu ledi. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW NapreDovanje V "N£>'8! Nogometaši Krasa so se po eni sami sezoni vrnili v državno D-ligo. Sprva je kazalo, da jim ne bo uspelo. Z odličnim povratnim delom pa so izpolnili vsa pričakovanja. 1 ^ i' Tj 1 Kar priznajmo, že uvrstitev na drugo mesto bi bilo pravo razočaranje. Konec dober, vse dobro. A-liga: naše ocene /M2 Jadran Qubik: Zdaj polfinale! POGLED Z VEJE • Marij Čuk Na Krasu pojedli velik sendvič STRAN 13 Veliki 360 O Daniele Braini STRAN 22 Namiznoteniške igralke Krasa so se od A2-lige poslovile s častnim tretjim mestom v play-offu Tea Ugrin na gimnastičnem EP osvojila na gredi četrto mesto med mladinkami, za bronom je zaostala le za desetinko točke ■ d ^t ALI ALI Ilenia Cassanelli /22 VSI SMO BILI ŠPORTNIKI GorazdVesel /22 3 /^15 VPRAŠANJA Tjaša Dornik /12 TA JE PA DOBRA /M2 12 Torek, 1S. maja 2012 ŠPORT / OLYMPIACOS PO NEVERJETNEM PREOBRATU Košarkarji Olympiacosa so novi evropski prvaki. V finalu zaključnega turnirja evroli-ge v Istanbulu so premagali CSKA Moskvo z 62:61 (7:10, 20:34, 40:53). Za Olympiacos je to drugi naslov v zgodovini kluba. Grki so v finalu naredili velik preobrat in zmagali s košem Georgisa Printezisa v zadnji sekundi tekme. CSKA je do tedaj imela očitno premoč, dvanajst minut pred koncem so Rusi vodil z 19 točkami prednosti, a popustili in Grkom omogočili, da so se dokopali do res nepričakovanega slavja. ITALIJA NA OI Odbojkarji Italije so si v Bolgariji priborili olimpijsko vozovnico, potem ko so v finalu kvalifikacijskega turnirja v Sofiji, v London je vodila zgolj zmaga na tekmovanju, premagali reprezentanco Nemčije s 3:2 (22, 24, -19, -22, 12). Italijani so Nemčijo v svoji skupini premagali bolj gladko, vendar so nemci imeli tokrat na igrišču tudi Kaliberdo, Poppa in-Bohmeja, »azzurri« pa so igrali brez Parodija. Njihova igra je bila nihajoča, v težkih trenutkih igre pa so pokazali velik karakter. na končnem VENEZUELA SLAVI MALDONADA Venezuelec Pastor Maldonado (Williams) je presenetljivi zmagovalec dirke za veliko nagrado Španije v formuli 1. Gre za prvo zmago voznika iz te države. Drugo mesto na dirkališču v Barceloni je zasedel Španec Fernando Alonso (Ferrari), tretji pa je bil Finec Kimi Raikkonen (Lotus). Branilec naslova, Nemec Sebastian Vettel (Red Buli), je bil šesti. Na skupni razvrstitvi delita prvo mesto Vettel in Alonso. nogomet - Po zmagi nad Catanio Furlani na končnem tretjem mestu Udinese v ligi prvakov!3 vprašanja V VIDMU PRAZNUJEJO! - Po zmagi v Catanii z 2:0 se je Udinese že drugo leto zapored uvrstil v predkrog lige prvakov. Tudi na Siciliji je bil odločilen Di Natale, ki je dosegel svoj 23. zadetek sezone. Nepopisno veselje v furlanskem taboru niso skvarile niti Guidolinove besede, da je utrujen in mora precej razmisliti, ali bo sploh še treniral. GENOA REŠENA - Z zmago proti Palermu si je Genoa zagotovila tudi za naslednjo sezono nastop v A-ligi. Med drugoligaše se torej seli Lecce, ki je prvenstvo končal s porazom v Veroni. DEL PIERO SE JE POSLOVIL Z ZADETKOM - Juventus je prvenstvo uspešno končal. Z dokaj spremenjeno postavo so Contejevi varovanci ugnali Atalanto, zadnjo tekmo na domačem stadionu je odigral Del Piero, ki je poslovilni nastop kronal z lepim zadetkom. V drugem polčasu je Del Piero zapustil igrišče in ganjeni navijači (na tribunah so kar tekle solze) so mu namenili več kot deset minut neprekinjenega ploskanja. Dolgoletni kapetan, ki je podrl nič koliko klubskih rekordov, je bil kar med tekmo prisiljen narediti krog okoli igrišča in pozdraviti vse navijače. KONČNE OCENE Prvenstvo v...črnobelem! EKIPE - Najvišjo oceno zasluži no-vopečeni prvak Juventus (10). Čista de-setka je naravna posledica prvenstva, v katerem ni stara dama doživela niti enega poraza in večkrat povsem zadovoljila s prikazano igro. Udinese (8,5) je krepko presegel pričakovanja. Startal je verjetno kot šesta ali sedma sila prvenstva, zlasti po zaslugi zelo uspešnih nastopov na Friuliju in manjšega nihanja v igri v primerjavi z ostalimi tekmeci pa so si Vi-demčani znova zagotovili nastop med evropsko elito. Za Milan (7,5) je drugo mesto enako porazu, saj so imeli Milančani najboljšo ekipo, a res neverjetno število poškodb - in v primerjavi z Juventusom manj prepričljivo igro - je črnordečim preprečilo ponovitev lanskega uspeha. Krepko pozitivno gre oceniti tudi prvenstvo Lazia (7), Catanie (7,5), Siene (7), Atalante (7,5), Bologne (7) in Parme (7,5), ki je prvenstvo zaključila s sedmimi zaporednimi zmagami. Napoli (6) je dokazal, česa je zmožen, bolj v Evropi kot v prvenstvu. Nea-peljčani so zamudili res edinstveno priložnost za ponovno uvrstitev v ligo prvakov, De Laurentiis bo moral ekipo nadgraditi zlasti v obrambi, kjer je kakovostnih igralcev (pre)malo. Chievo (6,5) je brez velikih naprezanj dosegel obstanek, medtem ko so pri Palermu (5,5) pričakovali več. Cesena (4) se je med poletjem na papirju okrepila, a preveč številne spremembe so iznakazile ekipo, ki je lani prijetno presenetila. Zveneča imena niso nikoli sama po sebi zagotovilo za uspeh. Moštvo iz Romagne je povsem zasluženo zaključilo prvenstvo na zadnjem mestu. Novara (5) se je po 59 letih vrnila v A-ligo, a se od nje kmalu poslovila, vendar bolj častno kot Cesena. Lecce (5) se je boril do zadnjega, za vodilno moštvo iz Apulije pa bi bil velik uspeh, ko bi jim uspelo zadržati vsaj enega med Murielom in Cuadradom. Genoa (4,5) se je komajda rešila, cilji pa so bili precej različni. Tudi v Cagliariju (5) so računali na nekaj več, a predsednik Cellino je vsaj omogočil tudi Tržačanom, da so lahko v živo gledali nekaj tekem na visokem nivoju. Inter (5) je odigral res stransko vlogo v prvenstvu in zgrešil tudi cilj tretjega mesta. Pomladitev je nujna, drugače se bo V taboru Udineseja se upravičeno veselijo tretjega mesta in uvrstitve v predkrog lige prvakov ansa A-liga IZIDI 38. KROGA: Florentina - Cagliari 0:0, Juventus - Atalanta 3:1, Milan -Novara 2:1, Cesena - Roma 2:3, Parma -Bologna 1:0, Catania - Udinese 0:2, Chievo -Lecce 1:0, Genoa - Palermo 2:0, Lazio - Inter 3:1, Napoli - Siena 2:1 Juventus 38 23 1S 0 68:20 84 Milan 38 24 8 6 74:33 80 Udinese 38 18 10 10 S2:3S 64 Lazio 38 18 8 12 S6:47 62 Napoli 38 16 13 9 66:46 61 Inter 38 17 7 14 S8:SS S8 Roma 38 16 8 14 60:S4 S6 Parma 38 1S 11 12 S4:S3 S6 Bologna 38 13 12 13 41:43 S1 Chievo 38 12 13 13 3S:4S 49 Catania 38 11 1S 12 47:S2 48 Atalanta (-6) 38 13 13 12 41:43 46 Fiorentina 38 11 13 14 37:43 46 Siena 38 11 11 16 4S:4S 44 Cagliari 38 10 13 1S 37:46 43 Palermo 38 11 10 17 S2:62 43 Genoa 38 11 9 18 S0:69 42 Lecce 38 8 12 18 40:S6 36 Novara 38 7 11 20 3S:6S 32 Cesena 38 4 10 24 24:60 22 KONČNE ODLOČITVE Juventus prvak; Juventus In MIlan v ligo prvakov, Udinese v predkrog lige prvakov; Lazio In Napoli v ligo Evropa, Inter v predkrog lige Evropa; izpadejo Lecce, Novara in Cesena agonija milanskega društva nadaljevala! Pri Romi (5) so načrt imeli, a niso imeli dovolj hrabrosti, da bi po začrtani poti vztrajali. Pri Fiorentini (5) so trenerje zamenjavali kot na tekočem traku, rezultati pa so bili vedno konstantni: skromni. TRENERJI - Antonio Conte (10) je Juventus popeljal do naslova tudi zato, ker je bil med vsemi trenerji tisti, ki je poleti najbolj vplival na nakupe v stilu angleških menedžerjev. Allegri (7,5) je naredil nekaj napak, a večkrat je bil pred prisiljenimi izbirami zaradi številnih odsotnosti. O njem se ne piše dosti, a Sanni-no (8) je zadnja leta dosegel same odmevne uspehe, zlasti z Varesejem. Tudi letos je s Sieno krepko predčasno dosegel zastavljeni cilj, obstanek v ligi. Po zadnjih neuspešnih sezonah pa je Cosmi (6,5) dokazal, da ni še za staro šaro. Lec-ceja sicer ni rešil, a ko je prišel je bil položaj že skoraj brezupen in izpad šele po zadnjem krogu je več, kot bi si ob njegovem prihodu pričakovali. Inter: Najeli so Gasperinija (5), ki je vedno igral s sistemom 4-3-3, a mu dali na razpolago neprimerne in stare igralce, tudi z Ranie-rijem (5) so se stvari le za kratek čas izboljšale. Le Stramaccioni (6,5) je bil nekoliko bolj uspešen in si je zaslužil potrditev. Najbrž so bili pritiski na Luisa En-riqueja (5,5) preveliki in španski trener jim ni bil kos. IGRALCI - Za marsikoga je bilo to prvenstvo poslovilno. Del Piero, Nesta, Zambrotta, Gattuso in Inzaghi (vsem 10 za bogato kariero s številnimi uspehi) so zadnjič igrali v A-ligi. Nekateri bodo odšli v tujino, drugi bodo obesili copate na klin. Italijanska A-liga žal izgublja na kakovosti iz leta v leto. Ob nekaterih bivših šampionih vse več vrhunskih nogometašev zapušča apeninski polotok za bolj bogata prvenstva (ne samo Anglija in Španija, zdaj tudi Rusija, Francija in nekateri eksotični kraji). Del Piero je bila glavna osebnost zadnjega kroga letošnje A-lige. Na Juventus stadiumu so tekle solze številnih navijačev ansa OSTALO - Najnižjo oceno zaslužijo navijači Genoe (1). Zahtevati (in doseči!), da si igralci snamejo drese, ker naj ne bi jih bili vredni nositi, je morda najnižja točka, kar jih je italijanski nogomet dosegel v svoj zgodovini. Zahteva je imela tako močan simboličen pomen, da je bila s psihološkega vidika celo bolj uničujoča kot je lahko razdejanje stadiona. Bil je to namreč dokaz, kdo ukazuje na stadionih. (I.F.) Tjaša Dornik je znan obraz. Osemindvajsetletnica iz Šempetra je že sodelovala v nekaterih celo-večercih - med drugim tudi z Ver-donejem. Nekdanja finalistka lepotnega natečaja Miss Slovenija od marca vodi oddajo Tg ragazzi na kanalu Udinese Channel. Ob tem sodeluje na državni mreži Rai na oddaji Uno Mattina, kjer promo-vira projekt poimenovan »Bollici-ne di stile«, ki je namenjen zlasti državam v razvoju, to se pravi državam t.i. BRICS-a. V svet nogometa je »padla« čisto po naključju: »Moram reči, da je bil nogomet zame popolna neznanka. Še vedela nisem, koliko igralcev sestavlja ekipo. Odkar vodim oddajo, oa sem nekajkrat spremljala v živo tekme Udineseja. Začela sem sodelovati, ker so me poklicali s kanala Spor-tItalia - moje ime jim je posredoval Guido Bagatta, s katerim sem sodelovala v preteklosti - in mi poverili nalogo, da vodim oddajo za otroke Tg ragazzi. Gre za res prijetno izkušnjo, saj so otroci vedno zanimivi in odkritosrčni. Zgodilo se je celo, da je eden izmed malih gostov izjavil, da se predsednik Poz-zo 'sploh ne spozna na nogomet, saj vsakič proda najboljše igralce in 1LO C 03 00 a» OJ 'c 03 Q -1 Z rsj 0. 0 rsj O O politiki: Vedno slabše. Ni idealov! # O ^""""v zamejstvu: Morali bi biti pravi povezovalni člen, tako v športu kot v kulturi, med Italijo in Slovenijo in pripomoči k skupnemu okolju, vendar zaradi ideoloških ovir tega še ni dovolj. # O italijanski dražji: ni politike, ni idealov in ni vrednot. Ko bi si posameznik izmislil novo stranko, po podobnem ključu kot je to storil Berlusconi, bi mu sledili. # O Sloveniji: po osamosvojitvi je šla na pot ameriškega kapitalizma, ki pa ni povsem pozitiven. Označuje ga več negativnih lastnosti. # O istospolnih zvezah: če se dva imata rada ... sem pa proti posvojitvi otrok in porokam. # O evtanaziji: sem za biološki testament. # O hitri železnici na Krasu: sem za T3 t i li C3 t« CK Naj- "S rt >N "3 t« 0 -S i, >«! rt N Z £ « -& s»'« S w N a C n ti 3 & a X o iai rt rt # a s ^ 2 "še 8 Jl» 1 VD C 4-> V. O 15 o S (-o 2 o >i/) Q_ CU O C o ~o — 5 -S a o J2 o §" "S ai ^ ,-l .___c šš-i S <3 S Rl g = E o CU CU g « C ai — O £5 OU 5 T3 ^ > oi o ■— o 01 -p, ._ l/l 01 T3 OC S £ aj "c & a a t in ^ CT\ i—I rt D '2 "d ^ * c£> o 60 Ti O - O o< S > _ > a* SS ir o rt tn S Cu 01 QJ ^ •i—. i/j S « Cu i/3 rt > Hi _ '3 5c N O) Hi > ~d *q? N i/3 P* > 3 > O ^ > I" o5 m s i ■s s O- £ •Si, "ŠT qj T3 — rt ^ C 0 :y .-s D ^ 1 § c -s > >N S 3 r> Sh s, S 60 > QJ O >S 60 C« Hi Ž J II ^ ti tn rt 3 C rt rt 01 > 60 O y 0 :y S ^ g o. -S ° o 1 I 9 « > N H O O* CU o -O Ti O "2 Ti Hi i/3 Ti -H O, rt > Ž E S S 53 S iS w o- C g ^ O) ^ C > ■N rt o3 rt -d -d 3 N Si, 2 i ^ qj rt -d 'S o f Š ° > Hi &I o > 2 S ^ c £ — rt 2 m S,. i/3 .tn o cu > C . Hi > •H ^ " i/3 •H rt >U 7 3 2 . ^ 3 > •H rt g '> o • C L rt ) C i 3-S S: ^ ^/3 » « > ZT c« H S 17 ' S 3 rJ c g 2 ' ^ s s ■SI — :ss b, 3 ^ >" 2 S » » c »J c c -3 QJ —& > S rt & P rt rt g g) '.S .t, « > rt" > 0 o S ^ S "rt " » > 2 > 'S .X, i/3 «D ^ rt -d C 30^ ^ o ž T3 S > rt ^ d O- rt 'J2, > rt iS lc •ts 00 rt -¡h 2 - § | iS -rt «D ^ ih" ! S3 w S 3 o 2 C ^ -TJ Z ^ -C a j •S^Ž T O) 23 Oi ■S O ^ N . C •» . 0 > > V 1 03 > » p TJ W 3 Ž i« 3 0 rt g C M £ TJ S S, d) 3 " > -d 3 «i s § «D s M 2-S S -C rt .rt 'i C? 1 g g tH c 5, o - rt „ 3 iH i« > O rt 0^3 ^ —H rt 3 > 0 Q (£. O Q_ 1/1 > 1- Z O Q < C£ Ž < I£ 1- LO < Z s > 1- Z D _i ul < Z > > 1- VI CC < z 0 10 < z 1- oe O o. X/) S Hi «1 h S s 3 ! I SvjriiS a 5 a 3 g £ o s. S >V» M ISS ia = s s Si s« ■ s 3 ■—■ B? O S S S is R s a o IS lig s a s! g; u v* 5 3 i t S SS < 2 g sn t S S S Bi II S S 3 £ s o -si Si si □ >5 3 3 135 i s D) _o o In o o. ■U cc I 4 Četrtek, 335. maja 2012 ITALIJA / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik gorica - Pokrajina je ministru Fabriziu Barci predstavila projekt Kras 2014+ Kraški muzej na prostem bodo začeli urejati konec leta Obiskali so Redipuljo in Debelo Grižo - Mara Černic: »Vprihodnje bi radi uresničili podzemni muzej« Prikaz razvojnega potenciala, ki ga za kraško (in tudi širše) območje ima projekt Kras 2014+, je bil cilj, s katerim je pokrajinska uprava Enri-ca Gherghette povabila na Goriško italijanskega ministra za teritorialno kohezijo Fabrizia Barco. Obisk prvega predstavnika Montijeve vlade na Goriškem se je začel v nedeljo, ko si je gost ogledal območje kostnice v Redipulji in Debelo Grižo; včeraj se je po srečanju s pokrajinskim odborom in drugimi predstavniki goriških ustanov minister odpravil tudi v Novo Gorico, kar daje obisku tudi pomenljivo čezmejno noto. Po srečanju na novogoriškem županstvu se je minister udeležil nagrajevanja šestih vi-sokotehnoloških podjetij na sedežu družbe SDAG. »Ministra smo izrecno povabili na Goriško, da bi mu predstavili vsebino projekta Kras 2014+,« je povedala podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je skupaj s predsednikom Enricom Gherghetto spremljala vladnega predstavnika med dvodnevnim obiskom. Kot smo že večkrat poročali, je projekt Kras 2014+ osredotočen predvsem na tri žarišča, in sicer na Debelo grižo, Redipuljo ter rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Zaenkrat ima pokrajina na razpolago štiri milijone evrov; skoraj dva milijona bodo vložili v obnovo predorov s časa prve svetovne vojne, pešpoti in obstoječe muzejske stavbe na Debeli griži, okrog 100.000 evrov pa bodo namenili ureditvi območja griča Sant'Elia nasproti kostnice v Redipulji. Tretji poseg bo potekal na območju Gradine, kjer bodo uredili pešpot, s preostalim denarjem pa bodo izboljšali povezave med temi tremi točkami. »Dokončni projekt je v pripravi. Računamo, da se bodo gradbena dela začela ob koncu tekočega ali na začetku prihodnjega leta,« je povedala pokrajinska podpredsednica in pristojna odbornica Mara Černic ter pristavila: »Ministra smo tudi opozorili, da imamo dodatne načrte za dopolnitev projekta Kras 2014+, npr. podzemni muzej na Debeli Griži in še nekatere posege v Doberdobu in Re-dipulji, zaenkrat pa zanje nimamo Minister Barca med ogledom kavern iz prve svetovne vojne na Debeli Griži foto g.p. sredstev. Glede na to, da se bliža stoletnica prve svetovne vojne, smo hoteli z ministrom preveriti, kako bi lahko država priskočila na pomoč.« Po obisku v Redipulji in na Debeli Griži, kjer sta ministra pričakali tudi zagrajska in sovodenjska županja Elisabetta Pian in Alenka Florenin, je Barca v nedeljo večerjal v Lokandi De-vetak na Vrhu. »Želeli smo, da bi spoznal naše značilne proizvode, spregovorili pa smo mu tudi o prisotnosti Slovencev in delu naših podjetnikov,« je povedala Černičeva in poudarila, da je minister, ki kot vladni predstavnik skrbi tudi za razvojne projekte in dodeljevanje sredstev, z zanimanjem prisluhnil. Včeraj zjutraj se je Barca srečal s predstavniki pokrajinskega odbora in drugimi akterji goriškega teritorija, od predstavnikov gospodarskih ustanov in sindikatov do slovenskih krovnih organizacij, ki sta ju predstavljala goriška pokrajinska predsednika Livio Semolič in Walter Bandelj. (Ale) gorica - Minister Barca na tovornem postajališču »Inovacije motor razvoja« Podelili priznanja šestim podjetjem, ki so za nagrado dobila sedež v hali TechnoArea »Inovacije so motor razvoja.« To je včeraj poudaril minister za teritorialno kohezijo Fabrizio Barca med obiskom v štandreškem tovornem postajališču družbe SDAG, kjer se je udeležil podelitve priznanj »Premio innovazione« šestim podjetjem, ki vlagajo v inovacijo. Poleg priznanja so podjetja za nagrado dobila možnost, da uredijo sedež svojih dejavnosti v hali tovornega podjetja TechnoArea, ki jo upravlja ustanova AreaScience park iz Trsta. Nagrajena so bila podjetja Infostruttura, Innovative technology Systems, I-Sky, Astra Yacht, Ermetris in Medishare. Vsako podjetje bo deležno tudi finančnega prispevka 90.000 evrov v treh letih, ki ga je dala na razpolago goriška Trgovinska zbornica. Nekatera izmed nagrajenih podjetij so se že preselila na tovorno postajališče, druga bodo to storila v kratkem. Srečanje na tovornem postajališču bumbaca nova gorica - Minister »skočil« tudi čez nekdanjo mejo Turizem velik adut čezmejnega območja Barca:»V novi finančni perspektivi 2014-2020 bodo uspešni le tisti, ki bodo imeli vnaprej pripravljene projekte, usmerjene v konkretne rezultate« »Veseli me, da tudi ministri iz Italije začenjajo z obiski na slovenski strani Goriškega prostora in se seznanjajo s prednostmi tega teritorija, ki niso majhne,« je včeraj po sprejemu italijanskega ministra za teritorialno kohezijo Fabrizia Barce v novogoriški mestni hiši poudaril župan Matej Arčon. Kratek obisk na novogoriški strani je bil sicer zastavljen bolj kot vljudnostni, sogovorniki pa so se vseeno dotaknili nekaj konkretnih tem. Ministra so v Novi Gorici spremljali predsednik in podpredsednica goriške pokrajine Enrico Gherghetta in Mara Černic, goriška prefektinja Maria Augusta Marro-su ter vodja ministrovega kabineta Alfonso Celotto. »Veseli me, da sem lahko obiskal tudi drugi del skupnega mesta. Moj obisk je po eni strani tudi simboličen, saj pokrivam področje kohezije, ki sovpada s tem duhom povezovanja obeh mest s skupnimi projekti. Zadovoljen sem, da smo govorili o zelo konkretnih stvareh, predvsem o tem, kako bi lahko izkoristili potencial tega področja, ki ima burno in bogato zgodovino in perspektivno prihodnost na skupnih pro- jektih. Tako sem imel priložnost slišati obe strani,« je po pogovorih z novogoriškimi sogovorniki - poleg Arčona sta se sprejema udeležila še župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik in župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk - povedal Barca. Med konkretnimi projekti, ki bi v skupni koristi povezali oba prostora, je po mnenju Goriških županov turizem oziroma razvijanje enotne čezmejne turistične de-stinacije. »To je gotovo velik adut,« se je strinjal Barca, ki je bil seznanjen tudi z razpisom, ki ga je goriška pokrajina objavila za pripravo strategije turističnega razvoja Goriške. Strategija bo seveda morala upoštevati čez-mejno dimenzijo. »Turizem že ne funkcionira več za zelo majhne teritorije, ampak za širša območja. In eno takih je gotovo prav to obmejno območje, ki vključuje dve mesti in občini. Z velikim veseljem sem poslušal o veliki pripravljenosti za sodelovanje med tema dvema stranema, kar močno podpiram. Pomembna pa je kakovost strateškega projekta, s katerim se bosta obe strani potegovali za evropska sredstva. V novi finančni perspektivi 2014-2020 bodo uspešni le tisti, ki bodo imeli v naprej pripravljene projekte, usmerjene v konkretne rezultate. Če se bo v delo, ki ga pripravljajo na italijanski strani, na podlagi dobrega sodelovanja vključila še slovenska stran, to pomeni, da na tak način presegate razmišljanje o delovanju vsaka zase na svoji strani, kajti tako ne bo želenih rezultatov,« je poudaril minister. »Srečanje je bilo pomembno za razvoj Goriške. Skupaj s kolegi smo ministru predstavili situacijo na Goriškem in ekonomske prednosti tega območja. Med slednjimi se zdi najbolj pomemben razvoj enotne turistične destinacije,« je dejal Ar-čon in na novinarsko vprašanje dodal še pojasnilo, da se niso dotaknili okoljskih tem. Povedal je še, da je minister seznanjen tudi z EZTS in da so s partnerji v fazi konstituiranja konkretnih predlogov, s katerimi želijo kandidirati za evropska sredstva. Prvi projekt, na katerega se EZTS prijavlja kot pravna oseba, je projekt, ki ga bodo izvedli skupaj z vodilnim partnerjem iz Romunije, pojasnjuje župan Turk, gre pa za projekt, ki se nanaša na študije v povezavi z energetsko učinkovitostjo. (km) Minister Barca na srečanju z novogoriškim županom Arčonom foto k. m. 24 Torek, 15. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / ronke - Žalostno odjeknila vest o smrti mladega domačina Nevarno križišče že večkrat prizorišče nesreč Na truplu 21-letnega Mattea Martina bodo opravili obdukcijo - Datum pogreba še ni bil določen Križišče med ulicama Aquileia in Tambarin v ronški občini je nevarno. V prejšnjih letih je že večkrat bilo prizorišče prometnih nesreč, da je njegova preureditev nujno potrebna, pa je nedvomno še toliko bolj jasno po sobotni prometni nesreči, v kateri je ugasnilo mlado življenje. 21-letni Mat-teo Martin se je okrog 21.30 s kolesom vračal proti Ronkam, potem ko je odigral nogometno tekmo s svojo ronško ekipo. Ko je iz stranske Ulice Tambarin zapeljal v Ulico Aquileia, sicer državno cesto št. 14, ga je zadel avtomobil tipa lancia y, za volanom katerega je sedala osemindvajsetletna voznica, ki je bila namenjena iz Pierisa proti Ronkam. Mladenič je padel na tla in si hudo poškodoval glavo. Voznica je takoj stopila z avtomobila in klicala na pomoč, ob prihodu reševalcev pa je bilo jasno, da mladeničevo življenje visi na nitki. Martina so peljali v katinarsko bolnišnico pri Trstu, kjer je nekaj ur kasneje umrl. Poškodbe glave in drugih delov telesa so bile prehude. Na njegovem truplu bodo opravili obdukcijo, šele zatem bo znan datum pogreba. Martin je živel z materjo, očetom in mlajšim bratom v Ronkah, kjer je zaključil obvezno šolanje. Pred nekaj dnevi je opravil vozniški izpit, iskal je zaposlitev, ki je v sedanjih časih ni nikakor lahko dobiti. Na državni cesti št. 14 je na območju Ronk in Tržiča kar nekaj nevarnih križišč. Nekatera so v zadnjih letih preuredili in namesto njih zgradili krožišča, druga so opremili s semaforji, kar še ne pomeni, da so postala varna. Križišče med ulicama Aquileia in Tambarin je eno izmed tistih, ki še vedno čakajo na preureditev. Na tem križišču je v zadnjih letih prišlo do številnih nesreč, saj stranska Ulica Tambarin vodi v obrtno cono, kjer je več podjetij in tudi nekaj trgovin. Posebno ob zaključku delovnega dne je promet na državni cesti št. 14 zelo gost, na ravnem odseku Ulice Aquileia med letališčem in Pierisem pa marsikateri voznik pretirava s hitrostjo svojega avtomobila. Matteo Martin Med Štandrežem in Sovodnjami bodo gradili krožišče Krožišče je treba čim prej urediti tudi med Štandrežem in Sovodnjami, saj je sedanje križišče med pokrajinsko cesto št. 8 in deželno cesto št. 117 (nekdanjo državno cesto št. 56 bis) -skrajno nevarno. Postopek za gradnjo krožišča je pokrajina že sprožila, tako da naj bi ga zgradili leta 2014. Med Štandrežem in Sovodnjami so se doslej zgodile številne prometne nesreče; 11. julija lanskega leta je za posledicami trčenja z avtomobilom umrl 30-letni skuterist. Preureditev nevarnega križišča sta lani zahtevala tako sovodenjska občina kot štandreški rajonski svet. Vožnja skozi križišče je še zlasti nevarna, ko utripa oranžna luč na semaforju in vozniki radi izsilijo prednost, zato pa bo krožišče za vse udeležence v prometu nedvomno veliko varnejše. Prizorišče tragične nesreče bonaventura gorica - Občina Trije svetniki se bodo verjetno odpovedali pritožbi »Občinski uradi v teh dneh na podlagi določil enotnega zakonskega besedila preverjajo, če so predstavniki, ki so bili izvoljeni v goriški občinski svet, kompatibilni s to funkcijo. Vzroki za neskladnost so lahko različni, od opravljanja nekaterih poklicev do zasedanja mest v določenih ustanovah. Za Marilko Koršič, Božidarja Tabaja in Walterja Bandlja so uradi ugotovili, da je neskladnost odvisna od tožbe, ki je v teku na upravnem sodišču,« je včeraj potrdil goriški občinski tajnik Roberto Capobianco. Funkcionarja smo vprašali za dodatno pojasnilo v zvezi z novico, da se bodo morali trije občinski svetniki Slovenske skupnosti, izvoljeni na listi Demokratske stranke, verjetno odpovedati pritožbi, ki so jo vložili zoper goriško občino in deželo FJK zaradi ukinitve rajonov, kar sta nam v soboto potrdila tudi odvetnika in predstavnika SSk Peter Močnik in Damijan Terpin. Capobianco je povedal, da izvoljeni občinski svetniki pred prvo sejo občinskega sveta podpišejo izjavo, s katero prevzemajo funkcijo in potrjujejo, da ni pravnih ovir, ki bi jim to preprečevale. »Če se trije svetniki ne bodo odpovedali tožbi pred prvo sejo občinskega sveta, bo občinski svet na zasedanju postavil vprašanje njihove neskladnosti. Nato bodo imeli deset dni časa, da se odpovejo tožbi,« je povedal občinski tajnik in dodal, da bo prva seja občinskega sveta sklicana do 28. maja. Predstavniki SSk menijo, da bi za Kor-šičevo, Bandlja in Tabaja pravilo nekompa-tibilnosti s svetniško funkcijo ne smelo veljati, saj tožba, ki so jo vložili, ne zagovarja njihove osebne koristi. »Priziv, ki je bil vložen na upravno sodišče zoper ukinitev rajonskih svetov, je splošnega interesa. Mi zato menimo, da neskladje med pritožbo in izvolitvijo v občinski svet v tem primeru ne pride v poštev, vendar bi morali zadevo podrobno preučiti in biti gotovi, da bo tudi sodnik to javno korist priznal. Zato se bodo morali verjetno Koršičeva, Bandelj in Tabaj odpovedati tožbi, saj ne nameravamo tvegati, da bi izgubili tri občinske svetnike, ki so jih volivci izvolili s tako visokim številom preferenc,« je povedal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in pristavil, da pritožba ni pod vprašajem: »Preučili bomo možnost, da bi se Terpinu in Lovrencu Persogli, ki ostajata pritožnika, pridružil še kdo.« ajdovščina - Stavka v gradbenem podjetju Delavci Primorja prekrižali roke, I V V I • V I I v ker še čakajo na marčevske plače Stavkajoči delavci Primorja V gradbenem podjetju Pri-morje je včeraj stavkalo približno 300 delavcev. Zaposleni v Primor-ju namreč še vedno niso dobili preostalega dela marčnih plač. »Ljudem je dovolj varčevanja na njihovih plečih. Želijo le tisto, kar jim pripada,« je povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Italijanska družba Patera naj bi po neuradnih podatkih že nakazala del sredstev kot posojilo, ki se bo štelo v dokapitalizacijska sredstva po podpisu pogodbe, ker pa naj bi bilo nakazilo izvršeno minuli petek popoldan, denarja na Primorjevem računu včeraj v delovnem času še ni bilo. »Delavci pa verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih,« je fotok.m. povedal Volf. V primeru, da denar pride, bodo delavci takoj prenehali s stavko. Vodenje Primorja je pred nekaj dnevi prevzel novi predsednik uprave Darko Valenčič, ki naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe. Ameriški strateški partner Icon Capital Group iz Atlante naj bi v družbo Primorje vložil 30 milijonov evrov. (km) nova gorica - Zaradi zmrzali in burje Sadja bo manj Hudo prizadeti so tudi vinogradi v Vipavski dolini Škodo, ki so jo zimske zmrzali in spomladanske pozebe povzročile na vinski trti in v sadovnjakih, je še vedno težko dokončno oceniti, vendar pa v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica ocenjujejo, da je prizadetih okrog 500 hektarov vinogradov v Vipavski dolini. Nekaj škode zaradi spomladanske zmrzali je tudi v briških in kraških vinogradih, pojasnjuje Mojca Mavrič Štrukelj iz novogoriškega zavoda. »Gre za mikrolokacije, prizadetost je odvisna od tega, kje se nahajajo posamezni vinogradi,« opozarja specialistka za vinogradništvo Mavrič Štrukljeva. Med najbolj prizadetimi so vinski trsi različnih pinotov, laškega rizlinga, cabernet sauvignona in merlo-ta. Škoda v posameznih vinogradih pa je bila odvisna tudi od kondicije vinske trte - mnoge vinograde je poškodovala tudi zaradi večje prizadetosti po lanski toči, različni bolezni vinske trte in drugega. Vinske trte so na Vipavskem prizadete okrog 30 odstotkov, na posameznih lokacijah pa tudi med 80 in 100 odstotkov. »Prizadetost vinogradov je tolikšna, da bodo morali lastniki mlajših vinogradov le-te pomlajevati, za starejše pa obstaja veliko vprašanje, ali jih bodo lastniki sploh obnovili,« razlaga Mavrič Štrukljeva. Zmrzal in močna burja sta terjali svoj davek tudi v sadovnjakih. V zgornjem delu Vipavske doline so poškodovani predvsem nasadi marelic, češenj in delno tudi breskev in kakijev, na spodnjem delu doline pa breskev, marelic, češenj, hrušk in jabolk. Škoda je ogromna, težko jo v celoti že ocenimo, saj se bo marsikaj pokazalo še med spomladansko in poletno rastjo, pa poudarja sadjar in vinogradnik Franc Vodopivec. Ob tem je še opozoril, da je do zadnjih naravnih nesreč prišlo ravno v trenutku, ko so primorske kmetije že močno finančno izčrpane. Prav tako so vinogradnike v zadnjih dveh desetletjih močno izčrpali slovenski trgovci. »V tako dogajanje bi morala končno poseči država in z ukrepi poseči v pridelovalno verigo,« opozarja Vodopivec. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa pojasnjuje, da si bodo prizadevali, da bi vinogradnikom priznali vsaj tako odkupno ceno grozdja, ki bi pokrila stroške pridelave. Zato so se s pismom in prošnjo po pogovoru že obrnili na kmetijskega ministra Franca Bogoviča. Brez ukrepov in pomoči države bodo težko ohranjali pridelavo grozdja in sadja na sedanji ravni, medtem ko bo za razvoj in samooskrbo potrebno narediti še kaj več. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. maja 2012 25 gorica - Leto 2011 družba SDAG zaključila z 51.000 evri dobička Pozitivno poslovali kljub gospodarski krizi S Hrvaško v EU pričakujejo padec prihodkov - Vlagali bodo v hladilnike, povezavo z Vrtojbo in evroprojekte Družba SDAG, upraviteljica goriškega tovornega postajališča, je v lanskem letu poslovala pozitivno. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 175.000 evrov, čisti dobiček pa je bil 51.000 evrov. Dobiček je v primerjavi z letom 2010 porasel za 231.000 evrov, skladu za tveganja pa so namenili 145.000 evrov več. »Vrednost celotne razlike je 376.000 evrov,« pravijo predstavniki družbe SDAG in izpostavljajo, da so pozitiven rezultat dosegli kljub visokim stroškom za najemnino (400.000 evrov letno), rednemu in izrednemu vzdrževanju, davku ICI in omejenemu prometu. Pozitiven rezultat v lanskem letu je družba SDAG kljub vsem težavam dosegla po zaslugi povečanja skladiščne dejavnosti in polne zasedenosti hladilnikov, vključevanja lastnih uslužbencev v realizacijo naložbenih projektov (npr. fotovoltaičnega sistema), evropskih in deželnih prispevkov in delovanja son- čne elektrarne, saj so s prispevki, znižanjem stroškov in prodajo elektrike pridobili 370.000 evrov. »Obseg prometa, ki se je v prvem polletju lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 2010 povišal za 7,20 odstotka, je v drugi polovici leta 2011 strmoglavil. Ob koncu smo zabeležili prehod okrog 780.000 vozil, kar je približno enako kot v letu 2010,« izpostavlja družba SDAG in pristavlja, da so tudi letošnji podatki dokaj nespodbudni: »V prvem trimesečju se je negativni trend nadaljeval. Število tovornih vozil je bilo 31. marca za 16,45 odstotka nižje od tistega, ki smo ga zabeležili pred dvema letoma. Vzrok je treba iskati v upadu potrošnje in tudi v težavah, ki so jih povzročila gradbena dela na hitri cesti Vileš-Gorica.« Tudi obeti za prihodnost, ocenjujejo pri družbi SDAG, niso rožnati: »Ob gospodarski krizi, ki se nadaljuje, bo treba upoštevati vstop Hrvaške v Evropsko unijo, kar bo privedlo do znižanja prihodkov, ki jih zagotavljajo "ticketi"«. Kako pa bo družba SDAG skušala kljubovati nenaklonjenim okoliščinam? »Spremenili bomo nekatere načrtovane naložbe. Z Osimskimi skladi bomo okrepili in posodobili skladišča s hladilniki in zmrzovalniki: ta dejavnost bo postala ena izmed najbolj značilnih za naše tovorno postajališče,« pravi vodstvo družbe SDAG, ki namerava v hladna skladišča vložiti tri milijone evrov in povečati njihovo površino s 1.900 na 3.640 kv. metrov. Da bi spodbudili čez-mejno integracijo s postajališčem v Vrtojbi (v skladu s projektom TIP) bodo okrepili intermodalni terminal za pretovor in vanj vložili 1.400.000 evrov, ob tem pa računajo tudi na financiranje dveh drugih evropskih projektov na področju obnovljivih virov energije (TREA) in storitev za podjetja (ASTRA). Tovornjaki na tovornem postajališču bumbaca Pipistrel na tržišču z novim letalom Pri ajdovskem proizvajalcu ultralahkih letal Pipistrelu so ponudbo dopolnili z novim modelom Alpha Trainer. Letalo je namenjeno učenju letenja, zato so ga temu primerno tudi poimenovali. Razvito je bilo posebej in predvsem za vojaške šole letenja, prav za te namene pa so v Pipistrelu pri tem modelu razvili in poudarili posebne lastnosti in opremo. Predstavniki podjetja Pipistrel poudarjajo še, da je njihov izdelek za polovico cenejši kot pri konkurenci - zanj je treba odšteti 69.000 evrov; nizki so tudi stroški vzdrževanja letala. (km) Bonifikacija pri koncu V Tržiču se zaključuje bonifikacija onesnaženega zemljišča ob rimskih termah, kjer bodo gradili parkirišče ravno v službi pred kratkim prenovljenega termalnega objekta. Sanacijski poseg se je začel marca in predvideva odkop 1.800 ton onesnažene zemlje, ki jo bodo odpeljali na predelavo v kraj Noventa di Piave v Venetu. Tržiško občino bo bonifikacija onesnaženega območja stala 580.000 evrov, kar pomeni, da bodo stroški za gradnjo parkirišča narasli s predvidenega 1,6 milijona na sedanja 2,2 milijona. Posvet o homofobiji V dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo danes ob 17. uri okrogla miza o homofo-biji in njenem obravnavanju v vzgojnih ustanovah, ki ga prireja krožek Arcobaleno Arcigay Arci-lesbica v sodelovanju z goriško pokrajino. Spregovorili bodo pokrajinski odbornici Bianca Della Pie-tra in Sara Vito, predsednik krožka Arcobaleno Arcigay Arcilesbica iz Trsta in Gorice Davide Zotti, raziskovalec in docent Tržaške univerze Andrea Carnaghi, psihologinja Adriana Monzani, odvetnica Patrizia Fiore in pokrajinska svetovalka za enake možnosti Fulvia Raimo. Metzeltinova o alpinistkah Na sedežu društva CAI v Ulici Rossini v Gorici bo jutri ob 21. uri predavanje o ženskah v alpinizmu. Spregovorila bo izkušena alpinist-ka Silvia Metzeltin, ki je doma iz Lugana, že veliko let pa živi v Milanu. Prijatelj Fritz Na kmetiji Al Diaul v Moraru bo danes ob 20.45 Claudio Dornik na pobudo društva Par Morar predaval o operi »L'Amico Fritz«, ki bo v kratkem uprizorjena v tržaškem gledališču Verdi. Evropa in diskriminacija Evropski in italijanski zakonodaji proti diskriminaciji ter izvajanju teh norm bo posvečen seminar, ki bo potekal 25. maja v avditoriju Petrini v Tržiču. Seminar, na katerem bodo predavali številni izvedenci, se bo začel ob 9.30. gorica - Prekmurski kantavtor nastopil v okviru festivala Komigo Kreslinova Pojezija je zapela Na odru Kulturnega doma je predstavil pesmi iz petnajstih albumov, ki jih je pospremil s svojimi pesmimi in pripovedmi V okviru letošnjega festivala Komigo je prejšnji teden veliko dvorano goriškega Kulturnega doma napolnil koncert priljubljenega kan-tavtorja Vlada Kreslina. Večer je želel biti glasbena povezava med slovenskim in furlanskim svetom, saj bi moral nastopiti tudi videmski pevec Maurizio Tatalo, a je ta zbolel prav na dan koncerta, tako da so udeleženci poslušali le nastop z naslovom Pojezija - poezija, ki poje. Uvodoma sta Kreslina predstavila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in glasbeni kritik Giu-liano Almerigogna, ki je Kreslinovo delo označil za priredbo ljudskega glasbenega izročila v sodobnem zvoku, za sintezo med preteklostjo in bodočnost. To seveda drži, tako za izjemno delo, ki ga Kreslin opravlja z Beltinško bando, Malimi bogovi in številnimi drugimi izvajalci, kot za skladbe, ki jih je zaigral v Kulturnem domu. Izkazalo se je, da je Kreslinova glasba tudi poezija, saj temelji na liričnosti besedil, ki jih zna redkokateri kantavtor napisati in uglasbiti. V solo nastopu je Kreslin seveda bolj zbran in izbor podanih pesmi je primernejši klubskemu večeru. V skoraj poldrugo uro dolgem nastopu je predstavil kar nekaj uspešnic iz predzadnjega studijskega albuma Cesta, pri snemanju katerega so sodelovali tudi goriški Zuf de žur in Gabriella Gabrielli; seveda pa je večer obogatil tudi s skladbami z ostalih petnajstih albumov. Začel je s skladbo Ena pesem, nadaljeval s hiti Cesta, Nekega jutra, ko se zdani, Tvoje jutro, Al-bel in Kain, Z Goriškega v Piran, Preko Mure in drugih. Kreslin je več kot uveljavljen kantavtor, sodeluje s številnimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki, piše filmsko glasbo, raziskuje ljudsko glasbeno izročilo in je tudi prefinjen pisatelj. Napisal je tudi nekaj knjig, kjer poleg besedil pesmi dobimo tudi številne pripovedi. Z nekaterimi od teh je tudi popestril goriški večer. Redni del koncerta je Kreslin zaključil z enim med najbolj znanimi slovenskimi hiti, Od višine se zvrti, ki ga je Vlado napisal pred 25 leti, ko je še igral v rock bendu Martin Krpan. Goriška publika, pred katero je sicer Kreslin nastopil že večkrat, ga je z bučnim ploskanjem ponovno privabila na oder, pesnik se ji je zahvalil z zelo občuteno izvedbo Prešernove O Vrba ter hitrima - etno-prekmursko Daj mi micka in na harmoniki zaigrano Muzikanti. (aw) Vlado Kreslin v Kulturnem domu bumbaca 26 Torek, 15. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / Za slovo od rajonov Pred nekaj dnevi so se na prijateljskem srečanju na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt-Placuto v Križni ulici v Gorici sestale delegacije sosednih krajevnih svetov. Na klepet in družabnost so bili povabljeni predstavniki krajevnih svetov iz Pevme, Štmavra in Oslavja, Stražic in Solkana. Gre za lokalne skupnosti, ki so v zadnjem desetletju in več uresničile marsikatero skupno pobudo, v prvi vrsti Pohod treh mostov, ki je bil letos na sporedu že tri- najstič. Prisotne je uvodoma pozdravil domači predsednik Giancarlo Karlovini, ki se je gostom in svojim svetnikom zahvalil za sodelovanje, izrazil pa je tudi željo, da bi se oblike skupnega delovanja nadaljevale tudi v prihodnosti in to ne glede na ukinitev goriških krajevnih svetov. Na koncu je izrazil prepričanje, da se bo našla oblika, ki bo nadomestila in nadaljevala neprecenljivo delo in vlogo konzult. V tem razmišljanju sta ga podprla tudi predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia in predsednik krajevne skupnosti Solkan Branko Belingar. Tudi pri njiju je prišla na dan vsa zaskrbljenost nad veliko neznanko, ki jo bo sprožila odprava lokalnih svetov. Začeto in opravljeno delo je bilo zelo pomembno, sta nadaljevala predstavnika sosednih skupnosti, in res škoda bi bila, da bi zaradi »ukaza« z vrha vse dobre namere padle v vodo. Kljub dobrim namenom pa je bilo čutiti kanček grenkobe, saj se bodo brez krajevnih svetov stiki težko obdržali, kaj šele razvijali. Čas bo pokazal, kako se bodo stvari zasukale in če bodo želje ljudi močnejše od ukrepov oblasti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. ~M Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v fur-lanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigeminus, na odru Mara in Bruno Bergamasco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Komigo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in pred-prodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: danes, 15. maja, ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Chronicle«. Dvorana 3: 17.30 »The Avengers« (digital 3D); 20.40 »Hunger« (filmski trak 35 mm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 19.30 balet » »Romeo in Julija« iz pariške Opera«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il primo uomo«. fi Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Traspa- renze. Un merletto per imprigionare il vuoto«; do 31. maja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30; vstop prost. V nedeljah 20. in 27. maja med 15. in 18. uro bodo organizirani brezplačni vodeni ogledi s čip-karico Antinisco Vicentini (prijave po tel. 0481-386463). V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAo-sta 83 v Tržiču je na ogled slikarska razstava Andreja Kralja; do 5. junija 9.0019.35. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Tricolori; do 3. junija od torka do nedelje 10.0019.00; vstop prost. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travni-ku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava slik in grafik Davida Ličena z naslovom »Prostor in barva«; do 19. maja 9.0012.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Clevelanda in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SAZU; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 25. maja na ogled grafični opus Božidarja Teda Kramolca ob 90-letni-ci rojstva, s 1. junijem pa bodo na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija; od torka do petka 8.00-16.00. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ IN SLOVI K organizirata za dijake slovenkih višjih srednjih šol iz Gorice v sredo, 30. maja, z odhodom ob 17. uri iz Gorice voden ogled razstave z naslovom »Razprta obzorja«, ki je na ogled v Trstu; informacije in prijave info@dijaskidom.it, tel. 0481-533495. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINICRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Coronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.00-13.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v sredo, 16. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo nastopil pianist Allessandro Villalva, študent na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pod vodstvom Si-javuša Gadžijeva; vstop prost. ~~—:—:- Žile Žile Žile... Banda se veseli, ker novega godca dobi... Cristopher je prikukal na svet in takoj začel žvrgolet. Vse najboljše Walterju in Marziji Pihalni Okester Kras SI Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Kor-zo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za pred-vodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z osnovno šolo Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem bo letos potekala v centru Gradina v Doberdobu od nedelje, 19. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Kolonija je namenjena mladim od 11. do 15. leta iz FJK; informacije ali prijave v uradih ZSKD v Trstu in Gorici. S Izleti KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Catanie z letalom, potovanje do Palerma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta na Dunaj, naj poravnajo zadnji obrok plačila v sredo, 16. maja, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. Obenem sporoča, da se vpisovanje za izlet nadaljuje. Prijave po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040635626 (tržaški urad). SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj v soboto, 19. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 17. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 19. maja, ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 3288292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. 13 Obvestila AKTIVIRANJE NOVIH KARTIC STORITEV je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, kije v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Videmske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonomatu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. ZDRUŽENJE CUORE AMICO v sodelovanju z upokojenci CISL za Gorico, Šte-verjan in Moš bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na teš-če) v sredo, 16. maja, od 9. do 11. ure na sedežu upokojencev CISL v ul. Manzoni 5/G v Gorici. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi v četrtek, 17. maja, ob 20.45 na ogled diapozitivov društvenega izleta po Švici in Liechtensteinu v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu. -/ AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fonda-zionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta. Z šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji, zapade rok za vložitev prošenj 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). 15 Prireditve LITERARNI KLUB OŠ FRANA ERJAVCA NOVA GORICA vabi danes, 15. maja, ob 17.30 uri v dvorano Goriške knjižnice Franceta Bevka na literarno popoldne ob lastnih avtorskih pesmih, pogledih na umetnost in kulturo, ob plesu in glasbi. GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja v sredo, 16. maja, ob 21. uri srečanje z alpinist-ko Silvio Metzeltin na svojem sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 16. maja, ob 18. uri Paola Cosolo Ma-rangon predstavila svojo knjigo »Nahila ha le ali«. LIKOF 2012 V ŠTEVERJANU NA RAZGLEDNI TOČKI BARONICE TACCO: v petek, 18. maja, ob 12. uri odprtje stojnic, ob 18. uri prihod vesp »Collio«, ob 19. uri tematska pokušnja »Sivi pinot: barve, vonji in okusi«, ob 20.30 degu-stacija »Olje z Brd in s Krasa«. V soboto, 19. maja, ob 10. uri odprtje stojnic, ob 10.30 okrogla miza »Vino v verstvih in v kulturi«, ob 15. uri prihod folklo-rističnega voza, ob 10.30 otroški kotiček in ob 16.30 tematska pokušnja »Sauvignon blanc, Vert... in ne samo«. Na voljo pokušnja tipičnih krajevnih vin in domače hrane; »Likof-bus« bo povezoval Gorico (avtobusna postaja na Korzu Verdi 12) s prireditvenim prostorom v Števerjanu od 12. do 22. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F.Fil-zi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). V OKVIRU PRIREDITVE »GOAL A GRAP-POLI« bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri v občinski dvorani na Trgu 24. maja v Krminu predstavitev knjige o življenju Bruna Pizzula z naslovom »Una voce Nazionale« Francesca Pire in Mattea Fe-mie. Prisotna bosta avtorja in Bruno Pizzul. V ŠMARJAH NA VIPAVSKEM (občina Ajdovščina) bo v soboto, 19. maja, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del 2. ek-stempora in v nedeljo, 20. maja, ob 8. uri start pohoda »Čez Školj in Tibot« v Šmarjah pred gasilskim domom. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giuseppina Me-deot vd. Furlan iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Franco Zu-biz (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 15. maja 2012 27 videm - Začetek poletne glasbene sezone v FJK Legendarni heavy metal bend Metallica navdušil rokerje vseh starosti Priljubljeni rokerji med videmskim koncertom simone di luca celovec - Literarno-zgodovinski simpozij Pregled literarnih del o Slovencih v vojni, uporu in izgnanstvu V prostorih Inštituta Roberta Musila v Celovcu je bil konec prejšnjega tedna mednarodni literarno-zgodovinski simpozij z naslovom Vojna, odpor, osvoboditev, še prej pa so v k & k-centru v Šentjanžu v Rožu odprli razstavo o izgnanstvu slovanskih narodov med drugo svetovno vojno. Razstava bo odprta do 5. junija 2012, poleg razstavljenih fotografij o izgonu Slovencev pa je na ogled še mnogo fotografij o nasilju nad Slovenci v taboriščih. Na začetku literarno-zgodovin-skega simpozija v Celovcu je spregovoril literarni zgodovinar in vodja Inštituta Roberta Musila v Celovcu Klaus Amann, ki je govoril o odporu koroških Slovencev. Nadaljeval je koroško-slovenski zgodovinar Avguštin Malle, ki se je posvetil slovenskim spominskim knjigam kot zgodovinskim virom, nadaljeval pa je literarni zgodovinari na Inštitutu Roberta Musila, prevajalec in pesnik Fabjan Hafner, ki je govoril o Handkejevem branju pojma od- por. Na simpoziju so brali tudi odlomke iz romana koroške Slovenke Maje Haderlap »Engel des Vergessens« (Angel pozabe), za katerega je prejela eno najbolj prestižnih nagrad v nemškem literarnem prostoru, Bachmannovo nagrado in še druge številne nagrade. Drugi dan simpozija je bil v znamenju presoje literarnih del Prežiho-vega Voranca, Edvarda Kocbeka, Lojzeta Kovačiča in Borisa Pahorja, za konec pa so spregovorili še o življenju in ustvarjanju koroško-slovenskega pesnika in Prešernovega nagrajenca 2005 Florjana Lipuša in Maje Haderlap . Na odprtju razstave Društva izgnancev Slovenije v k & k-centru v Šentjanžu v Rožu pa je predsednica društva Ivica Žnidaršič izrazila željo, naj razstava prispeva k aktivnemu spominu na del zgodovine, ki ne sme v pozabo. Z razstavo obeležujejo 70. obletnico izgona Slovencev iz matične domovine leta 1941 in 70. obletnice nasilnega pregona koroških Slovencev aprila 1942. (I.L.) »Thank You Udine, Metallica loves You«, je Hetfield zavpil štirideset-tisoč glavi množici in po nekaj več kot dveh urah nastopa zapustil videmski oder. Nedeljski nastop legendarnega heavy metal benda Metallica je na izreden način odprl poletno glasbeno sezono v naši deželi. Skupina je obiskala Videm v sklopu evropske glasbene turneje ob dvajsetletnici tako imenovanega Black Albuma. Ljubitelji trde glasbe pa so se odzvali v res velikem številu, bilo jih je namreč kar štirideset tisoč! Ljudje so se pred vrati stadiona Friuli začeli zbirati že v jutranjih urah. Parkirišče pred stadionom je bilo polno avtomobilov, veliko pa je bilo slovenskih in avstrijskih registrskih tablic. Ob petnajstih so se vrata odprla in truma ljudi se počasi začela polniti prostor na igrišču in tribunah. Publika je bila raznolika, saj so na prizorišču bili tako starejši rokerji, kot mlajše generacije ljubiteljev trde glasbe. Malo po osemnajsti uri je na oder stopila francoska progressive metal zasedba Gorija, ki je v štiridesetih minutah predstavila svojo novo ploščo L'Enfant Sauvage. Za njimi je nastopila bolj znana ameriška heavy metal skupina Machine Head, ki je videmsko publiko primerno segrela in jo pripravila na višek večera. In res, ko so se luči stadiona ugasnile, je zadonela znana pesem Ecstasy of Gold italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja, s katero prične ameriški bend vsak svoj nastop. Takoj za tem je štiridesettisočglava množica glasno pozdravila pevca in kitarista Jamesa Hetfielda, bobnarja Larsa Ul-richa, drugega kitarista Kirka Ham-metta in basista Roberta Trujilla. Koncert so Hetfield in ostali začeli tako rekoč sto na uro s starim, hitrim komadom Hit the Lights. Množica je živahno spremljala hitre ritme kalifornijskega benda, najbolj vroče vzdušje pa je seveda vladalo pod ogromnim odrom. Kot napovedano, so Ulrich in njegovi izvedli vse komade zgodovinske plošče Black Album, med katerimi so izstopale My Friend of Misery, Enter Sandman, dolga verzija komada Sad but True, akustična Unforgiven in seveda uspešnica Nothing Else Matters, ki jo je s Het-fieldom zapel cel stadion. Poleg omenjenih komadov je bend zaigral še druge pesmi, kot na primer Fuel, Master of Puppets, For Whom the Bell Tolls idr. Nastop so olepšali efekti močnih laserjev in seveda posebni ognjemeti, katerim se bend nikoli ne odreče. Po krajši pavzi so Hetfield in ostali spet stopili na oder in izvedli še izredno uspešnico One in zaključni hit Seek and Destroy, pri katerem so sodelovali vsi prisotni. Ne več rosno mladi, a še vedno pravi ro-kerji, so se nato zahvalili in poslovili od zadovoljne publike, ki jim je še dolgo ploskala. Thank You Metallica! R.D. obletnica - Zapis pisatelja Borisa Pahorja o antifašistki Zori Perello Kot vzeta iz Bottiicellijeve Pomladi Pisatelj se v knjigi Trg Oberdan spominja njene tragične usode - Tržaška aktivistka bi včeraj dopolnila 90 let ••• »Zdaj sem se videl, kako z Ober-dankovega trga stopam mimo takrat še ne zaznamovane palače v smeri proti trgu Goldoni. Nekaj pred osmo uro zjutraj, ker takrat prihaja Zora na gimnazijo. Devetintridesetega leta nekako, pred vpoklicem k vojakom. V klavrnem razpoloženju, ker semeniške mature država ne priznava, se pripravljam na potrebni poskus brez prepričanja, da se bo posrečil. Tako torej s silo odpodim mrke občutke in se odpravim z doma, da bi ob Zorini lepoti ublažil svojo mrko razpoloženje. Bila je, kot sem nekje omenil, kot vzeta iz Botticellijeve Pomladi, a še bolj prikupna zaradi posebne zbranosti potez in pogleda. Hčerka nepremožne družine, ki jo je oče krojač s svojim odhodom razdrl, ko je ona imela devet let, tako je živela z materjo šiviljo pri Glavičevih, v hiši nekdanje policije pri Sv. Jakobu. Tam smo se ob nedeljah shajali, po maši, kjer smo slišali drugače povsem prepovedano slovensko besedo. In seveda petje. Tudi Zora je bila na koru z drugimi dekleti. Neka izbranost jo je ločevala, zato je bilo moje iskanje naključnega srečanja na Oberdankovem trgu bolj kot upanje v neko zbližanje, saj sem bil izjemno boječ, želja po premostitvi mojega klavrnega položaja in morebiti potrditev neke druge še neizražene sposobnosti. Takšnega se vidim zdaj, vsekakor je prevladoval čar njene lepote. Kolikor pomnim, je bilo »naključno« srečanje nekajkrat uspešno in celo rodilo spis, to se pravi nalogo iz književnosti, ki sem jo napisal namesto nje. Tretji licej. Da, prišli so kar v šolo ponjo. Takrat je bila drugič v tržaškem zaporu pri jezuitih, tokrat zaradi aktivnosti v osvobodilni organizaciji. V Rimu obsodba na 13 let. A po kapitulaciji italijanske vojske je spet doma in kot komunistka ima pomembno vlogo. Oktobra '44 je v rokah gestapa. Odpeljana v Ravensbruck torej in ne Belsen, kot je šel glas, ko sem v spisu obnavljal svojo osvoboditev v Bergen Belsenu in si naivno predstavljal, kako bi ji kot bolničar mogoče pomagal, ko bi mogel do nje. A ta podoba Zore na Oberdan-kovem trgu je zdaj po pravici priklicala v spomin njen pomen med mladimi v spoprijemu za našo identiteto tako v fašistični kakor tudi v nacistični dobi. Z njo, Zoro Perello, pa so še imena Vojke Šmuc, padle kot bolničarke v Kninu, Nevenke Vuga, ki se je iz lagerja vrnila, Danice Tomažič Vuk, ki je tudi skusila zapor, preden je podlegla podlemu atentatu. Samo nekaj imen prijateljic ob vseh številnih, ki so ponosno kljubovale in bile zato okradene za svobodo, ki so jo skupnosti izbojevale.« Tako v knjigi Trg Oberdan, ki je mozaik sestavljen iz krajših in daljših zapiskov. Ko pa sem kasneje bral, da je Zora v osvobodilnem boju odkrila tudi ljubezen in jo kronala s poročno zvezo z Vojom Godina, mi je bilo žal zakasnele vesti. Ker bi bil zapis dopolnil z občutkom zadoščenja, da se je Zori posrečilo po vseh težkih izkušnjah doživeti bistveno dopolnitev, obenem pa bi tukaj izrazil odločen odklon do ukrepa nadrejenega, ki je po poroki čutil potrebo, da loči moža od žene. Želim upati, da sta obveljala načrt in disciplina, ampak ob podatkih o Zorini preteklosti bi se le bila morala najti možnost primernega odlašanja do tiste hladne odločitve ... Boris Pahor G0RI& PAHOR TRG (Oberdan Gledališka postavitev Pahorjevega Trga Oberdan Gledališče Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu bo jutri ob 10.15 in 11.30 prizorišče dvojne uprizoritve dela, ki je nastalo na podlagi knjige Borisa Pahorja Trg Oberdan. A izvajalci ne prihajajo s tukajšnjega območja, ampak iz Pavie: delo z naslovom Con gli stessi occhi, in un'altra lingua (Z istimi očmi, v drugem jeziku) v režiji Francesca T. Di Maggia bo namreč uprizorila gledališka skupina liceja Torquato Ta-ramelli iz Pavie, ki bo gostja tržaškega Lice-ja Franceta Prešerna. Zanimiv je tudi letak, ki vabi k obisku predstave, ki bo namenjena v prvi vrsti dijakom liceja Prešeren: ob naslovu, dnevu, kraju in uri nastopov, ter imenih režiserja in trinajstih nastopajočih ga krasi predvsem slovenska trobojnica v glavi z Oberdankovim trgom v ozadju. Jutrišnje uprizoritve ob 11.30 se bo na povabilo liceja Prešeren udeležil tudi sam pisatelj Boris Pahor, ki bo tržaškim dijakom in gostom iz Pavie spregovoril o svojem delu. koncertno društvo - Večer samospevov za zaključek sezone Tenorist Bostridge in pianist Graham prevzela občinstvo Večina članov tržaškega Koncertnega društva je že pred časom izrazila mnenje, da so večeri samospevov nekoliko preveč zahtevni za povprečnega ljubitelja glasbe: res je komorno petje niša, ki lahko računa na navdušene poslušalce, ne more pa izzvati navdušenja širših množic. V nemško govorečih deželah je stanje precej drugačno, verjetno tudi zato, ker je razcvetu žanra botrovala predvsem nemška poezija. Kljub oviram, ki lahko opravičijo pomisleke italijanskega občinstva, se je Koncertno društvo pogumno odločilo za žlahten večer, ki je v gledališču Rossetti zaokrožil lepo in bogato sezono: oblikovala sta ga mojstra, ki sta za svojo predanost poeziji in glasbi prejela že veliko prestižnih priznanj -angleški tenorist Ian Bostridge in veteran Graham Johnson pri klavirju -, oba trdno zaverovana v plemenito sporočilnost nemških Liederjev, ki so nastali izpod peres vrhunskih mojstrov kot sta Robert Schumann in Johannes Brahms. Poleg dvojezičnega teksta, ki je bil priložen programu, so poslušalcem olajšali delo tudi ekrani, na katerih je tekst drsel v dokaj dobri sinhronizaciji z glasbo. V drhtečo romantiko 19.stoletja pa bi nas lahko tudi brez pripomočkov privedel Ian Bostridge, ki se je z dušo in telesom vživel v protagonista največkrat nesrečnih, zavrnjenih in potep-tanih ljubezenskih zgodb. Ko čustva povsem premagajo razum bi lahko bil sintetični naslov pesmi, ki so jih spisali Heinrich Heine (levji delež programa je bil njegov), pa tudi manj znani literati kot August von Platen in Georg Friedrich Daumer: v tem duhu sta Bostridge in Graham zasnovala interpretacijo, ki je kot s povečevalnim steklom vzbočila še najmanjše trepete hlastno utri- pajočega srca. Neznosna nostalgija po izgubljeni sreči, temačne vizije, zle slutnje in pesimizem, pa redki sončni žarki prelestnih trenutkov so razgibano drseli v nizih, ki sta jih mojstra izbrala za svoj nastop: najprej štirje Schumannovi samospevi na Heinejev tekst Dein Angesicht(Tvoj obraz), Lehn deine Wang (Položi tvoje lice), Es leuchtet meine Liebe( Moja ljubezen žari) in Mein Wagen rollet langsam (Moj voz se počasi ziblje), nato čudoviti Liederkreis op.24, enkratna spojina Schumannove glasbe in Heine-jeve poezije, v drugem delu koncerta pa Brahms, najprej s štirimi samospevi-Sommerabend (Poletna noč), Mondenschein (Lunin svit), Meerfahrt (Plovba) in Der Tod, das ist die kuehle Nacht (Smrt je mrzla noč), nato pa niz devetih samospevov iz cikla Lieder und Gesänge op.32. Da je tenorist osnoval svojo kariero na umetnosti samospeva, je bilo razumljivo tako zaradi izredno poglobljene interpretacije, kot tudi zaradi kvalitete glasu, ki ni primeren za blišč opernega petja. Nekateri pevci se sicer enakovredno razdajajo na obeh področjih, Bostridge pa je izbral sebi najbolj primerno dimenzijo, v kateri je ekspresivnost bolj pomembna kot jakost visokih not. Pianist je angleškega mojstra spremljal s tankočutnim dotikom, bistro je znal poudariti najmanjše detajle, kar tudi pričakujemo pri klavirski spremljavi, ki je že sama na sebi vredna največje pozornosti. Lep in plemenit večer je popolnoma prevzel občinstvo, ki je bilo sicer nekoliko zdesetkano, aplavzi pa so nadomestili odsotne ter iztržili blag dodatek za res sladek zaključek sezone. Katja Kralj 28 Torek, 15. maja 2012 MNENJA, RUBRIKE / videmska univerza - Zanimivo predavanje Pri študentih slovenščine na obisku pisateljica in pesnica Anja Štefan V petek je videmsko univerzo obiskala znana slovenska pripovedovalka, pisateljica in pesnica Anja Štefan (na posnetku). Predavanje je izvedla v okviru ur seminarja slovenske književnosti, ki ga vodi prof. Roberto Dapit, sodelovali pa so tudi profesorica književnosti na videmski univerzi Maria Bidovec in študentje slovenščine. S svojim nastopom je Štefanova pritegnila prisotne, saj je v skoraj triurnem predavanju razlagala, pripovedovala ljudske pravljice, deklamirala ljudske pesmi in med drugim eno tudi zapela. Predstavila je svoje doživljanje pripovedovanja in svoje začetke literarnega ustvarjanja ter poudarila, da je imela veliko vlogo pri tem njena družina. V začetku je pisala slikopise za revijo Ciciban. Pojasnila je, kako strogih pravil se mora držati avtor, če želi napisati slikopis. Uporabljati mora malo besed in zelo paziti, da napiše tisto, kar je zares pomembno. Potem pa je začela pisati pravljice, v katerih nastopajo živali, saj je tako najlažje ponazorila medčloveške odnose. Predstavila je svoje slikanice Bobek in barčica, Štiri črne mravljice, Lonček na pike in druge. Pri vsaki knjigi je razložila, kako je knjiga nastajala. Predstavila je tudi zbirko pesmi Iščemo hišico, med katerimi je veliko pesmi uglasbenih. Zase pravi, da otrokom zelo rada predstavi uganke, saj jih to zelo zabava. Razkrila je, kako morajo biti sestavljene dobre uganke in predstavila svojo zbirko Sto ugank. Avtorica je posebno pozornost namenila slovenskim ljudskim pripovedim. Predstavila je svojo študijsko pot, kako je prišla v stik z ljudskimi pripovedmi in kako ji je pri raziskovanju pomagal zbiralec ljudskega slovstva Milko Matičetov. Poudarila je tudi, kako pomembna je v knjigi ilustracija in nekaj pozornosti namenila znanim slovenskim ilustratorjem, kot so Ančka Gošnik Godec, Jelka Reichman, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čok in drugi, s katerimi zelo dobro sodeluje. Pisateljica poudarja, da so ljudske pripovedi zelo dobra popotnica otrokom, saj na enostaven način sporočajo temeljne življenjske resnice. Urška Kerin, lektorica slovenščine v Vidmu JEZIK NA OBROBJU Pri nas se je po italijanskem zgledu razširila raba množinskih oblik raznih samostalnikov, ki se pravilno uporabljajo samo v ednini, in to v slovenščini in italijanščini. Med njimi sta najpogostejši tematika in problematika, ki že sami po sebi pomenita sklop tem problemov. Posebno v uradnih pogovorih in poročilih mrgolijo tematike in problematike, pri čemer pa vsi uporabniki mislijo na teme ali probleme, ki pestijo njihovo dejavnost. Ne morem razumeti, zakaj jih je treba zavijati v nerazumljive problematike, ko bi se prav lahko pomenili o samih problemih in jih po potrebi tudi našteli. Po drugi strani pa imamo samostalnik, ki ga marsikdo zapiše v ednini, čeprav ga Slovenci, v nasprotju z Italijani, uporabljamo skoraj vedno v množini. To so stroški. Na letaku neke občine, ki se zavzema za čisto okolje, je zapisano, vsaj tako pravi poročevalec, da je čiščenje mesta velik strošek. V italijanščini je la spesa pravilna. V slovenščini bi morali zapisati: Občina ima s čiščenjem mesta visoke stroške. Če bi pisci kdaj pogledali v SSKJ bi takoj izvedeli, da se strošek uporablja navadno v množini, pa še, da so stroški v denarju izražena poraba česa. Stroške izračunamo, plačamo, poravnamo, obračunamo. Govorimo tudi o visokih in nizkih stroških, o stroških za prevoz , za zdravljenje, za pogreb, za popravilo česa. Govorimo pa lahko tudi o različnih vrstah stroškov, to so: nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni, gradbeni, tiskarski, poštni, bančni, potni in še dolga vrsta drugih stroškov, ki jih opredelimo z ustreznim pridevnikom. Izvor stroškov najdemo v glagolu tro- šiti, ki je v cerkveni slovanščini pomenil trošiti, porabljati, v prvotnem pomenu pa drobiti, kar je izpeljano iz staroslovanske besede troxa, troha, ki je pomenila drobec, drobtina. To pojasnilo o izvoru besede stroški, nas spomni na to, kako smo v naših krajih še vedno zasidrani v preteklosti in ne moremo pozabiti, da danes v nasprotju s sta-rocerkveno slovanščino, ne trošimo, ne trosimo in ne potrosimo, ampak porabimo ali celo zapravimo ali zapravljamo, medtem ko trositi danes pomeni potresti ali potresati (npr. po tleh). Strošek je v italijanščini spesa, costo, včasih tudi conto. V Šlenčevem Slovensko-italijanskem slovarju bomo našli kar precej koristnih zgledov. Za neizterljivost stroškov postopka je italijanski pravni izraz irrecupe-rabilita delle spese processuali, medtem ko so prevozni stroški costi del trasporto; življenjski stroški pa costi della vita ali pa kar caro-vita; podobno se tudi stroški za zavijanje poenostavijo v imballaggio. Popolnoma neuporabni pa so slovenski stroški, kadar hočemo prevesti zelo običajno italijansko frazo: fare la spesa. Slovenci hodimo nakupovat ali pa (pogovorno) gremo po nakupih, po živila tudi na trg. Borsa dellla spesa je nakupovalna torba, ki je v zadnjem času nadomestila škodljive plastične vrečke. Včasih pa namesto o stroških govorimo o izdatkih. Lelja Rehar Sancin spominski utrinki Življenje gre svojo pot Še kakšno leto je manjkalo, da bi jih dopolnil šestdeset, ko me je nekega lepega dne Boris Race, predsednik SKGZ, po telefonu poklical, naj ga obiščem na njegovem domu. Se ne mudi, je še dodal. Ni minil dan, pa sem že bil pri njem. Takrat sem imel neke odgovornosti in pogovor z Borisom je bil vedno prijeten in dobrodošel. Večkrat mi je predlagal, naj se preselim v Trst. Meni pa je Gorica tako prirasla k srcu, da se nisem hotel ločiti od nje. Raje sem se vsak dan, nekajkrat celo po dvakrat na dan, vozil z avtom v Trst, kot pa da bi zamenjal bivališče. Ne vem, kakšne načrte je imel z menoj. Ker ga nisem poslušal, sem ga morda malo razočaral. Prva leta po vojni sem ga klical Žarko, ki je bilo njegovo partizansko ilegalno ime. Potem pa me je opozoril, da je Boris. Poprej omenjeni dan, ko me je poklical k sebi, mi je sporočil odločitev vodstva Primorskega dnevnika, da me bodo z naslednjim mesecem upokojili. Najbrž sva bila ob tej novici oba presenečena, vsak po svoje. Jaz zato, ker je nisem pričakoval, on pa verjetno zato, ker sem odločitev sprejel brez besede, brez zadrege, kot da se me ne bi tikala. Še to je dodal: Če te je volja lahko prihajaš honorarno delat v Trst. Kako je bilo z mojim honorarnim delom, o tem malo kasneje. Najprej bi rad povedal, da sta se Boris Race, morda še bolj pa njegov oče, dobro poznala z mojim očetom; vsi so bili iz Hrpelj. Moj oče, Kozančev po domače, se je rad družil s primorskimi emigranti v Ljubljani, kamor so se umaknili pred fašizmom. Po mami (bila je sestra Tončke Čok) sem Lonjerc, tudi čutim se Lonjerca, čeprav sem se rojstnemu kraju zaradi starosti in bolezni nekoliko odtujil. Torej Čokov, po domače Strletov, po očetu pa, kot rečeno, Hrpeljec. Naključje je hotelo, da so bili prvi trije predsedniki SKGZ, vsi po vrsti Hrpeljci. Prvi predsednik SKGZ je bil odv. Jože Dekleva, ti-grovec in prvi povojni občinski svetnik v Trstu. Drugi je bil Boris Race. Njemu je sledila moja malenkost. Kadarkoli me pot zanese v Hrpelje obiš-čem Borisov grob. Ustavim pa se tudi pri partizanskem spomeniku Hrpelje-Kozina, kjer je tudi spomenik dr. Jožeta Dekleve. Moti me, da je njegov spomenik, spomenik tigrovcu, ločen od spomenika padlim v NOB. Poznamo zgodovino tigrovcev, prvih protifašistov, vemo pa tudi to, da so se vključili v partizansko gibanje, zato bi bilo bolj kot naravno, da bi Deklevov spomenik dobil svoje mesto v okviru spomenika NOB. To sem želel povedati, preden se lotim tržaške avanture. Sprejel sem Racetov predlog o honorarnem delu v Trstu. To je pomenilo, da sem se ob 14. uri odpeljal z vlakom iz Gorice v Trst , vsak dan prepešačil pot do Sv. Jakoba, se po isti poti vračal na železniško postajo v Trstu, kjer je, če sem imel srečo, vlak odpeljal malo čez polnoč, vča- sih pa tudi eno uro kasneje. Železničarji se niso držali voznega reda. Morda so koga čakali, morda so morali končati briškolo, ne vem, toda velikokrat smo krenili proti Gorici šele po eni uri. Potem sem v vlaku nekajkrat zaspal in se zbudil v Vidmu. Tako sem živel več kot leto in pol. Pri tem napornem in hkrati zelo zanimivem življenju sem si dopovedoval, da si bom za vsako leto dela kupil en meter daljšo jadrnico. Kar se je tudi zgodilo. V redakciji so mi zaupali zadnjo stran, ki so jo takrat pri reorganizaciji časopisa, ob uvajanju računalniškega sistema, opredelili kot stran, ki naj bi prinašala zanimivosti. Zadnja stran, tista, ki mi je bila zaupana, je bila tudi prva in nekaj čas celo edina, ki sem jo moral v celoti sam napisati in z naslovi in slikami računalniško oblikovati. Izziv, ki ni bil preprost, sem sprejel brez pripomb. Zdelo se mi je, kot da sem poskusni zajček, toda počutil sem se, kot da sem se prerodil. Iz goriških, rahlo nezanimivih lokalnih vesti, sem poletel v širni svet. S tem nočem reči, da delo v goriški redakciji ni bilo zanimivo. Ravno nasprotno. Dopolnjeval sem ga z angažiranjem v Slovenski prosvetni zvezi in SKGZ. Na svoj način sem bil javno angažiran. Skoraj 30 let sem spremljal delovanje goriške občinske uprave in tudi seje občinskih svetov v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Na sejah občinskega sveta v Gorici, denimo, sta bila obvezna suknjič in kravata, tudi v največji vročini.Takšna je bil takrat postava. Veljala je tudi v denarnih zavodih. Pri bančnem okencu ni bilo mesta za ženski spol. Že po tem je mogoče sklepati, kakšen veter je takrat pihal v naši družbi. Ko je Marko Waltritsch, dopisnik Corriere di Trieste, prišel na sejo goriškega občinskega sveta v srajci kolonialnega kroja, je župan Bernardis k njemu poslal občinskega uslužbenca z ukazom, naj zaradi nedostojne obleke zapusti sejo. Za župana Bernardisa je bilo znano, da je bil, takrat že v demokratični Italiji, bolj fašistični podesta kot demokratično izvoljeni župan. Bil je dober upravitelj in se ga spominjam po besedah »soldi de comun, soldi de nessun«, kar je že takrat nakazovalo na potrato javnega denarja, kakršna nas je sedaj ugonobila. »Služil« sem kar petim županom, bom rekel, Ferrucciu Ber-nardisu (1961-1964), Luigiju Poterziu (1961-64), Francu Gallarottiju (1964-1965), Micheleju Martini (1967-1972), Pasqualu De Simoneju (19721980) in delno, do upokojitve, tudi Antoniu Sca-ranu (1980-1992). Bili so zanimive osebnosti, zelo različni med seboj. Župan Poterzio, ki je bil direktor Trgovinske zbornice, mi je ostal v spominu po njegovem vzkliku na občinski seji: »Chic-hirichi, Goriziano sveglia ti«. Takrat je izpod mize potegnil lepak s sliko petelina in tarče v sredini. Komično je deloval, on, resen visok funk- cionar Trgovinske zbornice, ki se gre klovna v javnosti, da bi zbudil zaspane goriške podjetnike. Ta petelin je še danes uradni simbol Andrejevega sejma. Antoniu Scaranu, zadnjemu županu v mojem časnikarskem delovanju, so se pri njegovem javnem nastopanju poznale igralske sposobnosti, ki jih je bil pridobil kot študent v gledališki skupini. Predvsem pa si ga bomo, mi priletni kolesarji, zapomnili po njegovih »barzeletah« (vicih), ki jih je stresal na naših kolesarskih potepanjih po Holandski, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Slovaški, Madžarski in na moj predlog tudi po Sloveniji. Šel sem morda predaleč, ampak v mojem podstrešju so te zaprašene novice čakale na priložnost, da bi zagledale beli dan. Honorarno delo v Trstu mi je bilo všeč. Ko so me 1949. leta iz Trsta premestili v Gorico, sem zapustil veliko prijateljev. Vrnitev mi je bila dobrodošla. Teleprinterji so me zasipali z agencijskimi vestmi z vseh koncev sveta. Za zvedavega novinarja je poplava novic božja mana. Prva stran si je pridržala italijansko in jugoslovansko politiko ter delovanje svetovnih sil, meni so ostale zanimivosti s področja znanosti, kulture, mode in tudi rumeni tisk je bil do-brodošel.Race mi je ob neki priložnosti dejal, da jih z zanimanjem prebira. Med drobnimi, na prvi pogled nezanimivimi novicami, je nekega dne agencija na kratko sporočila, da se je v Afriki pojavila spolna bolezen, nekakšna sodobna kuga. Nič več kot to. Novice so prihajale po kapljicah, toda vsak dan. Nekaj mi je pravilo, da gre za pomembno stvar. O »kugi« so svoje povedali umetniki, zgodovinarji, pametni in zabavni ljudje, humoristi. Vse to sem prebral in tudi spodobno napisal. Dogodki dozorevajo na čudne načine. Ta »kuga« takrat še ni imela imena. Nekdo je celo rekel, da so tudi za madame Pompadur vedeli, da je imela francosko bolezen, kot so v Italiji sprva imenovali sifilis, toda ni bilo človeka, ki bi se odpovedal tej privlačni ženski, če je le bila priložnost za to. Isto velja, so dodajali, tudi za novo spolno bolezen. Pred njo ne bo umika. Kajti pamet pogostoma kloni pred močjo pohote in strasti. Potem pa so me kolegi s prve strani vprašali, če je z mano kaj narobe, da toliko pišem o tem. Svetovali so mi, naj preneham. In sem odnehal. Popolnoma. Tercialke in moralisti se najdejo povsod. Čez kakšen teden so vsi časopisi čez celo prvo stran objavili sporočilo zdravstvenega ministrstva, da je sodobna kuga smrtno nevarni, nalezljivi in neozdravljivi AIDS. Mi pa, žal, niti besedice. Nesreča na delu, bom rekel! Slej ali prej se dogodi vsem časnikarjem brez izjeme. Ko se to zgodi, nam je malo nerodno.To priznamo. Kritizerji se takrat naslajajo. Toda življenje gre svojo pot. Gorazd Vesel prireditve V Marezigah konec tega tedna štirideseti praznik refoška Z zborom vinogradnikom in svečano otvoritvijo na razgledni ploščadi v Marezigah se bo v petek pričel jubilejni 40. praznik refoška. Prireditev, namenjena promociji vina, vinske kulture in predvsem sorte re-foška, bo obiskovalcem do nedelje postregla z degustaci-jami vina in zabavnim programom. Praznik refoška po besedah predsednika organizacijskega odbora Vilija Bržana sodi med najstarejše tovrstne turistične prireditve v Slovenski Istri, povezuje pa vinogradnike vseh treh obalnih občin. Ena od njegovih posebnosti je degustacija in ocenjevanje odprtih vin, s čimer želijo ohraniti tradicijo, kakor so jo v preteklosti živeli istrski vinogradniki. Šampionski naziv Praznika refoška je letos pripadel Re-fošku Capo d'Istria letnik 2006 največjega obalnega pridelovalca vin kleti Vinakoper. Med 76 ocenjenimi vzorci v kategoriji stekleničenih vin je komisija nagradila še Malvazijo 2011 Iztoka Plahute iz Marezig kot prvaka avtohtone sorte malvazija, Rumeni muškat 2011 kleti Vinakoper kot prvaka avtohtone sorte muškat in najboljše ocenjeno belo vino ter Cipro 2011 iz kleti Slavec s Kocine iz Šareda kot prvaka v kategoriji sladkih vin in najboljše ocenjeno rdeče vino. Sicer pa je po besedah predsednika ocenjevalne komisije enologa Iztoka Klenarja v Slovenski Istri čedalje več stekleničenih vin in čedalje več družin, v katerih vino predstavlja gospodarsko panogo. Vzorci tekočega letnika refoška so bili po besedah Klenarja fantastični in zaradi intenzivne barve "skoraj bolj primerni za lepotno tekmovanje". V kategoriji odprtih vin je izmed 47 refoškov diplomo odličnosti z zlato medaljo prejel Igor Hreščak iz Kopra. Diploma odločnosti z zlato medaljo za malvazijo je med 24 vzorci malvazij pripadla Fabiju Kocjančiču iz Bertokov. Zmagovalna vina bo mogoče na prazniku v soboto in nedeljo od 12. ure dalje poskusiti v mareziški Ka-navi. Degustacije vin, oljčnega olja, soli in pršuta bodo v šotoru pred Kanavo, obiskovalci pa bodo med 11. in 15. uro lahko obiskali tudi katero od desetih odprtih kantin v Marezigah in okolici. Štirideseto obletnico prireditve bodo obeležili z razstavo, med novostmi pa velja izpostaviti slikarski atelje na prostem.V soboto bosta dopoldan v ospredju mali nogomet in balinanje, ob 17. uri pa bo tradicionalno mednarodno srečanje pihalnih orkestrov. V nedeljo bo dogajanje zaznamovala dirka oslov, tradicionalna povorka vozov z motivi iz kmečkega življenja in srečanje harmonikarjev. Praznik re-foška se bo sklenil s podelitvijo šampiona in preostalih medalj, ki ji bo sledil zabavni program z glasbo in plesom. / SVET Torek, 15. maja 2012 29 nemčija - Na nedeljskih deželnozborskih predčasnih volitvah V Severnem Porenju-Vestfaliji slavili SPD in Zeleni, hud poraz CDU Kanclerka Merkel: Boleč poraz, ki pa ne bo vplival na evropsko politiko DÜSSELDORF - Na nedeljskih deželnozborskih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji so slavili socialdemokrati (SPD) in Zeleni, na zvezni ravni vladajoča Krščansko demokratska unija nemške kanc-lerke Angele Merkel pa je s 26,3 odstotka glasov dosegla najslabši rezultat v tej nemški zvezni deželi, kažejo začasni uradni rezultati. Največ glasov je osvojila v Severnem Porenju-Vestfaliji doslej vladajoča SPD in sicer 39,1 odstotka, Zeleni pa 11,3 odstotka. V deželni zbor se je uspelo uvrstiti še liberalcem (FDP), ki so prejeli 8,6 odstotka glasov, in Piratski stranki s 7,8 odstotka. Za slednjo je to četrta uvrstitev v kak deželni zbor. FDP je v primerjavi z volitvami pred dvema letoma za dve odstotni točki izboljšala svoj rezultat, kar je sicer strankin šele drugi uspeh v več kot letu dni. SPD in Zeleni, ki so doslej deželi vladali z manjšinsko vlado, bodo imeli po letošnjih predčasnih volitvah v deželnem zboru udobno večino. Volilna udeležba je bila 59,3-odstotkna oziroma nekoliko nižja kot leta 2010. Vodilni kandidat CDU Norbert Röttgen je po slabem rezultatu strankie že odstopil kot vodja CDU v tej nemški zvezni deželi. Deželnozborske volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji, ki je nemška zvezna dežela z največ prebivalci, veljajo za najpomembnejše lokalne volitve pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2013. Po mnenju poznavalcev so tokratne volitve v Berlin poslale signal, da je mogoča rdeče-zelena koalicija tudi na zvezni ravni. Veter v jadra rdeče-zeleni opoziciji na zvezni ravni bo tako otežil položaj Merklove in njene črno-rumene koalicije med CDU in FDP, čeprav tokratne volitve na razmerje sil v budnesratu dejansko ne bodo vplivale. Dosedanja predsednica deželne vlade Hannelore Kraft (SPD) je po objavi prvih rezultatov dejala, da so rezultati "jasen signal za Berlin", predsednica Zelenih Claudia Roth pa je menila, da so volivci tokrat glasovali tudi proti politiki nemške kanclerke. Merklova je včeraj v odzivu na izide deželnoz-borskih volitev priznala, da so rezultati volitev boleči, a hkrati zatrdila, da ne bodo vplivali na njeno evropsko politiko. "Delo v Evropi ni prizadeto," je na novinarski konferenci v Berlinu zatrdila nemška kanc-lerka. Dodala je, da ni nobenega "konflikta med trdno proračunsko politiko in rastjo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je po seji vodstva CDU po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala, da so rezultati nedeljskih predčasnih deželnozborskih volitev "grenak, boleč poraz". Tako kot se skupaj veselimo uspehov, so tudi porazi "naši skupni porazi", je še dejala Merklo-va. Dodala je, da se mora vlada na zvezni ravni spopasti z nalogami, ki so pred njo, to pa so "energijski preobrat, denar za oskrbo in evropska politika". Naloga nemške vlade je, da "opravi razumno delo" in se spopade s temami, ki so na njenem dnevnem redu. V resnici pa je kanclerka po nedeljskih volitvah ošibljena tako na notranji kot na evropski ravni. Danes bo sprejela na predstavitvenem obisku novega francoskega predsednika Francoisa Hollandea, ki je že v volilni kampanji napovedal globljo spremembo v evropski politiki. Dosedanja predsednica deželne vlade Severnega Porenja-Vestfalije Hannelore Kraft prejema šop cvetja v znak priznanja za zmago od deželnega predsednika socialdemokratov (SPD) Sigmarja Gabriela ansa grčija - Danes novi pogovori Predsednik Papuljas predlagal tehnično vlado ATENE - Grški predsednik Karolos Papuljas se je včeraj na srečanju z vodji treh strank zavzel za oblikovanje tehnične vlade, s čimer bi se Grki izognili novim predčasnim volitvam in morebitnemu izstopu iz območja evra. Pogovore so prekinili in jih bodo nadaljevali danes, saj se želi Papuljas sestati še z drugimi grškimi strankami, razen s skrajno desnico. Po včerajšnjem srečanju, ki sta se ga udeležila še voditelja Nove demokracije in Demokratične leve stranke, je predsednik socialistične stranke Pa-sok Evangelos Venizelos sporočil, da se bodo pogovori nadaljevali danes zgodaj popoldan. Po njegovih besedah pa bodo takrat skušali doseči dogovor o oblikovanju vlade, ki bi jo sestavljale ugledne in nepolitične osebnosti. "Vsak mora prevzeti svojo odgovornost. Naša prizadevanja se bodo jutri nadaljevala," pa je sestanek s predsednikom države povzel vodja Nove demokracije Antonis Samaras. Dodal je, da je njihov cilj oblikovanje vlade. Da se bo današnjih pogovorov udeležil, je nakazal tudi vodja Demokratične leve stranke Fotis Kuvelis. Ta je sicer predtem izjavil, da dogovora o vladi ne bo brez levičarske Si-rize, ki pa sodelovanje v koaliciji odklanja. Stranka namreč zavrača dogovor Grčije z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom o mednarodnem posojilu. Po navedbah grške televizije NET TV naj bi se še pred začetkom torkovega sestanka Pa-puljas srečal z vodjem stranke Neodvisni Grki, vendar to srečanje zaenkrat ni potrjeno. Po besedah Venizelosa naj bi se Papuljas danes sešel s šestimi ali sedmimi strankami. Ni pa Venizelos med njimi omenil skrajne desničarske stranke Zlata zora, ki se je zahvaljujoč dvigu priljubljenosti uspela na predčasnih parlamentarnih volitvah 6. maja prvič v skoraj 40 letih uvrstiti v parlament. Grčija je tako osem dni po volitvah, ki so potekale ob velikem nezadovoljstvu državljanov s strogimi varčevalnimi ukrepi v zameno za dogovor za mednarodno posojilo, še vedno brez vlade. V kolikor dogovora do četrtka ne bo, Grčijo najverjetneje junija čakajo še ene predčasne volitve. A prav ta grška politična negotovost očitno skrbi mednarodne trge in postavlja pod vprašaj nadaljnje grško sodelovanje v območju evra. (STA) iran - Pred srečanjem s šesterico velesil v Bagdadu 23. maja Teheran in agencija IAEA znova na pogovorih o jedrskem vprašanju TEHERAN - Iran in Mednarodna agencija za jedrsko agencijo (IAEA) sta se včeraj na Dunaju po treh mesecih sešla na novih pogovorih, katerih cilj je razjasniti sume, da naj bi Teheran opravljal raziskave za jedrsko orožje. Mednarodno skupnost predvsem zanima, ali je na Dunaju mogoče doseči napredek pred srečanjem Irana in šesterice velesil v Bagdadu 23. maja. Dvodnevne pogovore na sedežu IAEA vodita iranski odposlanec pri agenciji Ali Ašgar Soltanieh in glavni inšpektor IAEA Hermann Nackaerts, njihov cilj pa je razjasniti, ali je Iran vodil jedrske dejavnosti, katerih cilj je bil razvoj jedrskega orožja. "Tu smo, da v pozitivnem duhu nadaljujemo dialog z Iranom," je pred pogovori izjavil Nackaerts. Po njegovih besedah je tudi pomembno, da Teheran omogoči predstavnikom IAEA dostop do sogovornikov, dokumentov, informacij in naprav, da bi lahko na ta način razjasnili posamezna odprta vprašanja. Soltanieh in Nackaerts sta pogovore začela včeraj in jih bosta nadaljevala danes, je za AFP pojasnil tiskovni predstavnik IAEA, ki pa več podrobnosti ni želel razkriti. Sogovornika sta se nazadnje sešla v začetku februarja v Teheranu, ob koncu drugega obiska inšpektorjev v Iranu. Po tem srečanju je IAEA sporočila, da obstajajo "velika razhajanja" z islamsko republiko, Washington pa ga je označil za polomijo. IAEA je takrat še sporočila, da je Iran odločno zavrnil trditve iz novembrskega poročila agencije, da je islamska republika vsaj leta 2003 in verjetno od takrat dalje opravljala dejavnosti, katerih cilj očitno ni mogel biti drugega kot razvoj jedrskega orožja. Iran je takrat Nackaertsu tudi preprečil dostop do vojaškega jedrskega obrata Parčin blizu Teheranu, kjer naj bi glede na omenjeno poročilo opravljali preizkuse eksploziva. Generalni direktor IAEA Juki-ja Amano je nedavno izjavil, da je dostop do Parčina prednostna naloga agencije, prav ta obrat pa naj bi bil po navedbah zahodnih diplomatov tudi glavna tema tokratnih pogovorih na Dunaju. Iran je ves čas poudarjal, da so inšpektorji IAEA Parčin že obiskali dvakrat v letu 2005 in da niso našli ničesar. IAEA pa je odgovarjala, da je od takrat pridobila nove informacije, zato si želi obrat še enkrat ogledati. Nekatere zahodne države so zatem izrazile prepričanje, da se je Teheran lotil čiščenja omenjenega obrata, da bi se znebil dokazov o preizkusih eksploziva, kar so v Iranu odločno zanikali. Zahodne sile sicer upajo, da se je stališče Irana v vmesnem obdobju omehčalo, saj bo sredi leta islamska republika začela čutiti vpliv novih sankcij mednarodne skupnosti. Iran in šesterica velesil - Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in ZDA ter Nemčija - so se poleg tega po 15 mesecih aprila prvič sešli v Carigradu, ko so se dogovorili, da se bodo bolj poglobljenih tem lotili na srečanju v Bagdadu 23. maja. Dvodnevno srečanje na Dunaju bi lahko bilo pokazatelj, ali se bo dobro ozračje iz Carigrada nadaljevalo tudi v Bagdadu, kjer se želi šesterica lotiti podrobnosti skoraj desetletje starega spora glede iranskega jedrskega programa. (STA) OBSERVATORIJ V Homsu ubitih več pripadnikov sirske vojske DAMASK - Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je bilo v napadu dezerterjev sirske vojske v provinci Homs ubitih več deset pripadnikov sirske vojske. V napadu na konvoj vojske naj bi umrlo najmanj 23 vojakov, dezerterji naj bi poleg tega zajeli več vojakov. Sirska državna tiskovna agencija Sana o omenjenem dogodku ne poroča. Zaradi omejitev svobode medijev Siriji je sicer zelo težko neodvisno preveriti novice. Omenjeni observatorij je ob tem še sporočil, da so neznanci v Damasku v nedeljo umorili šiitskega duhovnika, šejka Abasa al Lahama. V provinci Homs pa so streljali tudi na vozilo, v katerem sta bila direktor tovarne in njegov šofer. Odgovornosti za napada doslej ni prevzel še nihče. V Siriji je že mesec dni v veljavi prekinitev ognja, a nasilje še naprej zahteva svoj krvni davek. Prekinitev ognja je del mirovnega načrta posebnega predstavnika ZN in Arabske lige za Sirijo, nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana. Poleg tega mirovni načrt predvideva napotitev mednarodnih opazovalcev. Doslej jih je v Sirijo prispelo okoli 150. (STA) grška kriza Grčija potopila borze, skupina evra v precepu FRANKFUR, BRUSELJ - Trgovanje na evropskih borzah se je včeraj končalo s padcem indeksov, ki so med trgovanjem zdrsnili tudi na štirimesečno dno. Pozornost vlagateljev je bila usmerjena v Grčijo, kjer so se nadaljevali pogovori o oblikovanju nove vlade. Negotovost glede Grčije je na nekajmesečno dno znižala tudi vrednost evra in cene nafte. Na ugibanja o morebitnem izstopu Grčije iz evro območja se je včeraj odzvala Evropska komisija, ki je poudarila, da vidi prihodnost Grčije v evrskem območju. Grčijo je sicer ob tem opozorila, da mora spoštovati vse dosedanje zaveze. V nemški javnosti, še posebej v medijih, se sicer zadnje dni pojavlja vse več pozivov k izstopu Grčije iz območja evra. Kot je dejal šef evrske skupine JeanClaude Juncker, pa finančni ministri držav v območju evra sinoči niso govorili o možnem izstopu Grčije iz območja skupne evropske valute. Evrska skupina se je zbrala v napetem vzdušju, saj postaja zaradi političnih pretresov v Grčiji možnost izstopa te države iz območja evra vse oprijemljivejša. Največji problem pa je bil včeraj v tem, da ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo v Atenah, zato evrska skupina dejansko ni mogla storiti nič drugega, kot da počaka na razplet najnovejše grške drame. Grki so na volitvah 6. maja kaznovali tradicionalne stranke, ki so se v minulih mesecih v zameno za mednarodno finančno pomoč zavezale k bolečim varčevalnim ukrepom, in nagradili doslej neopazne stranke, ki nasprotujejo mednarodnemu programu pomoči in varčevalnim ukrepom. Zaradi tega se zdi, da ne bo druge možnosti, kot da Grčija zapusti območje evra. Malo verjetno je namreč, da bi Nemčija pristala na nove popustke Grčiji oziroma ji še naprej nakazovala denar, če ta ne bi bila več pripravljena izvajati dogovorjenih varčevalnih ukrepov. Poleg tega v EU poudarjajo, da ne bodo pristali na ponovna pogajanja o programu mednarodne pomoči, v okviru katerega se je Grčija zavezala k bolečim varčevalnim ukrepom. Problem je tudi v tem, da bi moral grški parlament za naslednji obrok denarja od EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do konca junija potrditi nove ukrepe, s katerimi bi država privarčevala 11,5 milijarde evrov. Za zdaj ni jasno, ali lahko to stori, če ne bo oblikovana nova vlada in bodo potrebne nove volitve. Večina finančnih ministrov sicer možnost izstopa Grčije iz območja evra zavrača in državo poziva, naj vendarle spoštuje zaveze, ki jih je sprejela v okviru programa mednarodne finančne pomoči. "Ne načrtujemo izhoda Grčije ... Menim, da bi Grčija morala ostati v evru," je dejal irski finančni minister Michael Noonan. "Vendar pa morajo pospraviti po hiši," je še poudaril in ocenil, da glavni problem Grčije ni fiskalni, temveč demokratični. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, najverjetnejši kandidat za novega šefa evrske skupine, je včeraj vnovič zavrnil možnost ponovnih pogajanj o mednarodnem programu pomoči Grčiji. "Ne gre za vprašanje rado-darnosti do Grčije, gre za vprašanje resnosti in za vprašanje, kaj bo prepričalo trge," je dejal. Avstrijska ministrica Maria Fekter pa je opozorila, da evropska zakonodaja omogoča samo izstop iz EU. Če bi Grčija izstopila iz EU in bi nato želela nazaj, bi morala vnovič zaprositi za članstvo in izpolniti pogoje zanj, je še posvarila. Druga najbolj kritična točka, ki je bila včeraj v ospredju pozornosti, je Španija, četrto največje gospodarstvo v območju evra, ki se zaradi vse večje zahtevane donosnosti na njene obveznice vse težje financira na trgih in ki se sooča z velikimi težavami v bančnem sektorju. Država bi morala v naslednjem letu jav-nofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, komisija pa ji je v petek za naslednje leto napovedala 6,3-odstotnega. Španski minister Luis de Guindos je včeraj kolegom pojasnil, kako bo Španija ukrepala za izhod iz krize. (STA) Torek, 15. maja 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.30 Dolžina dneva 14.56 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 16.20 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo najpogosteje kazale kot težave z zbranostjo in nerazpo-loženost ter manjša delovna storilnost. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najnižje -37 cm, ob 8.28 najvišje 17 cm, ob 13.56 najnižje -27 cm, ob 20.24 najvišje 49 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -45 cm, ob 9.06 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnižje -25 cm, ob 20.49 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m 1000 m ..........10 2500 m 1500 m............5 2864 m UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Jutri bo povsod lahko zmerno deževalo z možnimi nevih- Jutri bo pretežno oblačno in spet hladneje, občasno b^ tami. Popoldan bo sledilo izboljšanje. Ob morju bo pihala deževalo. Meja sneženja bo na okoli 700 m. Spet bo začela zmerna burja. pihati burja. Proti večeru bodo padavine ponehale in od se- verozahoda se bo začelo jasniti. poročilo - Mednarodna organizacija dela (ILO) Stopnja revščine v razvitih državah upada počasneje kot v državah v razvoju telekomunikaciJe - V letu 2009 Prebivalec EU povprečno poslal 583 sporočil SMS ŽENEVA - Visoka stopnja revščine je dolga leta veljala za težavo držav v razvoju, vendar pa je gospodarska kriza te trende spremenila, kaže včeraj objavljeno poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO). Kljub gospodarski krizi je stopnja revščine upadla v večini držav v razvoju, medtem ko v razvitih državah ne upada tako hitro, kaže poročilo ILO. Stopnja revščine na globalni ravni, ki se meri z deležem populacije, ki preživi z manj kot 1,25 dolarja na dan, je iz 42 odstotkov v letu 1990 upadla za 17 odstotnih točk na 25 odstotkov v letu 2005. Vendar pa so višje cene goriva in hrane ter začetek gospodarske krize v letu 2008 ustavili te pozitivne trende zniževanja stopnje revščine. Zaradi gospodarske krize po svetu narašča brezposelnost, nižajo pa se tudi prihodki ljudi, kar še poglablja revščino in povečuje neenakosti v določenih državah. V mnogih razvitih državah zato narašča siva ekonomija. Stopnja revščine se je v približno treh četrtinah držav v razvoju v zadnjih letih znižala. Ta trend je opazen predvsem v državah Latinske Amerike, Aziji in nekaterih afriških državah. Po drugi strani pa je stopnja revščine med letoma 2007 in 2010 upadla ali ostala nespremenjena le v polovici razvitih državah. Največji padec je bil opazen v nekaterih državah Vzhodne Evrope, ki so se nedavno pridružile EU. V teh državah je bila stopnja revščine pred pridružitvijo EU razmeroma visoka, vključitev v unijo pa je imela pozitiven vpliv na znižanje stopnje revščine, je razvidno iz poročila ILO. Naraščanje brezposelnosti, padec prihodkov in upočasnjevanje gospodarske rasti vpliva tudi na dohodkovno neenakost. V več kot polovici razvitih držav in treh četrtinah držav v razvoju se je sicer dohodkovna neenakost zmanjšala, vendar pa je indikator dohodkovne neenakosti višji v razvitih državah. Neenakost na področju zdravstva narašča tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. V najbolj razvitih državah ter tistih nekoliko manj razvitih je dostop do zdravstvene nege pogosto omejen, zdravstveno zavarovanje pa pogosto ne krije vseh stroškov zdravljenja. (STA) LUXEMBOURG - V EU se je v preteklih letih komunikacija med prebivalci po oceni evropskega statističnega urada Eurostat bistveno spremenila, od tradicionalnih pisemskih pošiljk do elektronske komunikacije, kot so kratka sporočila SMS prek mobilnikov. Prebivalec sede-mindvajseterice je tako leta 2009 v povprečju poslal 583 sporočil SMS. Številka sicer med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, precej niha, kar odraža kulturne razlike ter razlike v pogodbah in cenah. Največ sporočil SMS so leta 2009 poslali v Litvi, kjer je prebivalec povprečno poslal 2757 sporočil SMS. Sledijo Irska (2677 sporočil SMS na prebivalca), Danska (2413), Portugalska (2397), Ciper (1984), Švedska (1758), Belgija (1374), Poljska (1224), Madžarska (1201) in Francija (977). Najmanj sporočil SMS so poslali v Bolgariji, in sicer 87 na prebivalca. V Sloveniji je bilo leta 2009 v povprečju poslanih 491 sporočil SMS na prebivalca. V EU je bilo leta 2009 sicer 125 naročnin na mobilne telefone na 100 prebi- valcev, kar kaže, da je imelo več prebivalcev več kot eno naročnino. Največ jih je bilo v Grčiji, kjer so zabeležili 180 naročnin na mobilnik na 100 prebivalcev. (STA) Sledijo Italija in Portugalska (po 151 naročnin na mobilnik na 100 prebivalcev), Litva (148), Luksemburg (146), Finska (145), Bolgarija (139), Češka (136) ter Ciper in Avstrija (po 133). Najmanj naročnin na 100 prebivalcev je bilo v Franciji, in sicer 95. V Sloveniji so bile na 100 prebivalcev 103 naročnine. V sedemindvajseterici je sicer leta 2010 na izpostavo pošte odpadlo v povprečju 3948 prebivalcev, potem ko jih je bilo leta 2004 v povprečju 3300. Največ prebivalcev na pošto je bilo v Belgiji (7856), na Nizozemskem (7585), v Grčiji (7082), na Malti (6846), Danskem (6773), v Nemčiji (6289), Veliki Britaniji (5244), na Finskem (5119), v Španiji (4728) in na Poljskem (4567). Najmanj prebivalcev na pošto je bilo na Cipru, in sicer na 729. V Sloveniji je bilo na eno izpostavo pošte povprečno 3668 prebivalcev. hrana - Med zgodovino in legendo V britanskem mestu Sandwich slovesno obeležili 250. rojstni dan obloženih kruhkov LONDON - V britanskem mestu Sandwich so v nedeljo v dramski igri uprizorili trenutek, ko je tamkajšnji grof izumil danes zelo priljubljeno in razširjeno jed - sendvič. Na ta način so obeležili 250. obletnico tega pomembnega izuma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oblečeni v kostume iz 18. stoletja so igralci ponazorili noč, ko je četrti grof mesta Sandwich John Montagu, sicer navdušen kvartopirec, zahteval rezino govedine med dvema po-pečenima rezinama kruha, da bi lahko nemoteno nadaljeval z igro, pojasnjujejo avtorji uprizoritve. Legenda pravi, da so si drugi igralci kmalu zaželeli "isto kot Sandwich", po čemer je slavni obrok dobil svoje ime. 250. obletnico "izuma" so sicer v mestu proslavili še s tekmovanjem v pripravljanju sendvičev ter glasbo, ki je bila pogodu četrtemu sandwiškemu grofu. Trenutni grof pa bo pripravil tudi veliko kosilo, na katerem bodo gostom postregli s - sendviči, seveda. Legenda je sicer zanimiva, a vendar zgodovinarji dvomijo v njeno resničnost. Sendvič naj bi namreč poznali že dolgo pred 18. stoletjem, kar pa meščanom ne vzame veselja do proslavljanja svojega lokalnega junaka, še poroča AFP. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. maja 2012 31 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: V družbi: V hribe 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 7.35 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Film: Mia madre (dram., It., '10, r. R. Tognazzi, i. B. Guaccero) 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) Rai Due Rai Tre 21.10 Film: Australia (dram., ZDA, '08, r. B. Luhrmann, i. Nicole Kidman)0.25 Film: Three Kings (pust., ZDA, '99, r. D.O. Russel, i. G. Clooney) 2.55 Rubrika: Vive-re meglio 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Aktualno: La tele-fonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.55 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Ita-lia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Glasb.: Giorgia sul 2 - Dietro le apparenze 23.10 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.25 Rubrika: Num3r1 0.10 Dok.: La Storia siamo noi tOn 23.15 Film: Signs (fant., ZDA, '02, r. M.N. Shyamalan, i. M. Gibson) O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Buongiorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.50 17.40 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji 16.05 Rubrika: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Aktualno: Volo in diret-ta H Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dok.: Come eravamo 7.00 Dnevnik 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Film: Terra lontana (western, ZDA, '54, r. A. Mann, i. J. Stewart) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger ^ Tele 4 La 7 2.15 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 2.45 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Quello che (non) ho 23.45 Nan.: The Big C 0.35 Nočni dnevnik in športne vesti (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.55 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 11.20 Zgodbe iz školjke 11.35 Kratki igr. film - Ciak Junior: Konec 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 (pon.) 12.15 Opus (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.10 Igr.-lutk. nan.: Bine 16.35 Kratki igr. film: Piknik 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.35 Ugriz-nimo znanost 17.45 Eko utrinki (pon.) 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.25 Minute za jezik 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 1.25 Slovenska kronika 19.50 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Kupi me! 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café ristretto 15.10 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Camera Café Sport 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: 'Sto classi-co! 23.30 Nan.: Californication 7.00 Dnevnik 7.3016.05 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Talk show: A tambur battente 12.30 14.00, 20.25 Aktualno: TG Agenparl 12.35 19.02 Dok.: Italia da sco-prire 13.00 20.00 Kratkometraža: Mare-metraggio - Appuntamenti corti 13.30 Dnevnik 15.05 Aktualno: Sportiva... mente 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Discesa all'inferno (triler, Fr., '86, r. F. Girod, i. C. Brasseur, S. Marceau, B. Blair, M. Dubois) 22.30 Šport: Epoca... che sto-ria 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Un grappolo di sole (dram., ZDA, '61, r. D. Petrie, i. S. Poitier, R. Dee) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.55 Aktualno: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 23.35 Dok. odd.: Karikaturist pod Stalinom (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.40 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 14.05 Aritmija (pon.) 14.50 Druž. kviz: Moja Slovenija (pon.) 16.15 Dok. serija: Vrtovi Tullna (pon.) 16.40 Dok. feljton: Vsak ima svojo resnico (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Slovenci po svetu - odd. Tv Maribor 18.10 Glasnik 18.35 Posebna ponudba (pon.) 19.05 Vokalna skupina Plamen iz Toronta (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nad.: Očetje in sinovi 20.45 Muzikajeto: Slovenska popevka -glasb. odd. 21.15 Film: 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (pon.) 23.05 Brane Rončel izza odra (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.30 Poročila Tvs1 9.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Studio city (pon.) 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione magazin, pripr. Martina Gamboz 16.50 Meridiani 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.45 Dok. odd.: Gradisca 21.15 »Q« - Trendov-ska oddaja 22.15 Glasb. odd.: Boben 23.15 Biker Explorer 23.45 Istra in 0.30 Čezmej-na Tv - Tdd pop Pop TV 14.10 Film: Gli irriducibili (dram., ZDA, 'SS, r. Gary Sinise, i. R. Ge- re)15.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 17.00 24Ur popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska na- poved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Družinski pes (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resnič. serija) 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Tisti veseli dan (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.35 Teksaški mož postave 20.00 Film: Divjaki na motorjih 21.30 Film: Operacija Delta Force 5 (ZDA) 21.45 Film: Nesmrtni (ZDA)23.35 Nan.: Dexter RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Od Černobila do Fukušime: Katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripr. Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 23. nad.; 18.00 Iz naših arhivov: življenjska zgodba Mare Sam-sa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Emma 16 let. Garderobna soba za vstop na sceno Največji podvig vsako jutro. Mama Vodni park vse dni v letu. Prostor za sproščanje. V KOPALNICI S POHIŠTVOM IKEA LAHKO VSAK NAJDE SVOJ PROSTOR. LIDAN 2 košari, bela barva 799 't I « člani ikea family lahko do 31. maja 2012 izkoristite dodatno ugodnost. Še niste član? Brezplačno se lahko včlanite v trgovini ali na naši spletni strani. 20o/o popust NA SERIJO IZDELKOV ZA KOPALNICO GODMORGON. Dodatne informacije najdete na www.ikea.it/villesse SEMVIK 4-delni kopalniški set, nerjaveče jeklo 13,10 IKEA VILLESSE, Ulica Cividale, 34070 Villesse (GO). Ponedeljek - nedelja: 10.00 - 20.00.