Cena: S dinarjev Ljubljana, petek 3. avgusta 1951 Štev. 29 — Leto I. Mednarodna liga za človečanske pravice r“„sa? " )!kt Jugoslavija kot 21. država Sodiiie ‘e pole* trra rdloC:!i. da mora plačati jr-dne Sirnike m sri . Na Papaposov vstop v politično živlienie Do okrepil giDanje za Demokratično časopi Al,-ur. 5. avg. j Tanjug). Sklep -kili č.is4ip>nv. k večinoma |><»dpirajo Papa».*a. Do ««lnj m> se pridružile silii-a. pristašev dktaturc. Proti Pa- |wp.mi pa -ta m- i/j.nili CaldarUova Sirim".. , " cldll= " cn ' i navedel ra/lope za svoj ponovni na¬ šlo,. na jr.litienrn. odru. Izjavil je ,1., je griki n.r«Nf ra,n,l, pro- »fcK najnovejSe Športne vesti 3 avgusta. Pred Lukič (Srbija) - Čirič (Hr- ttature v (i rti ji £gi m|a . ;in na to. e,- »„ livičarji ali desničarji! iF 2 ;K?;H~S n EPEKA > kralj. I Glaeilo EPEKA »Proneftikos, , ter pire. d. M je- Livorno. 3- avp. (Tanjii?). V Li¬ vornu začeli zidati ameriško če¬ trt. v kateri bodo sl.mox.di vojaki m uslužbenci ZDA. ki so dodeljeni rentni za oskrbovanje vojske ZD \ v Avstriji. Časopisje poroča, da stala pripravljalna dela zn ra/ ■Is ■ v Angliji Da^es rotira na negarania v Perz! n posebna delegacija angleške vlače CJDBCTANSKT D N E T N I g LETO I. - 3. AVGUSTA l?5f Konec domžalskega slamnikarstva? Ljubljnnska brigada »Matijo Malpžiča« na mladinski progi v treh dneh dvakrat udarna Pogled na Na razstavi kamniškega lokalnega gospodarstva v Domžalah Je pazljive zast't|iun<> domžalsko slammkarstvo" l" med k.Mpucarstvom tovarne »Unlver- sale« je »e nekaj sledov nekdaj slovite stroke; domžalski slamniki — večkrat sicer pod tujimi, zvenečimi Imeni za¬ ščitnih znamk — so bili znani na sve¬ tovnem trgu k<>t izvrstno blago. Stroka sc ;e razvila na domačih tleh. V številnih vaseh sedanjega kamniškega okraja Je bilo slammkar- oert ze v l«. stoletju. Domačini so spletali kitice kot polizdelke za izdelo¬ vanje slamnikov iz domače pšenične slame. Ker so nekatere zvrsti pšenice bolje ustrezale, so jih odbirali tako Domžale ma kurijo, da segrevajo kovinske (alu¬ minijaste ali cinkove) modele. — Zakaj pa ne razstavljate na raz¬ stavi? smo se obrnili na mojstra. Mojster Ravnikar je vljudno odgo. voril: — Prav rad bi razstavljal- Ko pa ni blaga! S temi izdelki pa ss km sramujem nastopiti. Pokazal je na kup zlatorumenib slamnikov, ki so nedavno Izšli jz sti¬ skalnice. Izdelani so Iz domače pše¬ nične slame, iz kit s širokimi, grobim vlakni. — Zdaj nimamo več surovo nv-3-. r . - - Popre) sm jih uvažali s Kitajskega, iz Pa.iar.ir tsaj veste, kaj pomeni slamnik »Pana. man!) in z nekaterih trnplčnih o*'ikc\ — Pokazal je kito, spleteno iz drobne riževe slame. Potem je razstavil pred nami vse vrste vzorcev raznih slamnl. karskih Izdelkov. — Poprej Je delalo pri nas 30 ljudi, zdaj pa nas dela samo 5. Da nismo popolnoma ustavili obra¬ ta, izdelujemo slamnike iz domače sia. me (mojster jih je spet podcenjuinčr ošinil) in čepice iz ostankov hlačevlnc Znamo pa marsikaj boljšega. Ti slain. niki so zelo cenjeni v Srbiji, da jih ne izdelamo nikdar dovolj. Pred vojne pa smo zalagali z Izvrstnimi izdcik več ali manj ves Balkan. — Da, ko bi Imeli surovine! Je po. tožil mojster. Toda zanje ni deviz Obljubili so sicer, da bomo mogli spet uvažati kite, n. pr. iz Italije. Vi¬ dite, tole so italijanske kite, iz lesenih vlaken. Ce bo kit dovolj, se ni treba bati, da bo slamnikurstvo Izumrlo. Zdaj pa jo mladi fantje — tudi moj. sinova — v zadregi, ali »e naj posve¬ tijo slgmnlkarstvu ali ne; naraščaja je čedalje manj. Skoda! Končno je mojster pokazal še, kake nastane slamnik. V šivalnici šivajo iz kit tulce, tako da se kita zavija v spi¬ rali kakor kača v klobčič. Slamn’k • tem že dobi približno obliko. Zdaj pa je trebn tulce »poškropiti«, počasi po. sušiti in končno slamnike modelirajo v stiskalnici s hidravličnim pri*likom »nad 5 atmosfer). Iz modela pride lepo oblikovan slamnik, hkrati tudi že zl<- kan. — Kaj pa modeli? — Izdelujem Jih sam, je odgovori' mojster. Stare prelivam. Zanimali smo se seveda še za ceno Preseneti te. da Je zdaj proizvajalčeva prodajna cena le 146 din. — Ves'e zdaj so tl slamniki polovico cenejši, r.Jka.* so v prosti prodaji. Prej pa jc bil predpisan laktor 4 — je pojasnil m •}. 5ter. Sn Nobena brigada na mladinski progi Doboj —' Banju Luka ni praznovala Dneva vstaj« tako lepo. kakor je prnz. novala desetletnico ljudske vstaje v Sloveniji IV. ljubljanska srednješolska brigada »Matije Maležiča«, ki del a v Gradski. V treh dneh je bila namreč dvakrat razglašena zn udarno. Pri¬ borila sl je tudi desetdnevno zastavico štaba III. sekcije. V prvi dekadi s- imeli zastavico Sarajevčani. Kaj je storila ljubljanska delovna brigada, da Je dosegla tako lep uspeli? Med vasjo Rudanko in Grudsko teče reka Uosnu. To je huda ovira za gra¬ ditev mladinske proge. Čeznjo Je bilo treba zgraditi most. Se pred pičlima dvema mesecema je bila reka ovira. zdaj pa ni več. Čeznjo »o namreč že izgradili provizoričen lesen most ln položili po njem u-ačnice ozkotirne železnice po katerih vozijo vagončki. Most jc gradila od začetku julija razen nekaterih drugih tudi IV. ljubljanska nrigada. Prve dni je Mo težko saj mladi graditelji večidel nis.» bili vajen tako napornega dela. Toda slušatelji Gndbi nega tehnikoma iz ljubljanske brigade so sc kmalu privadili krampom sto prijeli za delo Biti hočemo meri prvimi, so rekli. Minula je prva dekado. Četrta ljub¬ ljanska ni bila razglašena za udarno Približal se je 22. julij, dnn ljudske vstaje v Sloveniji. ev. Se pred zadnjo vojno s< lo pa ie tudi nekaj ug.c Ini! vrdk. Kje so zdaj domžaLk inonadsl lamnik. k pred kupom slanini kar na tleh. Siamu: ni Izumrlo? Stmtm rnico! podobna je k’n ob dveh »strojilu, It i stiskalnici. Pod n *i Če bogatinca prosiš, te gotovo k revežu napoti V Kranju so se še pred meseci na; i"lj odločno branili urediti za svoj >troke letovanja v okolici domač-c Ob obisku ti oko nehote zbeži po ubem. domačem okolju kraja. Sv*-t ves v gričkih in grapah. Globoko divji sotesk! Kokre pa zdaj šumi. potuhnjena bolj itojl. kot bi zda Z ZANIMIVIMI ČLANKI IN PRIKAZI IZ DOMAČEGA IN TUJEGA FILMSKEGA SVETA DOBITE JO PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV V LJUBLJANI. NA DEŽELI PA PRI BLAGAJNAH KINEMATOGRAFOV CENA 25 DIN Delousha prcu.cn in birokrati > dolgem le; »ril napotil k personalnemu reh-rentu, da mu bo d..I odpustnico. Ta pa mu ni dal odpustnice m tudi bolniškega lista mu m dal, ccš da ga ni bilo nekaj dni na delo In ga je prijavil poverje- zapustitve dela! Tako se Je zgodilo, da je bil Boljšcc kaznovan z občutno de¬ narno kaznijo. Ker ni imel denarja, da bi ka/cn plačal in nič ni bil kriv. ne je pritožil, J\° je prinesel pritožb" na MLO Maribor, so tam takoj videli, da zadeva ne more biti v redu. Boljše. Ca so podrobno zaslišali. Tudi zdrav¬ nik je povedal, da jc rebro zdravo, le na splošno je slab. Tako je romala pritožba . da odlm opnje i oprosti krivde in kazni, na drugo stopnjo, na bivšo ma¬ riborsko obla**. Tu pa je dobil prošnjo v roke birokrat, ki Jo j e zavrnil in utemeljil, da bi se moral Boljšcc po povratku iz bolnišnice javiti najprej presonalnemu referentu in šele nato Pri prosti prodali kruha NE SME BITI VRST po v »od veliko V Ljubljani sedaj zaposleni takoi razrešili. islužbe »regrešil In naj plača MLO Mai vili Tak n i obiskujejo, bili prj kosilu, pripovedovanju, da se držijo pri Vo. čanu, jih nikakor nismo mogli najti. Boljši kažipot s<> bila njihova grla in samo i>o teh smo Jih izsledili. Ob dolgi mizj jih je sedelo na vsako stran trideset. Da bi »siromuk*«m« ne bilo prevroče, jim je delala senco streha iz vejevja. Mežkova mi je z roko pokazala pro¬ ti bahati domačiji na najvišjem griču: je Vočan. Nje rosili •cim. je rekel dilo se jc. da je javni tožilec LRS vložil zahtevek za varstvo zakonitosti in ministrstvo za delo LRS Je kot nad. zorni organ v navedeni zadevi obe od¬ ločbi razveljavilo kot protizakoniti. Avgusta Boljšeca pa oprostilo krivde in kazni. Na podlagi te odločitve Je Boljšec dosegel svojo pravico. Proti personal¬ nemu referentu Jožetu Goljevščku je bil uveden upravni kazenski postopek, ker je ožil pravice zavarovancu s tem. da mu je odklonil izdajo bolniškega listka. Kaznovan je bil s primerno de¬ narno kaznijo, M. »H Guzijevi pojte (domače Im; Mežkovo), saj je aktivistka.« Vočan je sicer zadružnik, pa bj človek čakoval, da je tudi zelo zaveden in da bo vedel, da bi on v svojem raz, rostranjenem domu laže sprejel krde i gostov kot Mnžkova v leseni bajti >da žal ni bilo tako. In ko So sto pili h Guzljev!, so »e vrata lesen« te na stežuj odprla otrokom iz vse Kranja in na tesnem ognjišču it lep čas sem kuha in peče od ra. neg a jutra do poznega večera. Šim: annva hiša pa se više od Gu e bahato šopiri in njena vrata s« i ta zgodba pa Ima tudi še nada- nje. Guzljev dom je namreč lesen : skromno ometan in prebeljen, ,i prenesel obilnega kurjenja, iz- ta stena rb štedilniku se )e vnela, > hoteli otrokom nupravitl poseb- eseljc It. Jim napeči palačink, lastnik bi se vsaj zdaj premi- n dejal: »Dosti je. pri meni ne te biti nič več.« Toda Mežkov: niso ljudje take baie. Zaskrbljeni mož je le znova stopil na oddelek ra komunalno dejavnost pri mestnem Ijudsk.-m odboru in ponovil svojo stare prošnjo/TM-TSi hišo malo popravili. Pa je lahko samo spoznal, da je dobrota še tudi danes večkrat sirota in da Vončani p 0 mišljenju In čustvovanju niso samo med kmeti, ampak tudi v predstavništvih ljudske oblasti. »Zakaj pa ste jih vzeli pod streho?« — t 0 je bil namreč odgovor, ki ca je bil dobil na svojo prošnjo. In k temu še krepko zabeljeno pripombo: »Saj če bi bila njihoi aša. bi jih gotovo ne. ko pa jf a, ste jih seveda lahko.« Mež. Guzije*d bajti namreč le sta ozirom« je šele samo deln* i last misliti, da jo dnevna letovanja v Kranju nekaj nemogočega. Niti najmanj! Otroci žive prelepo In 40 tistih iz prve izmen* 1 w je v 10 dneh poredilo Za polnih 120 kg. Pri vsem tem p a so ta let«.. vanju ravno v Kranju nadvse poceni, V desetih dneh so pri štirih obrokih r«*k le abiij .■••čkrat Izdali 1 len jenih Založba Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je izdala v pr¬ vem p«il!etju razen svojih rednih pu¬ blikacij tudi nekaj zelo pomembnih knjig, med njimi »Zeliki popis izdaj Jugoslovanske akademije od leta 1861 do 1051«. To je prvi primer, da sm«. dobili celoten popis vseh izdaj, soliden, zanesljiv urejen po modernih biblio. graiskih zahtevah. Popis bo dobrodošel vsem, ki uporabljajo pri delu publika¬ cije Akademije. Kronološkemu popisu posameznih izdaj jc priložen v drugem • .ini popis avtorjev Z na¬ tančnimi podatki o sodelovanju pri po. sameznih publikacijah. Popij obsega nad 500 strani. »Zbornik pravne fukultcte«, ki ga ureja prof. S. Zuglia, priobčuje 12 raz¬ prav, ki obravnavajo večinoma pro¬ blematiko naše države in ljudstva. T«> gradivo je obdelano strogo znanstven« V seriji »Novejši hrvutski plsa:elji« je izšel v dveh knjigah izbor kritik publicista Milana Marjanoviča z na¬ slovom »Hrvatska moderna«. To Je izbor študij, recenzij, portretov, član¬ kov in polemik najbolj markantnih književnih kritikov »modernistov«. T<> gradivo bo čez kakih 00 let zelo do¬ brodošlo za proučevunje takratnih ču¬ tov ter dela na zgodovinskem in knji. | ievnem področju. Delo akademika Petra Skoka »Slo¬ vanstvo in r -manstvo na Jadranskih otokih« je važno za proučevanje zgo¬ dovine, naseljevanja našega ljudstva na jadranskih otokih in ondotnlh na- »Ribarjcnjc in ribiške potegavščin« klasično delo dubrovniške književno¬ sti Petra Hektorovlču je priredil za tisk prol. dr. Ramiro Bujas. To je peta Izdaja tega dela. Priložene so ji dobre beležke, roztolmačene so doslej nezna¬ ne besede, dodane pa še stare pesmi s Hvara v besedilu in notah. Mustru rana priloga in zemljevid, ki na njeni laliko zasledujemo pot ilcKtoroviča ir. njegovih ribičev po morju, bosta mno¬ go pripomogla, da bo to klasično pe¬ sniško delo in pomemben kulturnozgo¬ dovinski dokument iz Iti. stoletja kut najbolj populariziran. Serija »Stari hrvutski pisatelji« j« obogatena z deli kajkavskega pisatelju Tita Brezovučkega. Ta dela sta pri¬ redila prof. Milan Ratkovič in dr. Slavko Oatušič. Razen tega so Izšle le knjige: »Daj. vinlzem«, delo ruskega akademiku Smaltzhausenn. enega najboljših Dar¬ ki Irti)* iz Akademije ZSSR zaradi spora senkom, dalje »Doba manufakture v Hrvatskl In Slavoniji« kot prva Knjiga serije »Hrvatska ekonomika« dr. R. Bi- čaniča In »Epikontinentalni pasovi« dr. J. Andrassyja, ena najboljših razprav nn svetu o pravici do izkoriščanja nafte na primorskih področjih. Dr. Andrassyja so nedavno povabili v Haag, da bi tam predaval o tem vpra¬ šanju. Do konca leta bo izdala založba Jugoslovanske akademije razen rednih publikacij še vrito del v Izrednih iz¬ dajah z raznih p**dročlJ znanosti ln književnosti. kaj nad 300 din. amo če so kupili sadje, se je števil- a izdatkov naglo dvignila. In v čem ; »uganka« njihovega načina gospo- urjenja? Odgovor je preprost: v za. esti ljudi, ki so take volje in takšne- n preprlčonju kot je n. pr. Mežkovo. * ka tovarišica že z a drugo izmeno - ime sem žal pozabila — brezplačno dni je prejela *o mio 800 i Ipravitelj primsk.Ivske *le je *pokl«* iil zelenjavo s š«»lskega vrta. upravnik w»djetja »Vino« nekaj sadja i. pd. Ce m v Trstu bo Izdelal delovni kolektiv tovarne •Iskra« v Kranju celotno kinoaparatu- ro v vrednosti milijon dinarjev. »Ce pa do 22. julja naša brigada i >,> razglašena za udarno, ne bo ni- :oli«, je rekel tedaj njen komandant Mnogi so delali ponoči, pa Sano. Ljubi Janš to di‘lo šest d: un pred brigad iarno, p*.hv komandir* iih i bilo Samo dva dni je bilo še d vanja desetletnice ljudske v k«*) po mitingu s« ljubljanski ‘klenih d n 22 julija zobci, melje še za en steber. D«-lali so udar¬ niško noč in dan. Mlad nočno delo prepovedano, pa i u vzlic temu delale Vagonček za vagnnčkom Je drdral čez most ln stresal bet« konstrukcijo temeljev ..loku sredi reke. Bliža! s«> je 22. julij. Brigadirji So bili prepričan delo ob pravem času končan v pravem smislu ni bilo v najboljših med mladinci ni S, bili vsi najboljši. Delo jc bilo dn- izirano V barakah so ostali samo tisti, ki riirji. ki stati ielju. :tno. Drug Ho prepe- lelje. Tam Poročajo nam IZ KONJIC Dela pri gradnji novega betonske« <>sta čez Dravinjo v Slovenskih K« jicah bodo skoraj končana. Ker j pri prejšnjem mostu pre. ejš.-n « ek. orali eti ?sto Izrat zasipavajo izkopane jame pri beton ranih nosilcih. Delavci in monter DES so preteklo nedeljo prestavili ž« lezni nosilec električnega voda za n« knj metrov stran, ker je doslej stal tik ob mostu. K 0 bo v celoti dograjen In verjetno že t a mesec predan svojemu namenu, bo promet močno olajšan, saj cez stari leseni most niso mogli voziti težko naloženi kamioni, ki vsakodnev¬ no vozijo les s Pohorja v Konjice. Flzkultumo društvo KONUS v Sl«»v Konjicah pripravlja v nedeljo, dne ». avgusta, fizkulturnl dan. Razen d<*- načega društva bod Q sodelovala tudi iosednja društva pri nogometnih, od- bojkaških in podobnih prireditvah. Na .redu je več tekmovanj med dru- l, ob zaključku pa bo krajevni od- 1 še kratek kulturni spo¬ red L. V. IZ POLJČAN l r zadnjih dneh so začeli v nižin- ih predelih poljčan-kega okraja ko¬ siti otavo, ki je letos zelo lepa in Je o dosti manj kakor sena. Ugodno e pomaga kmetovalcem pri spra- razen tega pa lahko na teh trav. nikih računajo še na eno košnjo v icptrmbru. To bo tudi močno pomaga¬ lo prj vzreji živine, ker je bilo v pre¬ tekli zimi precej živine odprodane za¬ idi pomanjkanja krme. Fara. — Tri leta po osvoboditvi so ičeli v Fari graditi cesto I« Fare ozi Slavski laz. Toda ceste niso do. končali. Zdaj čaka. kdo se je bo usmi¬ lil. Kaj če b se jc spomnil Kl.O? IZ MURSKE SOBOTE vasi Cepinrl na madžarski meji že veliko pisali v našem central. ia lokalnem časopisju, Ob volit- icd prvim: din in žc za graditev vah je vedno nied prvin daj zjutraj zaključijo vol družni dom so zgradili /.daj so zgradili velik m« ga so prispevali 400.00 imajo pripravljeno opek. delavnic kmetijske zadru Zdaj 5,, delovni in neutrudni Cepin, čarji spet prišli v ospredje, Ta mal vas in njeni delovni ljudje so sklenili da bodo v vasi vrteli filme. To bo kratkem. D<*ma so vse pripravili |n ta teden bod n prevzeli kinoaparatuir v Kranju za zadružni dom. vzlic temu da nimajo električnega toka. Poskrbeli so za motor, ki jim bo dajnl elek trično energijo, V kratkem bodn vr¬ nil prvi film, snj je že vse priprav. Ijenn. le aparature še čakajo. Pridnim varanom male obmejne vasi vse priznanje za njihovo delo. Nedavno Je PrezidiJ FLRJ odlikoval v snbo>kem okraju z medaljo dela 3 prosvetne delavce, eden Je prejel celo Red dela. Svet za prosveto pri OLO Jc sklenil dati priznanje za vrstno po¬ žrtvovalno delo širšemu krogu pmsvet. nih delavcev. Zato ja pohvalil in na¬ gradil s knjižnimi nagrndami 14 črn¬ ilih delavcev, 13 jih jo pr« knjižno nagrado. N. IZ MARIBORA Urejevalna dela n a Grajskem trgu o nedavno začel! in so dvignila med reblvalst .om precej prahu. Deležna o bU u ostre kritike v lokalnem tisku, 'rvotnl načrt za ureditev tega kočlji- egu prometnega vozla je bil nato promenjen In zdaj se zdi, da so le ašll boljšo rešitev. N a Grajskem trgu so napravili pro¬ metni otok, ki bo asfaltiran, okrog in okrog pa bo speljano cestišče, tako :la Je končno urejen tudi prostor za parklrnnje avtomobilov pred hotelom •Orlom«, in vprašanje prometa v Ve. rinski ulici, kjer je dovolj*-n samo ■n*.smerni promet. Novo cestišče pred hotelom »Orlom« 'o tlakovali z granitnimi kockami, ploč- lik so znatno razširili in .* • Prej so seveda podrli ln odstranili staro »iupv« pred hotelom. po domovini Sladkorna pesa je obrodila zelo dobro. Kmetijski Strokovnjaki Sladkorne tovarne v Županji pravijo, da bo letošnji pridelek sladkorna pr*se boljši kakor v zadnjih petih letih. Izračunali so, du bo znašal hektar¬ ski d«no$ 120 metrskih stotov ali približno polovico več kakor lani. Tovarna je že pripravljena na le¬ tošnjo kampanjo. Njena sušilnica bo obratovala letos s polno zmog¬ ljivostjo. Sladkorno peso bodo za¬ čeli odkupovati 1, septembra, pre¬ delovati pa sredi septembra. Borovo pripravlja novo kolekcijo obu¬ tve. Vodstvo trgovinskega omrežja kombinata gumija In obutev v Bo. rovu je pripravilo širše posveto. vanje ob izb«)rti nove kolekcije obutve. Posvetovanje se je začelo v sredo in bo trajalo do nedelje. Nanj so bili povablj«'ni predstavni¬ ki gospodarrkega združenja usnjar¬ ske industrije. Sveta za predelo¬ valno' Industrijo, vlade FLRJ in Sveta za predelovalno industrijo vlade LR Hrvatske, Trgovinsko omrežje Je pripravilo vzorce iz¬ delkov mnogih čevljarskih podjetij In zadrug širom po državi, ki so Jih razstavili, da Jih bodo udele¬ ženci posvetovanja videli. Posve¬ tovanje Je zel 0 važno, saj vemo. d a marsikje kakovost in izbira obutve še nc ustrezata zahtevam potrotnikov. Kruh v prosti prodaji ludl v Skoplju. Tudi v Skoplju so začeli v sr^do prosto prodajati kruh. Bel kruh prodajajo po 38. iz enotne m^ke pa po 30 din. Število pr**dajHn se je podvojilo In namesto doseda¬ njih 5000 do 6000 bodo pekli odslej nad 17.000 kg kruha dnevno, da ljudem ne bo treba stati v vrstah. Izvoz istrskega kamna- Iz Istrskega kanili"! ■ - lijo Anglijo, Švico in Belgijo 133 kubikov kamnitih bl"kov in plošč v Italijo pa še «00 kubikov drobi Iz teh držav prihajajo n**va naro¬ čila za • -.mna. Istr¬ ski kam«-n je postal znan v Evropi pred kakimi I50 loti in v tem času so zgradili iz njega v velikih me¬ stih mnogo pomembnih poslopij. Kamen, ki ca Izvažajo zdaj, upo- bomhardirunjcm porušenih po¬ slopij. Nova hidrocentrala v Makedoniji. V okviru letoinicga praznovanja Ilindenske vstaie Je zace! a nbra-o- vati nova Ivdncentralu Pesočani pri Ohridu. To j* 1 največja hidro- centrala. knr so ;ili zgradili v Ma« V Srbiji b"il«i km.:lu mlalili /it". 7. r ‘ v je v Srbiji povsod končana in zdaj mlatijo žito. Žetev so pospešili, ker je bilo vreme zelo ugodno. Iz krajev, kjer so žito ž« omla*ili, pošiljajo mlatilnice v druge kraje. Tudi mlačev bo kmalu končana. Tekmovanje Bora in Trepče. Ob II. kongresu Zveze sindikatov Jugo¬ slavije. ki bo v začrtku oktobra. rudnik:« svinca v Trepči na d-."- borski delavci jo na sindikalnem za v* hov kolektiv znova priboril pre¬ hodno za«»avo vl. dr. Hidroelektrarna Vinodol bo začela le«os rbratosati Prvi generator z zrn* g- Ijivost jo 33.11«) kVV bo začel na no¬ vi h d ili v \ ■ obratovati. Armirani betonski cc- vnvod, k| ga gradi gradbeno p*-d- jeije »Hidroelektra« iz Zagreba, b«. dolg okrog 5 km. širok pa nad 2 metra. C« lotna dolžina vseh cevo¬ vodov in predorov vlnodniske elektrarne znaša 18 km. Elek-rar- na bo d *)ala električno rnerz: o omrežju n., v. kem prostoru. Ka¬ dar pa ho voda v drugih hidre- elektrarnah upadla ali pa bodo na¬ stale kake druge težave, bo dajala električno • nei po 110 km dol- eem daljnovodu tudi zagrebškemu omrežju. Prek trafopostaje Laško bo povezana s hidrnrentralami no tudi istrsko področje preko transformatorske postaje v Matu- 1 ju. s čimer bodo povezane tudi hidrocentrale n a Soči. Povečane količine kruhu In peciva v prosti prodaji. Ker so vrste pred prodajalnami pokazale, da so dali v Zagrebu prvi dan v prosto pro¬ dajo manj kruha in peciva k*»t žele potrošniki, »o danes povečali koli- čine v prosti prodaji za 10.000 kg kruha in vrč liso. k**sov peciva D a jc manjkalo prvi dan kruha v prosti prodaji, si razlagajo z ne¬ navadno velikim povpraševanjem, ki se Jc povečal zaradi tržnega' dne. ko prihaja v mesto mnogo ljudi iz okolice. umetno oplodili 180«J. od teh bork tretjino že drugi. 1 obratno križal s čistokrvnimi karakulskimi ovni S taksnim križunjtm bodo v trei do štirih letih vzredili prve čisto krvne karukulskc ovne ki jih ji morala star« Jugoslavija uvažat ovne žc leta 181)5 in jih križajo našo kupreško, primorsko in karaš laško ovco. Celo nekateri zasebnik so pred vojno redili karnkulsk ovce in Izvažali dragoceno* krzn njihovih mladičev v Nrmčijo i: Italijo. Takrat pa ovac niso umet no oplajali. Karnkulske ovne s klali, čeprav je dosegla njihov cena do 20,000 din. S- le 1 h h 1 4 so na tem državnem kmetijsken posestvu umetno oplodili 300 črnil karavlaikih in 300 kuperških ova in tako dobili prvikrat 700 kara kulskih jagnitd iu 7»W plemenski! jagnjed. R-/e,i na tem d-Žavnen posestvu rede karakulske ovn< tudi n a VlasičU jn v neki kmečk . delovni zadrugi pri Livnu. • LETO I. - 3. AVGUSTA 1951 LJUBLJANSKI DNEVNIK Vodita mladinca Grosek in Bajec la I odstotkov je povečala vlil vinskega sila jon 300.000 litrov vina. Od tega *. ■>vif r M M. J:i. 4:«: S. • «. 7:5. 5:t: -enlork.: mmmm mmmmi ■ jo bo na Za dograditev stanovanjskih hišic “»■ S "M ~ "m.,, » Hrv«,»k* mil »rbljo « I.kUlMt.m .1 «:» ”Sk.JT. šiimSfME SSSiS —SH TRGOVSKO PODJETJE ac cvitia LJUBLJANA, STRITARJEVA 7 iKladivar LJUBLJANA. ZALOŠKA 21 ss? ie po pr " : srsKjrss? i srs* SKiS-Viar- ‘ *-“■> ~ s;;;k.r^. tTiit M> _ ik S^uil •vtobui;* V.‘bnuaSa je muTna položaju« Zajčji vin »ulile boje » »o- jsrtf >&. Za ples ,n razvedrilo (na valovih 202.1 TTSTaSR "a Ulmskem platnu prikazujejo ski dvcrm ka.icetar n« Dunaju, od lela LJUBLJANA — UNION: amer. barvni : »:r^ a*s^rvirsssK, “.r&rs čeika sodelavec Gajeve -Danice.. Njea<>- 1010. — Sloga; premiera francoskemu va epska pesnitev •Šmit Srnail age Cen- rima jBiata Bnuqulnqtiant Kratk. tJSii ?r- K s:r^z.^ r \v« n ‘.%‘‘s^;: S-SSsHaS aVS^s! *&£ rF 3 3 «?.. v.“f^r?KS»ra^s sr ’■ tjtsus&srsrs. r ;;' k stvsk nar. Velik*. - Ljubljana, dne 2 avr "PtSSTH^I K " : ' n k " ,;i £B£"' "“““25 .."S« TANOVANTF Ti .V' 4 IJen. razliko d m Strun 4 LJPBEJANSKT DNEVNIK ' LETO I. - 5. AVGUSTA 1W Ob Ohridskem jezeru preživlja počitnice 13CO dijakov in študentov Ohrid je po svojih naravnih lepotah. Se bolj pa po kulturnih in zgodovin¬ skih spomenikih znan Hrom po naši Slovi to mesto kot muzej.’ Zato « do. mači in tuj: turisti zaisj čedalje bolj zanimajo. V Ohridu in okolici je zdaj na počitnicah okrog 1.300 dijakov tn itudentov Vsak dan prihajajo že novi letoviščarji. ■ je vsak dan več sto. Ker ni določene¬ ga prostora za čolne, se kopalci v njih prerivajo in ovirajo drug drugega. Na plaži dobiš samo pijačo in sir, drugih jestvin pa ne. čeprav jih je v Ohridu in okolici obilo. V Gorici so uredili letovišče za študente, za pitno vodo pa niso poskrbeli. Mnoge sobe so brez ključavnic in ključev. V restavra¬ ciji hotela Bellevue ni rešeno vpra- L e tal a so draga Medtem ko je stali staro ameriško lovsko letalo iz minule vojne »Mu¬ stang F-17 55.000 dolarjev, stane nočno lovsko letalo na reakcijski pogon »Scorpyon »FR-89 1,278.125 dolarjev. Takšna letala izdelujejo že v serijah. Skoraj enako so naraščale tudi cene ameriških bombnikov. Prvotna stan¬ dardna »Leteča trdnjava« B-17 je ve¬ ljala 238.000 dolarjev, iestmotornl bombnik »Conweyer« B-36 pa velja 5.537.588 dolarjev. Gradbeni stroški za enega največjih newyorških nebotični¬ kov »Crysler Building« so bili nekoli¬ ko manjši od cene štirih takšnih bomb- li na otoku leto dni, v prihodnjem po¬ letju pa jih bo zamenjala nova sku -1 pina. Ekipa se bo ukvarjala z oceano- | grafskim, fizikalnim in biološkim raz- j iskovanjcm. razen teaa pa ima tudi praktično gospodarsko nalogo. Organi¬ zirala naj bi sistematičen lov na Računajo, da živi v vodah Kervuele- ; na okrog 100.'4)0 mrožev, teh okornih- velikih na po' vodnih, na pol kopen¬ skih živali. Mrož doseže dolžino do sedem metrov, tehta pa do 3000 kg. Vse : kaže, da gre njihova teža nekoliko v , škodo inteligence. Mroži veljajo nam- j reč v nasprotju s podobnimi, toda j mnogo bolj inteligentnimi morskimi • živalmi ljulni. za eno najbolj zabitih ! živali. So pa zelo koristni. Iz mrože- vega sala izdelujejo zelo dobro olje. ‘ uporabljajo pa tudi njihove kosti, okle , in kožo. Lov na mrože bo edina g«»- spodarska dejavnost na Kervuelenu in baza kervuelnike predelovalne indu¬ strije. Francoska vlada jo določila tudi obseg lova, da ne bi pobili vseh mrn_ lev. Razen ljudi love namreč mrože tudi morski psi, ki pnžro celih 30^7 mladih mrožev. Mreži pa se tudi zelo Novo sredstvo za zavarovanje železa proti rji Strokovnjaki vsen dežel se že dolga leta ukvarjajo z vprašanjem, kako b; zavarovali iz jekla in železa izdelane predmete, da ne bi zarjaveli. Kolikšno škodo dela ‘ rja, prepričljivo dokazuje tale primer: samo na podzemeljskih cevovodih v ZDA napravi rja letno za 500 milijonov dolarjev škode. Rja razj« •vsako leto 6—8 milijonov ton železa in jekla. Nova kemikalija za zavaro¬ vanje železnih in jeklenih predmetov proti rji pa pomeni velik napredek \ primeri z dosedanjim načinom zaščit« s pleskanjem. Proti rji uporabljajo zdu. kemično spojino, ki je v nji predvsen. žveplena kislina. Le-ta spremeni že¬ lelo — in hidroksid v železne fosfate ki varujejo železo. Najstarejše drevo v Evropi Najstarejše drevo v Evropi je Hipo¬ kratova platana na otoku Cos v Egej¬ skem morju. Ustno izročilo pravi, da I je pod tem velikanskim drevesom pre¬ daval svojim ucencem »oče medicine* grški filozof Hipokrat, ki se je rodu 460 let pred našim štetjem. Ta platana bi bila torej stara blizu 2500 let. Težkn je sicer verjeti, da bi preživelo drevo toliko stoletij, drži pa, da v vsej Evro¬ pi ni večjega in starejšega drevesa od platane na Cosu. Poganjek te orjaške platane so nedavno presadili na vrt angleškega zdravniškega društva in ta¬ ko bodo angleški medicinci sedeli pod krošnjo platane »očeta medicine«. Velikansko lovišče mrožev V Parizu imajo »Muzej govorov« Pariz se lahko pobe..a s svojevrstnim muzejem, kakršnega ni nikjer dru¬ gje na svetu. Gre ra »Mu¬ zej govorov«, v katerem hranijo nad 15.000 gramo¬ fonskih plošč. Muzej s., ustanovili že pred prvo svetovno vojno, ko je ho. tela pariška univerza, zna¬ menita Sorbonna t urediti fonetiki institut 'in »go¬ vorni arhiv«. Sredstev zn uresničenje tega načrta ni bil«\ dokler ni ponudil univerzi pomoč neki fran¬ coski industrijec, ki je izdeloval fonografe in fonografske valje (gramo. Ionskih plošč takrat še ni bilo). Tako So v začetku junija 1911 ustanovili in odprli laboratorij za be¬ leženje govorov. Muzej hrani še zdaj slavnostne govore ki so Jjh imeli ob tej priložnosti minister za prosveto, prorektor in Irugi povabljeni gostje. Pozneje se je arhiv muzeja razširil in pomnožil, prav tako pa tudi njegova služba. K fonetskemu zavodu se za¬ tekajo mnogi tujci, zlasti študenje ln profesorji, da se nauče pravilno govo¬ riti francoski. V muzejskem arhivu hranijo razen tega govore mnogih zna¬ menitih politikov, umetnikov ln znan¬ stvenikov. Tu lahko slišiš recitacije slavne igralke Sare Bernnnrdove. Iro¬ nični govor Bernarda Shavvft z njego¬ vim sarkastičnim smehom, dostojan¬ stveno predavanje Aristida Brianda v bivšem Društvu narodov. V arhivu hranijo tudi gramofonsko ploščo z Le- Pogled na del Pariza ninovbn govorom, plošče z govorom psihologa Vandervelda in pisatelja Ki. plinga, Poincarejeve in Venizelosove govore, pa tudi na lajanje spominjajoče Mussolinijeve govorance ter Hitler¬ jevo histerično kričanje. Zelo zanimive so posebne folklorne zbirke. Tako je posnel Pnul Emil Vlctor za muzej 250 plošč s pesmimi in glasbo Eskimov. Posebne ekspedi¬ cije muzeja so potovale v Bolgarijo. Grčijo m Malo Azijo ter prinesle' od ■ >ndod dragoceno znanstveno in fol¬ klorno gradivo. Govori, narečja, pesmi in glasba vseh narodov sveta so po¬ sneti na gramofonske plošče ln hrar.ijn Is letala jih v arhivu tega znamenitega pari¬ škega muzeja. Razen drugih nalog sl uprava mu¬ zeja posebno prizadeva posneti narečja posameznih jezikov, ki se pod vplivom izobrazbe in civilizacije čedalje bolj umikajo knjižnemu jeziku. Zelo za. nimiva' je tudi zbirka, v kateri je shranjena akustična slika nekdanjega življenja In obrti, ki so izumrle. Tako hranijo v muzeju na znamenitem trgu Leg Halles leta 1895. posnet,* ploščo »Glasovi Pariza«. Na njej slišiš klice prodajalcev s tega trga in vse živahno vrvenje tega pariškega okraja. Izmc4 obrti, ki so zvočno ovekovečene v muzejskem arhivu, je »znanilec smrti*. Le-ta je hodil nekoč od hiše do hiše in oznanjal smrt posameznih mešča¬ nov, žalovanje njihovih svojcev itd. Pod Mont Blancom nameravajo zgraditi predor V prostorih Ministrstva za Javna de¬ la v Parizu sc je začela 23. julija med¬ narodna konferenca o predoru pod Mont Blancom. Tako se je približala uresničenju misel, da bi speljali pod Mont Blancom moderno avtomobilsko cesto. Naloga konference je bila ugo¬ toviti, ali bi se lahko začela dela že v doglednem času, ali pa naj bi načrt znova odložili do boljših časov. Pre¬ dor naj bi vezal Chamonix na fran¬ coski s Courmayerom na italijanski struni Mont Blanca. Konference pa »e rilso udeležili sa¬ mo predstavniki dveh na predoru naj¬ bolj zainteresiranih držav Francije in Italije, marveč tudi Švice. Švica, zlasti Ženeva, se zelo zanima za ta načrt, saj bi držala severna dovozna cesta do predora čez ženevsko p«>dročje. Švico je zastopalo več delegatov, med njimi legacijski svetnik poslaništva v Pari¬ zu Merminode, ki je kot opazovalec že prej sodeloval na francosko_ttalijanskih pogajanjih o predoru pod Mont Blan- Konferenca je obravnavala predvsem pravila mednarodne delniške družbe ki bi prevzela gradite- predora in skrb zanj. Gre za družb«, francoskih, italijanskih in švicarskih članov s se¬ dežem v Ženevi. Gradbeni stroški bi znašali 80 milijonov švicarskih iran- kov in polovico bi prevzela delniška družba. Le-ta bi izdala delnice in bi tako zbrala denar. Delniški kapital b: se obrestoval s predorsko carino, k. bi vrgla letno 3 milijone švicarskih frankov. Važno je bilo tudi vprašanje predorskih koncesii. Konferenca jr obravnavala tudi vprašanje državnih prispevkov h gradbenim stroškom. Polovica gradbenih stroškov velja za rentabilno naložbo kapitala, drugo po¬ lovico pa bi bilo" treba zagotoviti ka¬ ko drugače. Načrti določajo, naj b: prispevale države 15 milijonov švicar¬ skih. Pet milijonov švicarskih fran¬ kov naj bi prispevala Ženeva. Razen tega razmišljajo o posojili 20 milijo¬ nov švicarskih frankov, /.a obresti in amortizacijo naj bi jamčile vlade Fran¬ cije. Italije in Švice. Na francoski strani pa imajo proti temu pomisleke. Francoska vlada daje namreč pred¬ nost oboroževanju. Mednarodna nape- oziroma odgoditi graditev predora pod Mont Blancom, kakor se je zgodilo že večkrat. Otroci 25 držav ilustrirajo Andersenove pravljice Egiptovski in siamski otroci ter nji¬ hovi vrstniki v evropskih in ameri¬ ških deželah se bodo lahko kmalu nav¬ duševali ob lepo ilustriranih Anderse¬ novih pravljicah. Njihov prevod bo namreč kmalu izšel v arabskem m siamskem jeziku. To je posredno eden •zmed uspehov mednarodnega nateča¬ ja za risbe, ki ga je organiziralo dan¬ sko društvo »Pomoč detinstvu«. List »Cnpcnhagen Revievv« poroča, da so bili pozvani o:roči iz 25 držav, naj so¬ delujejo v natečaju in predlože r:ste, po katerih bo ilustrirana po ena zbirka Andersenovih pravljic. Egiptovske in siamske šolske oblasti 50 dale prevesti bi mogli tudi njihovi otroci sodelovati Pekel ognja in vode Tnk«> bi lahko imenovali položaj, ki je nastal v mestu Cansas City, glav. Cansas po nedavni veliki poplavi. Me¬ sto ima 600.000 prebivalcev. Večkrat zapored se je utrgal nad njim «ib!ak :n voda v reki Cansas je tako narasla, da je prodrla nasipe. Nekje v pred¬ mestju je dvignila narasla voda veli¬ kanski petrolejski tank in ga razbila. Petrolej se je razlil, na bližnjem jelek- padla na petrolej in le-ta se jc vnel. Nastal je velik požar, eksplodiralo in razlilo se je sc 20 petrolejskih tankov. Po poplavljenih ulicah industrijskega dela mesta se je razlilo nad dva in pol milijonov litrov petroleja. Vnele so se tovarne in skladišča. Bilo je več člo. veških žrtev. Zc prvi dan je znašala škoda 4 ;n pol milijone dolarjev. Po¬ žar pa je trajal več dni, ker si gasilci zaradi silne vročine sploh niso upali v bližino gorečega dela mesta. Na bregovih Temse v Londonu bo ta mesec prvo mednarodno tekmova¬ nje ob »»delovanju 15no ribičev-ama- terjev, ki love na trnek. Angleški ri¬ biški klubi so povabili na tekmovanje ribiče iz mnogih evropskih in ameri¬ ških držav. Stroške prevzamejo doma¬ či klubi. Ribiči bodo tekmovali, kdo Naslov 1 'uredn?Ava Sl uT°uprave: Ljubljana? Knafljeva ul B. poštni predal *nT 120 dlnarlev - tnaeratni oddelek Seienburgova ul S. telefon * 8 -a« - * STEVeNSON: . - ČUDNA ZGODBA-i dr. JEKVILA in gospoda HYD£A | Poglavje IX Zgodba dr. Lanyona Devetega januarja, to je pred štirimi dnevi, sem po večerni poiti prejel priporočeno pismo, njega sošolca llenrvja Jekvlla. To me je precej presenetilo, ker si nista imela navade dopiso¬ vati Moža sem obiskoval, prejšnji večer sem celo večerjal pri njem in se nisem mogel domisliti, kaj naj bi bilo v najinih odnosih takšnega, tla bi narekovalo formalnost pismenega obveščanja. Vsebina pisma je samo še povečala moje začu¬ denje, kajti glasilo sc je takole: 10 .decembra. 18 ... »Dragi I.anvon. — Ti si eden mojih najsta¬ rejših priinicljev. Čeprav sva včasih imela raz¬ lične poglede na znanstvena vprašanja, se ne .norem spomnili, da bi (vsaj jazi nehal gojiti do tebe prijateljska čustva Ni bilo dneva, da ne bi žrtvoval premoženja ali leve roke. tla bi li po¬ magal. če bi mi rekel: JekvII. moje življenje, čast in razum so odvisni od tebe. luinvon. moje življenje, čast in razum so li izročeni na milost in nemilost. Ce me nocoj ne uslišiš, sem izguh- Licn. Po takem uvodu morda pričakuješ, da bom od Tebe zahteval kaj nepoštenega. I resodi sam. Prosim, da se odpoveš vsem nocojšnjim ob¬ veznostim — da. tudi v primeru, če l»t le pokli¬ cali k smrtni postelji kakšnega cesarja. Ce ni¬ maš svoje kočije prav pred vrati, najemi izvo- ščka in se odpelji. S tein pismom, ki naj Ti bo vodilo, se odpelji naravnost na moj dom. Poole. moj služabnik, je že dobil navodila Počakai Te bo s ključavničarjem. Potem moraš vlomiti vra¬ ta v moj kabinet. Vstopiti moraš sam in odpreti stekleno omaro na levi (črka E) in vlomiti klju¬ čavnico. če bo zaklenjena. Nato potegni ven. ne da bi kaj vzel ven. četrti predal z vrlin, ali (kar je popolnoma isto) tretji predal s tn.. Ker sem tako razburjen, me neprestano obhaja bolesten strah, da Ti ne bi dal napačnih navodil. Toda če sem sc zmotil, boš spoznal pravi predal po tejle vsebini: nekaj praškov, steklenička in dnevnik. Prosim Te. da tn predal odneseš s seboj na Cn- vendish Squnrc v prav takšnem stanju. To je prvi del Tvoje usluge, zdaj pride dru¬ gi. Ce se takoj po prejemu pisma odpraviš na pot. boš prišel nazaj dolgo pred polnočjo. Toda tn čns Ti puščam ne toliko znradi tegn. ker se lahko pojavijo nepremagljive in nepredvidene ovire, ampak zato. ker je bolje, da sem za tn posel izbral uro. ko služinčad spi. Prosim Te to¬ rej. da si opolnoči sam v svoji sprejemnici in da osebno spustiš v hišo človeka, ki se bo predsta¬ vil v mojem imenu, in da mu izročiš predal, ki ga boš prinesel iz mojega kabineta. Takrat boš opravil svojo nalogo in si zaslužil mojo ncome- ieno hvaležnost. Pet minut pozneje, če boš za¬ hteval pojasnilo, boš spoznal, da so bile te pri¬ prave življenskega pomena in da bi si nakopal na dušo odgovornost za mojo smrt ali blaznost, če bi zanemaril samo eno malenkost, naj se sliši to še tako fantastično. Kakor sem prepričan, da ne boš jemal lahko¬ miselno moje prošnje, se mi srce stiska in mi roka trepeta, ko samo pomislim na tako mož¬ nost. Misli v tej uri name. ki sem v čudnem kra¬ ju v najbolj črni nesreči, tako veliki, da je no¬ bena domišljija ne more opisati, in vendar pre¬ pričan. da bodo moje težave izginile kakor po¬ zabljena zgodba, samo če se boš natanko ravnal po navodilih. Naredi mi to uslugo, dragi La- nyon. in reši svojega prijatelja H. J. P. S. — Pismo sem že zapečatil, ko me je na¬ novo obšla groza. Lahko se zgodi, da bo pošta odpovedala in dn bo moje pismo prišlo v Tvoje roke šele jutri zjutraj. V tem primeru, drogi Lanyon. opravi zadevo podnevi, ko Ti bo naj¬ bolj prav, in spet pričakuj mojega sla opol¬ noči. Morda bo takrat že prepozno. Ce se potem ponoči ne bo nič zgodilo, vedi, da ne boš več videl Henryja Jekvlla.« Ko sem pismo prebral, sem prišel do prepri¬ čanja. da je moj kolega znorel. Toda čutil sem. da sem dolžan ravnati sc po njegovih navodi¬ lih. preden bom zatrdno vedel, da je tako. Ciin manj sem razumel to zmešnjavo, tem manj r em lahko sodil o njenem pomenu. Take prošnje pa človek tudi ne more kar tako v koš vreči brez težke odgovornosti. Torej s*> n i vstal izza mize. sedel v koči in in sc odpeljal naravnost na Jckvl- Inv dom. Sluga me je pričakoval. Tudi on je prejel z isto pošte priporočeno pismo z na odili in je takoj dal poklicati ključavničarja in mi¬ zarja. Sc ko sem govoril s slugo, sta se prikazala oba obrtnika, in vsi 'skupaj smo se odpravili v anatomsko predavalnico dr. Denmana. iz katere se da (kakor Ti je najbrž znano) najlaže priti v Jekyllov zasebni kabinet. Vrata so bila zelo močna in ključavnica odlična. Mizar sc je za¬ klinjal, da bo imel velike težave in da jih bo hudo poškodoval, če bo treba vdreti s silo. Tudi ključavničar je skoraj obupal. Bil pa je ročen možakar in po dvenrnem delu so stala vrata od¬ prta. Stekleno omaro, označeno s črko E, smo odprli. Potegnil sem ven predal, dal vanj natla¬ čiti slame in oviti s papirjem, ter se vrnil z njim na Cavendish Squuzc. Tukaj sem začel pregledovati vsebino. Praški so bili kar lepo spravljeni, čeprav ne tako čed¬ no, kakor jih znajo zavijati poklicni lekarnarji. Očividno jih je zavil knr sam JekvII doma. Ko sem odprl en zavojček, sem našel v njem samo neko belo kristalno sol. Steklenička, kateri sem potem posvetil svojo pozornost, je bila menda do polovice napolnjena z neko krvavordečo te¬ kočino zelo ostrega vonja, ki je najbrž vsebo¬ vala fosfor in nekakšen hlapljiv eter. Drugih primesi nisem znal ugotoviti. Dnevnik jc bil na¬ vadna vpisna knjiga, ki je bila polna samih da¬ tumov. 1 i so se nanašali na dolgo vrsto let. ven¬ dar sem opazil, da so prenehali skoraj pred le¬ tom dni. in to knr nannglomn. Tu in tnm je po¬ leg datuma stala zapisana kratka pripomba, na¬ vadno ena sama heseda: »dvojno«, ki sc jc po¬ novila okrog šestkrat v celem pri več sto zapi¬ skih.