196 Novice. — Za birmovanje in kanonično obiskovanje se je za letos v ljubljanski Škofiji določil konečno naslednji vspored: 29. maja Rovte nad Logatcem, 30. maja Št. Jošt nad Vrhniko, 31 maja Dobrova pri Ljubljani. — Meseca junija 13. Ig, 14. Golo, 15. Kurešček, 20. Fužine (Weissen-fels), 21. Dovje, 22. Koroška Bela, 23. Breznica, 24. Lesce, 25. Zasip, 26. Gforje (posvečevanje altarja), 27. Gorje (birmovanje in kan. obiskovanje), 28. Koprivnik, 29. Srednja vas v Bohinju. — Meseca julija : 4. Kresnice, 5. Janče, 6. Prežganje, 7. Javor pod Ljubljano, 11. Brezovec, 24. Ško-cijan pri Turjaku, 25. Ribnica, 26. Poljane pri Ribnici, 27 Sv. Gregor pri Ortneku, 28. Želimlje, 29. Rudnik — Meseca avgusta: l.v Naklo, 2. Kovor, 3. Preddvor, 4. Kokra, 5. Ve-lesovo, 7. Šmartin pri Kranju, 8. Škofja Loka, 9. Zalilog, 10. Sorica, 11. Selca, 12. Trata, 22 Borovnica (posvečevanje altarja, kan. obiskovanje in birmovanje). — Meseca septembra: 5. Št. Rupert (posvečevanje cerkve), 6. Št. Rupert (kan. obiskovanje in birmovanje), 13. Zaplana (posvečevanje cerkve, kan. obiskovanje in birmovanje. — Postojinsko jamo so obiskali minoli teden : Kralj rumunski s kraljico, nadvojvoda luksenburški z nadvojvodinjo in knez Hohenzolleru s spremstvom. Goste sta pozdravila g. okr. glavar vitez Laschan in g. župan Vičič, ki sta bila tudi povabljena na zajutrek. Krasoti postojinske jame so se visoki gostje divili in se vpisali v spominsko knjigo. — Rumunski kralj je tem povodom vladnemu tajniku in voditelju postojin-skega okr. glavarstva gosp. vitezu Laschanu podelil častniški križec rumunskega kronskega reda. — Prenos Kopitarjevih umrjočih ostankov v Ljubljano. Obdor „Slov. Matice" je v svoji zadnji seji sklenil,. da se Kopitarjevi ostanki prihodnji mesec preneso v Ljubljano. Kakor znano se je pokopališče sv. Marka na Dunaju, kjer je pokopan velik slavist, naš rojak Jernej Kopitar že pred več leti opustil in se dotični prostor v kratkem zazida. — Primorske razmere. Zadnjič smo priobčili interpelacijo posl. grofa Coroninija in tovarišev glede bolezni knezo-nadškofa goriškega provzročeue vsled nekega političnega razgovora, katerega je imel z namestnikom Rinaldinijem. Knezo-škofijski tajnik Žamparo je kot zvesti sluga lahonske vlade na Primorskem hotel ovreči trditve v interpetaciji. Posebno vladni listi na Primorskem so s slastjo priobčili Zamparov popravek. Poslanec gosp. grof Alfred Ooronini je na izjavo Zamparovo odgovoril naslednje v listu „Reichswehr" : „Res je, da je preČastiti knezonadškof goriški, kakor rečeno v moji interpelaciji od dne 28. aprila, še le dne 1. aprila t. 1. nevarno zbolel in da se nahaja v takem duševnem stanju, da daje povoda resnim skrbem; ni pa res, da je bil knezonadškof v takem stanu že pred 1. aprilom, torej pred splošno poznanim pogovorom namestnika viteza Rinaldinija s cerkvenim dostojanstvenikom na večer 31. marca; kajti, kako bi bilo sicer mogoče, da bi bil knezonadškof vsaki dan, izvzemši sredo, čital sv. mašo, da za blagor njeg. ekscelence toli skrbni tajnik in njega prijatelji ne bi smatrali za potrebno, poklicati zdravnika in da bi bili dopustili toli dolg pogovor na večer dne 31. marca? Da se je pripravljala bolezen in da se je pojav isti povspeŠil, je izrecno rečeno v tretjem odstavku moje interpelacije in je navedenih cela vrsta* dogodkov, ki so pro-vzročili to. O najbližjem povodu k pojavu bolezni, o predmetu in svrhi omenjenega pogovora sem se v drugem odstavku svoje interpelacije posluževal le neodločne oblike, ko sem navajal le vox populi. Vzlic temu se čutim prisiljenega, da nasprotne trditve spisatelja izjave o teh točkah proglasim neresničnimi dotlej, dokler se mu ne posreči dokazati resničnost istih, to pa tem bolj, ker ne soglašajo ž njim izjave goriške duhovščine in druzih poučenih oseb. Ni res, da sem stavil svojo interpelacijo lahkomišljeno, na podstavi govoric in zlobnih insinuacij italijanskih liberalnih listov, marveč je res, da sem isto dobro pretehtal in premislil, da poizvedeb sicer nisem dobil in mi niso došle od spisovatelja izjave, pač pa od resnih mož in zdravnikov, katerim je bilo le predobro znano zdravstveno stanje knezonadškofa. Lahkomišljeno pa se mi vidi postopanje g. deklaranta, da je opustil poklicati zdravnika one dni pred 1. aprilom in posebno dne 31. marca, in da ni preprečil dolgega pogovora, ako je bila bolezen nje ekscelence gosp. knezonadškofa taka, kakor jo slika on; lahkomiš-ljena je tudi njegova trditev, da najbližji vzrok bolezni je bil dogodek, ki ni v nikaki zvezi z narodnimi in politiškimi vprašanji, ne da bi navedel ta vzrok, kakor tudi njegova tako določna izjava, da se progovor najmanje ni dotikal narodnih bojev onih dnij, ko vendar ni bil navzoč na pogovoru in ni misliti, da bi bil — poslušal za vratmi. — Novačenje v Gorici. Z ozirom našo zadnjo poročilo pod tem naslovom, se javlja, pa je tržaško namest-ništvo odredilo, da se bo nabor za občine Solkan, Grgar, Če-povan, Trnovo in Tribušo vršil dne 31 maja v Solkanu. Torej ne v mestu, temveč izven mesta. Tako korist so torej goriški Lahoni dosegli s svojim hujskanjem. Namesto, da bi dobili zaslužka od prišlih mladeničev, izostane jim ta popolnoma. Prav se jim godi. — Efektna loterija se je dovolila kmetijski podružnici v Begunjah na Gorenjskem. — Novo jednorazredno šolo je deželni šolski svet sklenil ustanoviti v Stari Oslici v škofjeloškem okraju, šolo v Vodicah pa razširiti v dva razreda. — Revizija zemljiško-davčnega katastra. G. baron Berg, ki je bil za Kranjsko voljen kot član osrednje komisije za revizijo zemljiško-davčnega katastra, se je odpovedal. Državnim poslancem iz Kranjske bo torej voliti drugega člana v to komisijo. — Zima v maju. Trijaci — tudi ledeni svetniki imenovani — so storili letos svojo polno dolžnost, ktero jim ljudski prego^ot prideva. Presenetili so nas z pravcato zimo. Po deževni in viharni noči dne 12. maja je jelo v jutro po 7. uri tega dne snežiti kakor po zimi. Vsakdo si je mislil, to more trpeti kake pol ure, toda sneg ni prejenjal do poznega popoldneva. Zapal je tudi vse nižave in doline in to daleč na okrog. Sneg je napravil na polju in vrtih znatno šlsodo, ker je po-mandral žito in druge nasade. Drevje se je lomilo od teže snega. Občutni mraz utegne vse cvetje uničiti. Enako zimo so imeli v Belipeči in Kranjskigori že 7. maja. Zares lep maj ! — Novo gasilno društvo snujejo v Loškem potoku istotako v lški Loki pri Ljubljani. — Ponesrečil je dne 5. maja 571etni posestnik Janez Dolinar iz Formah pri Škofji Loki. Splašil se je v prazen voz vprežen vol, s katerim je šel iz polja domov in Dolinar je pal z voza in se tako pretresel glavo, da je vsled poškodovanj dne 8. maja umrl. — Utopljenega so našli dne 8. maja v strugi Maj-dičevega mlina v Kranji 351etnega monterja Franca VVegover ja iz Budapešte. Ponesrečenec je bil v službi pri Majdiču in je dne 6. maja precej vinjen najbrže zgrešil domov grede pot in pal v strugo ter utonil. 197 — Dva otroka pala z druzega nadstropja. Dne 30. aprila popoludne je posadila Marija Podrekar v Tržiču svojega 4 ^letnega in mlajšega 31etnega sina na okno, sama se je pa usedla poleg okna k šivanju Okno ni bilo dobro zaprto in nesreča je hotela da sta oba otroka pala iz drugega nadstropja na cesto Mlajši sin je nevarno poškodovan, starši manj Stariši pazite bolj na otroke ! — Otroka je umorila 21Ietna posestnikova hči Ana Velkavrh iz Vrzdenca pri Vrhniki Nezakonska mati je povila dne 21 aprila sinčeka a ga šiloma umorila in potem skrila v svoji postelji in potem v skrinji. Nesrečnica taji dejanje, rekoč da je otrok sam takoj po porodu umrl vsled življenske slabosti. — Utonila je dne 3. maja 501etna posestnikova žena Apolonija Eabič iz Rupe pri Kranji Nabirala je ob Kokrici drva, pa spodletelo ji je. Ko je hotela čez neki jez, ter je pala v 2 metra globoko vodo in utonila. — Tatvina. Dne 27. aprila popoludne piipiazil se je neznan tat v hišo Janeza Serpana iz Nadleska pri Ložu in prišel v sobo, kjer je imel imenovani spravljen denar. Ulomil je v skrinjo in iz nje vzel pet desetakov, 400 srebrnih goldinarjev in 14 kron Pustil je še v skrinji 230 srebrnih gol-, dinarjev, pet desetakov in 24 kron. — Nesreča na Savi. Dne 3 maja trčil je v Savi pri Sevnici plov ob skalo in se razbil. Dva plovca sta pala v zelo naraslo Savo in utonila. — Pogorela je šola pri sv. Barbari v Halozah na Spod. Štajerskem Tudi župnijske cerkve se je ogenj že prijemal, pa so ga pravočasno zadušili. — Obesil se je dne 1. maja 571etni posestnik Jožef Kunstek iz Sp. Dobrove, občine Trebnje. Našli so ga na podu že mrtvega. Mož je storil ta nesrečni čin v blaznosti, katera se ga je večkrat lotila Tudi njegov oče je bolehal za isto boleznijo in se je obesil svojedobno na istem kraju kot sedaj sin. — Človeško roko so našli dne 6. maja v gozdu pri Volčjem potoku v okraju kamniškem, ko so grabili na-stiijo Eoka ni cela, temveč je je le spodnji del z dlanjo in prstimi. Bila je že vsa razjedena. Biti mora od kake odra-šene osebe. Vsa natančna iskanja dosedaj niso pojasnila, od kod je roka — Črnogorska vojska. Sedaj ko gleda vse na Balkan, je dobro, da se seznanimo ondi tudi z vojaško močjo najmanjše državice, namreč Črnegore. Črnonorska armada obstoji v mirnem času iz jednega bataljona, kateii se vsake štiri mesece spopolni z novinci, — toliko časa traja namreč prezentna služba v črnogorski armadi. Ta batalijon je sestavljen iz štirih „čet" po 600 mož in 15 častnikov, mej temi poveljnika in kapelnika. Vojaška služba se prične s 25. in se konča s 60. letom. Poleg te stalne armade ima Črnagora še ljudsko armado, ki je podobna naši „črni vojski". K tej se prištevajo vsi moški od 17. do 65. leta. Razdeljena je ta armada v dva dela, namreč prvi do 42. leta drugi pa do 60. in še dalje, kolikor namreč dopuščajo telesne moči. Prvi del armade šteje 42 000 mož in je v 24 urah lahko popolno oborožen na nogah. Ostali možje kakih 7000 po številu se porabijo v slučaju vojske za teritorijalno službo. Poleg puške ima vsak vojak še svoj "nož„ katerega zna dobro rabiti tudi mesto bajoneta. V slučaju vojske je prideljena vsaki brigadi po jedna baterija. Poleg tega ima Črnagora v slučaju potrebe 1000 konjenikov, „perjanici" imenovanih. Med konjenike se vvrste možje ki imajo lastne konje Na čelu vsake brigade je »vojvoda". Skupno šteje torej črnogorska armada v slučaju vojske blizu 50.000 dobro oboroženih mož, ki se razdele na osem brigad, kateri vsaki se prideli nekaj konjenikov in topov. Orožja Črnogorcem ne bode zmanjkalo, kajti 1. 1895. je podaril ruski car 30.000 pušk in 15 milijonov patron. S tem so preskrbljeni za slučaj vojske. — Cesarski manevri* Presvitli cesar bo meseca avgusta prisustval velikim manevrom na Moravskem. Po teh manevrih se poda cesar v južno Dalmacijo od tam pa k velikim manevrom v Totis na Ogersko Teh manevrov se udeleži tudi nemški cesar, saksonski kralj Albert, rumunski kralj Karol iu Aleksander, kralj srbski. — Premog v Hercogovini. Iz Trebinj poročajo, da je ondi nastanjeni pijonirski poročnik Gustav Schulz našel velike sklade premoga Bosensko-hercogovinska deželna vlada je že odredila strokovno pregledanje najdenih sklad >v. Pač velika dobrota za ondotni kraški svet, kateremu nedostaje drv, bo najdeni premog. — Kuga mej podganami in mišmi. Na otoku Madagaskar razsaja kuga mej podganami in mišmi Na tisoče teh živali je Že poginilo. Ondotni francoski naselniki se boje, da ne bi nastala tudi črna kuga med ljudmi. Znanstveno je namreč dokazano, da se običajno pojavi kuga med podganami, predno začne ta epidemija razsajati tudi med ljudmi. — Štiri ustrelil. V Pesti se je pred kratkim dogodila strašna ljubavna tragedija. Neki mladi kovaški pomočnik je vsled ljubosumnosti ustrelil najprve svojo ljubico, potem nekega svojega prijatelja, svojo gospodinjo in slednjič samega sebe. Vsi štirje so stanovali v edni siromašni sobi. Ljubica in morilcev tovariš sta ostala na mestu mrtva, morilec in gospodinja sta smrtno ranjena. — Dva samomora v norišnici. V bolnišnici v Ro-veretu sta se minole dni dva blaznenca en dan usmrtila. Prvi si je prerezal z nožem žile na roki, drugi raztrgal si je srajco v proge in jih zvezal jedno z drugo ter se obesil. Uvela se je stroga preiskava. Vsekako ne more biti nadzorstvo v redu, ker je prvi blaznenec dobil nož v roke. — Brezdušni tatovi. Na Dunaju živita dva zakonska delavca. Da bi se starost olajšala, prihranila oziroma pristra-dala sta si za njih razmere ogromno svoto 8000 gld. Hotela sta si s tem kupiti izven mesta malo hišico, da bi v nji mirno dokončala tek svojega življenja Pa ko sta minole dni enkrat prišla z dela domov, našla sta vrata svoje sobice uloin-ljena in popolnoma izpraznjen zaboj, v katerem sta imela shranjen svoj zaklad v vrednostnih papirjih in dragocenostih. Brezdušni tatovi prizanesli niso tudi ubogima starcema. — V Vatikanu v baziliki sv. Petra v Rimu delajo se velikanske priprave za veličastne ceremonije proglašenje novih svetnikov. Ta slovesnost bode še tekom tega meseca; vršila se bode z izvanrednim sijajem Takrat pride v Rim na tisoče tujcev iz vseli krajev sveta. Po vstopnicah se že zdaj prav živo povprašuje. — Ne strašite otrok! Znano je, kako se otroci plašijo črnega dimnikarja in kako je navada, da jih nepremišljeni odrasli sirašijo dimnikarjem, če so otroci poredni. Da pa je to nevarna igra, dokazuje sledeči žalostni dogodek, ki se je pripetil te dni v Budimpešti. Tam je navada, da dimnikar z zvonenjem naznanja svoj prihod v hišo Na glas dimnikarje-vega zvona se otroci preplašijo in beže v sobe tor se poskri-jejo po kotih. Pred par dnevi se je preplašila 41etna hčerka kleparja L6wingerja na zvok tega zvona tako da je padla na zemljo. Dolgo so imeli opraviti, dokler je niso spravili v zavest. Ko se je pozneje zopet oglasil dimnikarjev zvon, prestrašilo se je isto dekle tako, da se je zopet zgrudilo, a izdahnilo. — Domoljubna deklica. Ko so v šoli neke španske vasi nabirali doneske za ranjene in bolne vojake na Kubi, ostala je mala deklica jokaje v ozadji. Na vprašanje učiteljice, kaj ji je, odgovori: M ji stariši so tako ubogi, da mi niso mogli nobenega denaija dati, pa vzemite tu moj zajutrek; malo je, pa ubogim vojakom bo dobro delo. Tvoja volja je dobra in pohvalna, pa zajutreka ne moremo poslati, ker se bo kruh posušil, je odgovorila učiteljica in poljubila deklico. Drugega dne je prišla deklica vesela k učiteljici z majhnim de- narjem in je na vprašanje, kdo ji je istega dal, odgovorila, izprosila sem si ga. Učiteljica je razglasila ta domoljubni čin male deklice. Plačilo ni izostalo. Družba Rudečega križa je priznala deklici zlato svetinjo in bogati ljudje so ustanovili zaklad za vzgojo in preskrbitev deklice. — Pogumen brivec je 181etni Nikolaj Zvekin v Zagrebu. V Kočkinem zverinjaku se je namreč izmislil kro-titelj, da so obrije v družbi zverin V to svrho se mu je ponudil omenjeni pomagaČ. Dočim je velikanski medved mirno lizal svojemu gospodarju črevlje ter sta se dve hijeni začudeno režali komični situvaciji, obril je pomagač povsem mirno kro-titelja. Občinstvo je pogumnega brivca s krikom in s ploskanjem burno hvalilo. — Ponesrečeni ognjegasilci. V vasi Lhota na Češkem je nastal v nekem mlinu požar. Ko so gasilci pospravljali iz neke shrambe, udri se je strop in zasul enajst gasilcev. Dva sta bila ubita in drugi težko ranjeni. — Zanimiva oporoka. V Madridu je umrla stara udova, ki je volila večinoma ves svoj zdatni imetek v cerkvene namene. Mej drugim je določila tudi primerno glavnico, da se daruje 114 000 maš v pokoj nje duše. — 5 anarhistov so ustrelili dne 4 t m. v Barceloni. Obsojeni so bili na smrt, ker so lansko leto vrgli bombo v procesijo sv. Rešnjega Telesa. — Gledališče iz papirja. Amerikanski listi javljajo, da neki graditelj v Severni Ameriki dela vse priprave da zgradi ogromno gledališče — iz papirja Papir slabše vodi toploto, nego opeka ali sekan kamen ; papirnate hiše bodo tor^j po letu hladneje, a po zimi topleje nego druge Klada iz papirja se namažejo z neko mastno tvarino in jih ščiti vlage; papirnate hiše torej niso nikdar vlažne Papir za stavbene svrhe se namaka, ko se preša, z neko soljo, ki ga stori sigurnim pred ognjem. To je torej cela vrsta prednosti, ki jih ima hiša iz papirja pred drugimi. Amerikanci trde, da se bodo v bodočnosti gradile hiše samo iz papirja, vse iz papirja, a med tem jih to ne moti, da gradijo v Ne\v-Yorku pa 120 metrov visoke hiše iz — kamena. Stari oče, oče in hči istega dne pred oltarjem. Dne 27. m m je slavil mizar Ivan Martz v Dalhudu, Pru-sija, svojo zlato poroko, a njegov sin mizar Karol Martz, obhajal ie istega dne svojo srebrno poroko, njegova hči Karo-lina pa se je tudi istega dne poročila z izvoljencem svojega srca. Stari Martz, ki šteje sedaj 78 let, a je vedno še trden ima 43 živečih otrok, oziroma vnukov in vnukinj Nemški cesar je poslal staremu Martzu izdatno podporo — Potomci angleške kraljice. Pač malo je ženskih na svetu ki bi se mogle ponašati s tolikimi potomci, kakor sedaj vladajoča angleška kraljica Viktorija Ista ima v vsem 70 potomcev in sicer: 7 živečih sinov in hčera, 33 vnukov in vnukinj ter 30 pravnukov in pravnukinj Torej bode letos* o demantnem jubileju vladanja kraljice Viktorije nje družina zasfconala 4- orMni-rapiip KValiioi Viktoriii ie s^dai 78 let 198