Sp l	IZHAJA OD LETA 1959
Hrastnik, 29. 8. 1984 H	H Letnik XXVI Št. 8
■*■•. Ml ^ -ML I
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK
^^TiVr I
Naše poslovanje v šestih mesecih
Rekordna proizvodnja v aprilu in maju, manjši odpadek, gospodarna poraba materialov in rekordna prodaja gotovih izdelkov so bistveni elementi, ki so vplivali na ugodne poslovne rezultate polletja.
Naše poslovanje v šestih mesecih
Pri obravnavi 'poslovanja za prvo trimesečje smo ugotovili, da so se pogoji gospodarjenja močno poslabšala. Tako smo to trimesečje zaključili z izgubo, kljub temu, da smo povečali fizični obseg proizvodnje in povečali tudi produktivnost na zaposlenega. Glavni vzrok za izgubo v tem obdobju je bila drastična podražitev energije. Tako smo za energijo v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani plačali več za okrog 80,000.000 din.
Ugotavljamo, da nam je uspelo celotno uspešnost poslovanja v mesecu aprilu in maju nekoliko izboljšati. To smo dosegli z rekordno proizvodnjo, zmanjšanjem odpadka, z gospodarno porabo materialov in seveda z rekordno prodajo naših izdelkov.
Za obravnavano obdobje je še značilno, da je izredno veliko odsotnosti zaradi bolniškega sta-leža, in da je v bolniškem stale-žu večji odstotek kvalificiranih delavcev, kar še bolj negativno vpliva na proizvodne rezultate.
IZVOZ—UVOZ
Pri izvozu steklenih izdelkov smo v obravnavanem obdobju dosegli zadovoljive rezultate. Predvsem smo povečali izvoz na konvertibilno tržišče in računamo, da bomo tudi povečan izvozni plan realizirali. Z 3,874.359 dolarji dosegamo plan v višini 54,63 % ter presegamo lanskoletni izvoz na konvertibilno za 10,5%, medtem ko izvoz svetil bistveno zaostaja za planom.
Uvažali smo le surovine in najnujnejše rezervne dele, tako da se je stopnja pokritja izvoz — uvoz še izboljšala.
DOSEGANJE CEN
Poudariti je potrebno, da smo praktično celo prvo polletje prodajali naše izdelke po cenah, veljavnih za leto 1983. Cene smo lahko povišali v skladu z družbeno projekcijo cen. Tako smo dobili dovoljenje za povišanje cen izdelkov široke potrošnje za
12,5	% z veljavnostjo od 15. maja, za embalažo pa 20 % z veljavnostjo od 1 7. dalje. Po omenjeni družbeni projekciji bomo lahko povečali cene še v drugem polletju in to: za izdelke široke potrošnje za 12,5 %, za embalažno steklo pa za 10 %, vendar še ni jasno s katerim datumom veljavnosti.
Povišanje cen naših izdelkov bo vsekakor imelo svoj vpliv na naše poslovanje. Seveda pa se moramo zavedati, da se bodo v drugi polovici leta dražili tudi vsi repromateriali, ki jih rabimo v naši proizvodnji. Poznane so nam že nove cene za zemeljski plin. Ta se je podražil s 1. 7. 1984 za 12,5 %, s 1. 8. 1984 pa še za dodatnih 12,5 %.
ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV IN REPROMATERIALOV
Zaloge gotovih izdelkov predstavljajo približno 60-dnevno proizvodnjo. Ob vse težji finančni situaciji na celotnem finančnem trgu je jasno, da velike zaloge negativno vplivajo na poslovanje. Zato bo naša skupna naloga, da dosežemo minimalne možne zaloge. Seveda pa moramo biti ob tem realni in upoštevati, da želimo imeti kompleten
in širok asortiman izdelkov, ki bo ob težji prodaji zadovoljil čimveč kupcev.
Za obravnavano obdobje je značilno, da smo bili še zadovoljivo založeni z repromateria-lom. Določene težave so bile pri oskrbi z rezervnimi deli, predvsem z deli, ki jih uvažamo. Kljub tej problematiki nam je uspelo, da ni prišlo do večjih zastojev, seveda pa smo bili v določenih situacijah prisiljeni izvesti 'tudi določene improvizacije.
INVESTICIJE
V prvem trimesečju smo o-praviH le nekaj manjših rekonstrukcij. V tem času pa je v zaključni fazi ureditev južnega dvorišča z ureditvijo prostora za kamione in njihov pristop do železniškega tira. V izgradnji je transformatorska postaja TP 7, ki bo aktivirana do konca leta. Izvedene so že bile določene re-
konstrukcije na J peči. V poletnih mesecih, ko bodo steklarji na letnem dopustu, 'bo remonti-rama A banja in elaktro peč pri A banji. Uspešno se zaključuje tudi investicija v nadomestne skladiščne prostore za tozd Proizvodnja svetil.
Zaradi pomanjkanja sredstev pa kasnimo z investicijo, oziroma rekonstrukcijo zmesame. Računali smo, da bomo to rekonstrukcijo opravili do konca leta 1986, žal pa že danes ugotavljamo, da ta termin ni realen.
Stopnja izrabljenosti naše opreme je okrog 80 %, zato smo lahko resnično zaskrbljeni, kako bomo s takšno opremo uresničevali naše planske cilje na domačem in tujem trgu.
Pri samem poslovanju imamo precej težav z likvidnimi sredstvi, zato smo prisiljeni občasno najemati drage bančne ter druge kredite. ZZ mesecem julijem je začel veljati interventni zakon, ki omejuje izplačilo oseb-
nih dohodkov v tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo z motnjami, oziroma če niso predhodno poravnale svojih obveznosti. Kljub izrednim težavam z likvidnimi sredstvi bomo poskušali na vsak način omogočiti normalno izplačilo osebnih dohodkov.
Če upoštevamo, da nismo tista industrija, ki uživa posebne družbene bonitete, potem nam je lahko jasno, da bo naša prihodnost odvisna predvsem od našega dela, od dobrih proizvodnih rezultatov, od dobrih poslovnih odločitev in od naše vsestranske varčnosti.
Glavni elementi za boljše gospodarjenje so zajeti v akcijskem programu. Nakazana nujnost pa bo verjetno pri vseh zaposlenih vzbudila večjo pripravljenost za boljše delo, za boljše gospodarjenje. S tem bomo dodali tudi naš prispevek k skupni družbeni akciji za stabilizacijo gospodarjenja.
Naša pomembna naloga do konca leta je povečati izvoz svetil na konvertibilno tržišče. Foto B. Klančar
FINANČNI KAZALCI POSLOVANJA JANUAR—JUNIJ 1984
	tozd tozd Proizvodnja Pr0iZVodnja steklenih „„+i1 J izdelkov svetu		tozd Orodjarna	tozd Energetika, vzdrževanje in transport	dsss	DO
1. Celoletni prihodek	1.572,512.016	378,721.910	65,385.692	185,822.351	113,096.667	2.315,538.637
% : 1983	153,61	128,31	144,91	132,53	116,12	144,57
. % : plan	46,84	54,10	43,00	47,29	46,29	47,78
2. Porabljena sredstva	1.181,259.901	299,008.232	29,161.932	119,753.521	40,541.550	1.669,725.137
% : 1983	160,19	138,80	146,07	137,29	110,88	152,26
% : plan	46,92	62,35	41,62	48,04	41,52	48,91
3. Dohodek	391,252.115	79,713.678	36,223.760	66,068.830	72,555.117	645,813.500
% : 1983	136,66	99,96	144,00	124,68	119,26	127,88
% : plan	46,61	36,17	44,19	46,00	49,27	45,10
4. Splošna in skupna poraba	106,521.246	23,934.466	8,236.602	17,178.034	12,736.118	168,606.466
% : 1983	139,17	140,23	137,52	116,56	116,40	134,59
% : plan	50,56	49,46	559,85	47,72	53,65	50,39
5. Del dohodka za DSSS	65,676.228	18,289.217	5,851.782	10,388.145	1 i	100,205.372
% : 1983	140,82	77,42	191,24	174,35	m	126,39
% : plan	50,02	59,86	50,13	50,00	—	51,57
6. Čisti dohodek	219,054.641	37,489.995	22,135.376	38,502.651	59,818.999	377,011.662
% : 1983	134,29	95,99	137,45	119,23	119,89	125,47
% : plan	44,04	26,50	40,59	44,33	48,66	41,74
— del za osebne dohodke	177,887.105	36,297.884	20,116.916	34,781.057	55,279.094	324,363.056
% : 1983	129,30	159,26	133,24	129,89	120,14	129,17
% : plan	49,44	45,04	47,09	47,72	52,73	49,08
— del za stan. prisp.	8,090.981	—	928.469	1,612.003	2,570.167	13/201.620
% : 1983	127,45	—	129,99	114,73	118,61	113,08
% : plan	46,51	—	44,94	. 45,74	50,70	41,32
— del za rezervni sklad	15,650.084	1,192.113	1,089.991	2,109.591	' 		20,041.779
% : 1983	258,12	63,06	372,79	289,41	s S	223,31
• % : plan	. 74,58	21,64	53,17	58,75	—	62,37
—- ded za poslovni sklad	6,014.970	—	- 		f		— :	6,014.970
% : 1983	51,74	—					|	—	27,00
% : plan	7,87	■ 	 •	—	> ; —	—	4,61
—dal za skl. skup. por.	11,411.501	—	—		1,969.738	13,381.239
% : 1983	756,98	—		—	114,71	208,20
% : plan	50,00	—	—	—	15,12	27,94
Kako po novem OD?
Delo komisije za pripravo novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
Že v eni predhodnih številk glasila Steklar je bilo članom naše delovne organizacije obljubljeno, da bo v eni od naslednjih številk objavljeno kaj več o delu komisije in o metodologiji, ki se uporablja za vrednotenje zahtevnosti dela za novi samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije je bila 29. februarja 1984 imenovana komisija, ki ima nalogo izdelati nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Že v prvih dneh marca se je komisija sestala in si pripravila plan dela, ki ga je po predhodni obravnavi potrdil delavski svet DO.
Sedaj, ko je večji del zadanih nalog že za nami, lahko ugotavljamo, da je delo komisije teklo zelo dobro, čeprav so bili posamezni roki zelo tesni in zaradi izredno kratkega roka, v katerem bi moral biti pripravljen predlog samoupravnega sporazuma za razpravo. Ta datum je bil 1. julij 1984.
Do prvih motenj v delu komisije je prišlo, ko nismo uspeli iz nekaterih sredin pravočasno dobiti sezname del in nalog, ki se v posameznih obratih in oddelkih opravljajo in zaradi zamude pri izdelavi tehničnih opisov za, dela in naloge, ki so bila predvidena' za ocenitev. Da ne bi prišlo do napačnega razumevanja,” moram poudariti, da so bile zamude bolj ali manj objektivnega značaja, kar je komisija u-gotovila ob analizi in poročala delavskemu svetu DO. Delavski svet DO je zaradi tega podaljšal rok za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov do
1.	septembra 1984.
Ob tej priložnosti moram poudariti, da so se vsi člani komisije zelo resno lotili zadanih nalog da je vloženega ogromno truda in časa, saj je bilo delo komisije oteženo zaradi daljše odsotnosti člana zaradi bolezni in neprimernega časa sredi poletja, ko vsi komaj čakamo, da se na-užijemo prijetnih dopustniških dni.
Vsi člani komisije so letni dopust koristili minimalno, tako da si niso mogli doma niti pošteno oddahniti po praženju na vročem soncu, ampak so večinoma že prvi dan po dopustu prišli v službo.
Čeprav so nastale določene motnje pri delu komisije, zaradi prej že navedenih razlogov, je bilo delo komisije tako organizirano, da je teklo skoraj nemoteno naprej, četudi ne popolnoma po vrstnem redu, ki smo ga začrtali v planu dela komisije.
Sedaj, ko je predlog samoupravnega sporazuma že skoraj v celoti pripravljen, bi bilo prav, da člane delovne organizacije seznanimo z metodologijo, ki je bila uporabljena pri vrednotenju zahtevnosti dela in nalog.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Uradni list SRS, št. 1 z dne 13/1 1981) v III.
poglavju o skupnih izhodiščih za določanje in organiziranje del in nalog govori o razvidu del in nalog s stališča dograjevanja sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Pri tem, med drugim, pravi:
—	Za doseganje ciljev temeljne organizacije, usklajenih s samoupravno sprejeto delitvijo dela v delovni organizaciji, naj delavci razčlenijo dejavnosti delovne organizacije na medsebojno povezana dela in naloge. Pri tem naj upoštevajo vlogo delovne organizacije v družbeni reprodukciji, stopnjo združevanja dela in sredstev, pogoje gospodarjenja in značilnost delovnega procesa,
—	Z razvidom del in nalog prikazujemo razčlenitev del in nalog, potrebnih za opravljanje dejavnosti temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti pri doseganju skupnega rezultata dela v skladu z njenimi sedanjimi in prihodnjimi nalogami za uresničevanj e cilj ev.
Ta družbeni dogovor hkrati definira naslednje štiri pojme:
DELA so aktivnosti, v katerih delavec uporablja svoje telesne in umske sposobnosti, spretnosti in znanja, s katerimi z uporabo določene metode dela na določenih delovnih sredstvih sodeluje pri izdelavi proizvodov oziroma opravljanju storitev, ki se izražajo kot rezultat skupnega dela združenih delavcev.
NALOGE so konkretizacija del, ki jih je delavec dolžan opraviti v skladu s sprejetim, delovnim programom pri izdelavi proizvodov oziroma opravljanju storitev za dosego cilja temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
DELOVNO PODROČJE DELAVCA (delokrog delavca) so dela in naloge iz razvida del in nalog, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti, izraženi s stopnjo strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami in za katere je sklenil delovno razmerje oziroma na katere je bil razporejen med trajanjem delovnega razmerja.
DELOVNI PROGRAM DELAVCA za konkretne naloge, ki jih delavec opravlja v okviru svojega delovnega področja na podlagi plana temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti in jih je dolžan opraviti pri izdelavi proizvodov ali opravljanju storitev v določenem času, pod določenimi pogoji in določeni di-,namiki, obsegu in kakovosti.
Na osnovi določil družbenih dogovorov so bile oblikovane skupne osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter skupna' metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog.
V skladu z zgoraj navedenimi dokumenti je bivša delovna organizacija Sijaj že pred leti u-vedla nov sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, in sicer ga je pri njih uvedel Iskrin biro za industrijski inženiring iz Ljubljane. Ko je naša komisija proučila Sijajev sporazum in no-
vo metodologijo za vrednotenje zahtevnosti del in nalog, je kaj hitro ugotovila, da bi bilo pametno ta sistem nagrajevanja uvrsti za celotno delovno organizacijo Steklarna-Sijaj. Mimogrede naj omenim, da je ta metodologija v Sloveniji zelo razširjena, saj jo bolj ali manj uporabljajo v preko 100 delovnih organizacijah.
Naša metodologija prinaša bistvene spremembe v načinu nagrajevanja, in sicer se ne ocenjujejo več delovna mesta, temveč dela in naloge, ki jih delavec opravlja na določenem delovnem področju. Že iz dosedanje prakse vemo, da se delovne naloge po zahtevnosti in pogojih spreminjajo, zato bo po vsej verjetnosti mnogo delavcev v bodoče opravljalo različno o-vrednotene delovne naloge v določenem delovnem času.
Za našo delovno organizacijo je. bilo potrebno oceniti preko 600 različnih del in nalog. Vsa ta dela in naloge so bili točko-vani ter nato grupirani glede na opis del in nalog, ki je bil predhodno izdelan v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti Glede velikega števila različnih del in nalog, ki se opravljajo v naši delovni organizaciji, je komisija ugotovila, da je najprimerneje, da se posamezne grupe formirajo v razponu treh točk, kar je vsekakor bolj ugodno in primerneje za natančnejše ocene, kot pa grupiranju v razponu petih točk (v DO Sijaj). Ta metodologija predvideva bolj grobo delitev del oziroma ocen kot smo jo v obstoječem sporazumu navajeni. Prav tako ne dovoljuje prehoda v višjo ali nižjo grupo za minimalne razlike v zahtevnosti del in nalog.
Glede na število doseženih točk smo za našo delovno organizacijo predvideli 50 grup. Naj-višje ovrednotena naloga je v 50. grupi, medtem ko najmanj zahtevna dela spadajo v 11. grupo. Posameznim izvajalcem del in nalog bo v bodoče dana možnost, da bodo opravljali dela in naloge, ki bodo ustrezale njihovim sposobnostim. To pa pomeni, da mlademu delavcu ne bo potrebno čakati,, leta in leta, da mu bo pripadala višja osnova, če mu bo šlo delo dobro od rok in bo kmalu sposoben opravljati zahtevnejša dela in naloge, bo za to tudi prejel višji osebni dohodek, kar pa je vsekakor najbolj pošteno. Podobno nagrajevanje je bilo dosedaj uvedeno v notranjem obratu, ko so imeli steklarji grupirane artikle glede na zahtevnost izdelave izdelka. Zahtevnejši je bil izdelek, večja je bila osnova za izračun osebnega. dohodka. Podobno nagrajevanje bo uvedeno v vseh temeljnih organizacijah, kjer bo možno zagotoviti ustrezne kriterije za grupiranje del in nalog.
Za lažje razumevanje oziroma možnosti opravljanja različno o-vrednotenih del in nalog, bo vsak delavec imel v odločbi vpisane grupe del, ki jih bo imel možnost opravljati. Seveda pa čaka strokovne delavce v temeljnih organizacijah še odgovorna naloga, to je, grupiranje posameznih del in nalog v grupe, glede na zahtevnost posameznih opravil.
Za vrednoetnje zahtevnosti dela in ugotavljanje njegove sestavljenosti, je bila uporabljena že omenjena metodologija, ki je
sestavljena iz petih osnovnih kriterijev, in sicer:
1.	PRIPRAVLJENOST, ki jo sestavlja:
A)	Izobrazba in delovne izkušnje
B)	Organizacijska raven
C)	Duševna spretnost
D)	Telesna spretnost
2.	ODGOVORNOST, kjer se upošteva:
A)	Osebna odgovornost
B)	Odgovornost za delo drugih
C)	Odgovornost za varstvo drugih
3.	NAPOR:
A)	Živčni napor
B)	Umski napor
C)	Telesni napor
4.	STIKI Z DRUGIMI MED IZPOLNJEVANJEM NALOG:
A)	Sodelovanje otežuje nalogo
B)	Usmerjanje otežuje nalogo
5.	VPLIVI OKOLICE
A)	Nesnaga
B)	Prah
C)	Olje
D)	Toplota
E)	Mokrota
F)	Plini
G)	Ropot
H)	Sunki
I)	Svetloba
J)	Prehlad
K)	Obleka
L)	Poškodbe.
Po zgoraj navedenih kriterijih je bilo potrebno vsako delovno nalogo, s pomočjo osnovnega ih pomožnega kartona obdelati ca. 110 podatkov tako, da lahko trdimo, da, v kolikor so bili opisi solidno napisani, ne bi smelo priti do večjih odstopanj pri o-cenjevanju. To pa še posebno zato, ker je bila komisija izredno homogena in so vsi člani zelo enotno ocenjevali, tako da ni prišlo do večjih razhajanj oziroma drugačnega razumevanja posameznih kriterijev.
Naj dodam še nekaj zanimivih podatkov o delu komisije, in sicer:
člani komisije so bili: Alojz Knez M. predsednik, Vesna Babič —- strokovni delavec, Stojan Binder, dipl. ing., Daniel Tavčar, Stane Senegačnik, Ferdo Žlindra in Rado Kališnik.
Od imenovanja do danes se je komisija sestala 76-krat. Za ocenjevanje del in nalog je bilo potrebnih 51 dni oziroma ravno 497 ur.
Z obdelanim gradivom smo napolnili že osem velikih registrator jev (fasciklov).
Največji problem je imela komisija z izdelavo delitvenega modela, saj dolgo nismo uspeli dobiti želj enih rezultatov. Od želje, da bi bila med dvema grupama razlika za 1.300 din, smo prišli do realnosti, da je lahko razlika kvečjemu 1.060 din.
In ugotovitev članov komisije? Nihče ni pred začetkom dela komisije pričakoval, da bomo naleteli na ' tako zahtevno in odgovorno delo in večina si tudi ne želi več podobnih zadolžitev. Zavedamo se tudi, da še tako skrbno izdelan sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov lahko naleti na negodovanje pri določeni strukturi zaposlenih, ki pa verjetno nimajo realnih zahtev in gledajo s svojimi očmi kreiranje osebnih dohodkov.
Danes, ob koncu 20. stoletja, ko smo sredi tehnoloških revolucij, v dobi, kjer dominirajo elektronika in informatika, se moramo zavedati, da so za uspešno prihodnost delovne organizacije (Nadaljevanje na 4. strani)
Stanovanja - vedno aktualno vprašanje
Priprava številk o rešenosti ali nerešenosti stanovanjskih vprašanj v naši delovni organizaciji ponavadi ni vzpodbudna. Tudi tokrat nam zastavlja le novo kopico vprašanj, ki se sučejo v glavnem okrog osnovnega: kako priti do več stanovanj? Povsem jasno je, da je za to potrebno več ali celo dodatna sredstva, teh pa ni in ni nanje, ob sedanjem gospodarskem položaju, računati tudi v prihodnje, medtem ko ves ta čas nastajajo novi in novi stanovanjski problemi.
Hudo je čakati delavcu z več desetletno delovno dobo na prvo za današnje razmere normalno stanovanje, hudo je mlademu delavcu, ki nima ničesar, se stiska v sobici pri starših, ali pa še to ne, in pred njim ni niti približne rešitve, kdaj bo dobil stanovanje.
Zaenkrat je znano le to, da v stolpiču A pri Birtiču, ki je v gradnji, dobimo torej 4 stanovanja, v TOZD proizvodnja steklenih izdelkov bodo po dogovoru že iz konca leta 1982 razdelili 2, v energetiki 1 stanovanje in v delovni skupnosti eno stanovanje.
Po temeljnih organizacijah smo dobili tudi že nove prednostne liste nosilcev za družbena stanovanja, ki bodo v prihodnje osnova za razdelitev stanovanj.
187 je prošenj za stanovanja v delovni organizaciji, kar predstavlja 9 % vseh zaposlenih. Število nerešenih stanovanjskih vprašanj torej ostaja na več ali manj enakem nivoju kot pretekli dve leti, ob čemer je treba dodati, da smo lansko leto s prednostnih list lahko prečrtali kar lepo število imen, da pa smo letos v skupno število prosilcev vključili še 11 prosilcev TOZD proizvodnje svetil.
Lanska analiza je nakazovala potrebo po 60 novih stanovanjih in ta se potrjuje tudi letos. Dve manjši stolpnici torej, pa še s kakšnimi zamenjavami, pa bi lahko kar večino imen prečrtali s prednostnih list. To pa so ob letno pridobljenih 4 do 6 stanovanjih, le neuresničene sanje. Ni ga strica, ki bi nam podaril milijarde sredstev, da bi jih lahko tudi uresničili. Glede na naše rezultate poslovanja bomo torej še dolgo ostali brez njih.
(Nadaljevanje s 3. strani)
tako v osnovni proizvodnji, spremljajočih dejavnostih v TOZD, kot v delovni skupnosti skupnih služb. Ker si uspešnega poslovanja brez dobrega sodelovanja vseh struktur kadrov ne moremo zamisliti, moramo ves ta kader tudi ustrezno nagraditi. V nasprotnem primeru bomo primorani razkrinkati tiste, ki s svojim delom ovirajo razvoj samoupravne socialistične družbe in s tem omogočajo, da nas kvaliteten strokovni kader zapušča.
Torej pri širši razpravi o novem samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov želim, da bi bile diskusije konstruktivne in da bi se izoblikovali realni predlogi in pripombe, ki bodo v prid nadaljnjemu delu komisije.
Alojz Knez
Treba je povedati, da se je v lanskem letu vendarle preselilo kar lepo število delavcev, Vendar so bile razmere v določenem pogledu vendar izjemne: avtomatska proizvodnja je namreč dodatno kupila 4 stanovanja, pa še enota novega samskega doma je bila vseljena z družinami. Tudi vmes se je še izpraznilo kakšno stanovanje, tako, da smo lahko na podlagi dejanskih preselitev lansko leto z list prečrtali 31 imen (upoštevane preselitve v nova, stara in primerna stanovanja).
Res je tudi, da bi lahko pre-nekatero stanovanjsko vprašanje rešili z zamenjavo, v okviru obstoječega stanovanjskega fonda. Kljub dejstvom, da take možnosti so, ni bilo dosedaj še nobenih pobud, ne z ene ne z druge strani. Razmišljanja o rešitvah v tej smeri nikakor niso mišljena kot kratenje pravic komurkoli. Prav pa bi bilo, da bi premogli malo več objektivnosti za zamenjavo tisti, ki imajo po odselitvi odraslih otrok ali zaradi drugih okoliščin, danes prevelika stanovanja, kjer jim probleme vsekakor že lahko povzroča ogrevanje in vzdrževanje stanovanja, stanarina pa, kot kaže, še vedno ne.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo verjetno potrebno kakšno bolj strokovno oceno podati tudi za steklarsko kolonijo. Hiše imajo že kar častitljivo starost in nekatere izmed njih tudi temu primerno stanje. Razen Ceste 1. maja 5 (»mlin« se v vsa ostala stanovanja delavci še vedno normalno vseljujejo. Vse to so le začasne rešitve, saj večina delavcev, ki se vseli v stanovanje v koloniji, tudi vnaprej o-stane med prosilci. Največ težav in problemov imajo v pritličnih stanovanjih, kjer se otepajo z vlažnostjo. Razumljivo je, da postane moteče tudi, če ne poznaš kopalnice in imaš skupen WC z drugimi stanovalci v hiši, izven svojega stanovanja.
Prvič po dolgem času spet razpolagamo tudi s podatki, kako so si nasploh v naši delovni organizaciji uredili stanovanjsko vprašanje vsi zaposleni delavci, kar podrobneje razčlenjuje tudi tabela 2.
Pretežni del zaposlenih (47 %) prebiva v družbenih stanovanjih — kot imetniki stanovanjske pravice na stanovanju delovne organizacije, druge delovne organizacije ali solidarnostnega stanovanja.
19 % delavcev stanuje v lastni hiši, ta številka pa se lahko dejansko še poveča z dejstvom, da so si nekateri delavci uredili stanovanje v hiši staršev oziroma si sedaj še gradijo hišo, v katero pa se še niso preselili.
6 °/o delavcev (128) prebiva v samskih domovih. Tudi tu je pred nami še marsikatera nerealizirana naloga, da bi zagotovili prijetnejše in 'normalnejše bivanje in prav bi bilo, da se jih ne bo toliko ustavljalo ob dejstvu, da je sredstev premalo. Položaj v nekoč slabem ženskem samskem domu se je bistveno spremenil na bolje.
Ta primer bo svojo potrditev vsekakor še moral doživeti v praksi -tudi v moškem samskem domu.
V zgodbah 5 % delavcev, ki stanujejo kot podnajemniki, se
prav tako skriva marsikatera; tudi grenka izkušnja.
Skratka, v zvezi s stanovanji lahko v letošnjem letu, na žalost, vendar v skladu z dejstvi, govorimo le v prihodnjem času. Prostih stanovanj ni in nikomur ga ni mogoče dodeliti čez noč, ampak šele, ko bo znano, da bo prazno oziroma bo dograjeno. To pa je za prenekaterega zelo težka resnica, kjer samo razumevanje njegovega problema samo po sebi res ne pomaga kaj dosti.
Socialna delavka
TABELA 1
NEREŠENA STANOVANJSKA VPRAŠANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI
TOZD Proizv. steki. izd.	TOZD Proizv. svetil	TOZD Orodj.	TOZD Energ., vzdr., transp.	DSSS	Skupaj
Prosilci za družbena					
stanovanja 123	11		22	24	187
Potrebe po novih stanov. 31	8		7	8	59
Delavci, prosilci					
za kredit 33	37	6	11	16	103
Stanovanjska vprašanja					
v reševanju 3	1	1	1	2	8
Začasno rešena					
stanovanjska vprašanja 16	1	0	1	0	18
Nujno potrebne rešitve 16	0	0	0	0	16
SKUPAJ 222	58	7	42	50	391
TABELA 2
NAČIN UREDITVE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA DELAVCEV V DELOVNI ORGNIZACIJI
	TOZD Proizv. steki. izd.	TOZD Proizv. svetil	TOZD Orodj.	TOZD Energ., vzdr., transp.	DSSS	Skupaj
Individualna hiša	194	39	19	53	76	382
Sostanovalec v individualni hiši	101	47	23	43	59	273
Družbeno stan. DO	363	37	26	26	85	537
Družbeno stanovanje (solin. DO)	2	4	5	2	1	14
Sostanovalec v družbenem stanovanju DO 41		7	9	14	30	101
Družbeno stanovanje druge DO	200	74	8	24	70	376
Sostanovalec v družb, stanovanju druge DO	32	27	6	10	26	101
Podnajemnik	74	1	1	5	11	92
Samski dom	112	0	4	8	4	128
Solidarnostno stanovanje	19	11	1	0	0	31
SKUPAJ	1.138	247	102	185	363	2.035
Op.: delavci Elluxa zaenkrat v tej tabeli niso obdelani.
Malica v želodec — steklenice v črepinje
V program ukrepov za odpravo motenj v gospodarjenju, ki smo ga sprejeli potem, ko smo po treh mesecih poslovanja v letošnjem letu ugotovili negativne poslovne rezultate, smo med drugim zapisali tudi to, da bomo lom izdelkov zmanjšali za 20 %, glede na doseženega v letu 1983. Ravnanje delavk kontrole izdelkov v avtomatski proizvodnji pa je bilo 27. junija na popoldanski izmeni, prav nasprotno. Ob 17.50 so odšle v jedilnico z utemeljitvijo, da gredo na malico. V pol ure, kolikor časa so bile v jedilnici, je iz tekočega traku padlo oziroma končalo v črepinjah približno 13.000 komadov stekleničk in drugih izdelkov v vrednosti okoli 78.000 dinarjev. Škoda bi bila še večja, če ne bi pravočasno posredovali strojniki iz P1 in P 2. Ko so videli, da pre-gledalk ni, so sami izdelke pregledali in zapakirali. Pri tem pa so jim pomagali šolarji, ki so tega dne prišli na delo.
Kaj je bil vzrok takega ravnanja delavk? Po njihovih izjavah na sestanku z vodstvom tozd so menile, da bi izmenski vodja tega dne moral za tekoče trakove razporediti tudi šolarje, česar pa, kot je povedal sam, ni storil, saj je za delo kontrolorja potrebna določena usposobljenost.
Kakšen je bil tistega dne položaj na kontroli, je razvidno iz zapisnika sestanka, ki je bil sklican naslednji dan po dogodku. Tega dne je bilo na delu v kontroli 66 delavcev, za minimalni potek dela, po organizacijski shemi, pa bi jih moralo biti 70.
V nadaljevanju zapisnika lahko preberemo:
Podoben položaj se pojavi pri izrednih odsotnostih delavcev (bolni, dopusti) večkrat. Vendar samo delo omogoča, da delavke zaužijejo malico v krajšem času —- ca. 15 minut — s tem, da jim delo omogoča še vmesne počitke po 15 do 20 minut. Lahko realno trdimo, da je skupni počitek na izmeni od ene do dveh ur, pač odvisno od asortimana. Torej ni možno trditi, da nimajo delavke vmesnega počitka.
OB ŠESTIH GREMO K MALICI
Tako je izmenskemu vodji o-koli 17.30 tistega dne dejala ena izmed delavk. Izmenski vodja je odgovoril pritrdilno, saj še slutil ni, da je bil s tako izjavo mišljen kolektivni odhod. (Mimogrede: delavke se zvrstijo pri malici od 16. do 20. ure.) Smisel besed je lahko dojel čez dobre pol ure, ko so ga obvestili, da so delovna mesta ob tekočih trakovih prazna in da izdelki padajo po tleh.
Disciplinska komisija je rekla svoje:
21 prekinitev delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta;
1 prekinitev delovnega razmerja in
1 javni opomin
ter povrnitev povzročene materialne škode. Dve prijavi bosta zaradi odsotnosti delavk obravnavani na prihodnjem zasedanju komisije. V zapisniku o zaslišanju lahko preberemo:
K svoji izjavi z dne 3. 7. 1934 nimam kaj dodati. Na vprašanje odgovarjam naslednje: Za to dejanje sem se odločila samovoljno. Zavedala sem se škode, ki bo nastala. Trak smo izpraznile do polovice. Na vprašanje odgovarjam, da imam na 30 minut dela 10—15 minut počitka. Sedem ljudi je bilo v rezervi od tega štirje praktikanti, katerih usposobljenost mi ni znana.
Za to dejanje sem se odločila, ker mi ni bila omogočena malica, ljudje v režiji pa so bili. Tudi sicer v primeru, če je malo ljudi meni izmenski vodja še ni rekel, da ne moremo na malico. Zenske so se odločile, da gredo na malico in zato sem šla tudi jaz. Nismo pustile izdelkov do konca tekočega traka namenoma, le-tega pa tudi izpraznile nismo. Ponavljam, da nam izmenski vodja ta dan zamenjave ni omogočil druge dni pa nam jo je lahko.
V zvezi z mojo prijavo na disciplinsko komisijo 7 dne 27. 6. 1984 izjavljam, da sem se odločila za to dejanje sama, brez prigovarjanja, in sicer zato, ker je bilo v rezervi sedem ljudi. Od teh sedmih je bilo pet praktikantov, katerih usposobljenost mi ni bila jasna. V jedilnico sem šla iz solidarnosti do drugih delavk, kajti jaz ne malicam in sem tam samo sedela. Za inici-atorja tega dejanja ne vem. S tega traku je izdelke pobiral strojnik, vendar samoiniciativno. Med delovnim časom imam vsake pol ure 10 minut počitka.
—0— f
Dne 27. 6. 1984 sem približno ob 16.30 odšla v jedilnico po suho malico, si jo prinesla k traku in pojedla. Okrog 18. ure sem se odločila, da si vzamem ponovno odmor za malico in odšla v jedilnico za 30 minut. Sedem ljudi je bilo v rezervi, izmenski vodja nam ni prišel povedat o razporeditvi malice, kot to vča-
nikdar, le da ne traja 30 minut skupaj. Na posebno vprašanje odgovarjam, da imamo na naši hladilni peči vsakih 30 minut 10 minut odmora. Zavedala sem se, da lahko nastane materialna škoda, vendar sem se kljub temu odločila za to dejanje. Na tem delovnem mestu delam približno 6 mesecev.
!
KAJ MENI SINDIKAT
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata tozd Proizvodnja steklenih izdelkov je na svoji 12. seji dne 9. 7. 1984 obravnaval kršitve delovne obveznosti delavk kontrole avtomatske proizvodnje, ki so zapustile delovno mesto, odšle na malico in s svojo neodgovornostjo povzročile materialno škodo.
Izvršni odbor sindikata je mnenja, da so prijavljene delavke s tem storile težjo kršitev delovne obveznosti, zato predlaga, da se vsem v skladu z vso težo in posledicami storjenega dejanja izreče ustrezen ukrep, nikakor pa to ne sme biti in ne more biti samo opomin, javni opomin ali pa pogojna prekinitev delovnega razmerja za krajšo dobo.
Ne glede na kadrovske težave, ki so na kontroli stekla, bi morali ta zadnji dogodek obravnavati edino le z vidika ukrepov: razporeditev na druga dela, prenehanje delovnega razmerja; vsekakor pa tudi obvezno povrnitvijo povzročene materialne škode v celoti, ko so izdelki ves čas odsotnosti delavk padali s tekoečga traku na tla.
Odbor sindikata je mnenja, da je povzročeno dejanje v današnjem zaostrenem gospodarskem položaju, ko se srečujemo s številnimi težavami, skrajno neodgovorno, -in kot tako nesprejemljivo ravnanje. Vsaka naša delovna sredina ima težave; s po-
V delovni organizaciji se nenehno srečujemo s problemom naraščanja števila delavcev, ki so v bolniškem staležu. Ta vrsta odsotnosti se namreč še kar naprej povečuje, kar že resno o-groža normalno odvijanje proizvodnje, predvsem v poletnih mesecih, ko delavci koristijo tudi redni letni dopust. Proti temu problemu se v delovni organizaciji borimo na več načinov, vendar ne najdemo ustreznega ukrepa, ki bi to naraščanje zajezil.
Kljub temu pa se vsi zavedamo, da so med nami tudi taki delavci, ki so po več mesecev v bolniškem staležu, ker je njihovo obolenje resnejše. Teh pa seveda ne bomo . uvrščali med tiste, ki jih želimo z najrazličnejšimi ukrepi odvrniti od nenehnega iskanja prostih dni na ra-
manjkanjem delavcev, včasih materiala ali drugim, in če bi problem reševali samo z vztrajanjem pri svojih pravicah, ne da bi se v polni meri zavedali svojih odgovornosti in dolžnosti, se sprašujemo, kakšna bo jutri naša socialna varnost, naši rezultati, ob katerih pa imamo tudi svoja pričakovanja, kako hočemo in želimo živeti. Ravnanje delavk, ki so v postopku, prav s tega vidika ne more biti sprejemljivo, niti opravičljivo, -tudi zato, ker gre za stvari, ki bi se morale in tudi dale rešiti na drugačen način, nikakor pa ne s takšnim dejanjem. Ob tem mnenju, ki se nanaša na delavke, ki so omenjeno škodo povzročile. Izvršni odbor sindikata meni, da je smiselno opredeliti tudi vlogo in odgovornost izmenskega vodje, kljub temu, da dajemo vso težo ravnanju prijavljenih delavk.
—0—
Verjetno zadeva še nekaj časa ne bo zaključena. Kajti na delavski svet tozd že prihajajo pritožbe. Ena izmed delavk pa zahteva obnovo postopka za že pred tem izrečeni ukrep. Tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja je od družbenopolitičnih organizacij in vodstva tozd zahteval določena pojasnila.
Nismo poklicani, da bi na tem mestu sodili o pravici ali obtoževali. Vseeno pa človeka stisne pri srcu, če ve, da so o izdelkih avtomatske proizvodnje, skoraj ob istem času, ko so postajali črepinje, o njihovi ceni oziroma povišanju cen razpravljali na Zvezni skupnosti za cene. Predstavniku naše delovne organizacije najbrž ni bilo lahko dokazati, da s ceno, ki nam jo priznavajo, ne moremo shajati. Ampak s takim in podobnimi dejanji, res ne.
Mili Kobal
Zato je Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata tozd Proizvodnja steklenih izdelkov te delavce povabil na kratek razgovor v delovno organizacijo, kjer so se z njimi pogovorili in prisluhnili njihovim težavam vodilni delavci in predstavniki sindikata te temeljne organizacije ter nekateri strokovni delavci. Že med pogovorom je bilo čutiti, da so bili vsi povabljeni zelo zadovoljni s takšno obliko pozornosti, ki jo je resnično bolan človek še kako potreben.
Zato se je tudi Izvršni odbor konference sindikata delovne organizacije na eni od svojih sej odločil, da se takšna oblika stikov z delavci v bodoče organizira na nivoju delovne organizacije. Pri tem bo Izvršnemu odboru sindikata v pomoč tudi socialna služba naše delovne organizacije.	M. P.
sih ob pomanjkanju delavcev naredi. Brez malice nismo bile še čun bolniške.
Stiki z delavci, ki so več mesecev v bolniškem staležu
Naš praznik
22. julija praznuje Slovenija, Dan vstaje slovenskega naroda, ta pomemben datum v naši zgodovini, mi združujemo s praznikom naše delovne organizacije ■— dnevom steklarjev.
Kljub dopustom, ki so že pričeli redčiti naše vrste, smo se tudi letos v velikem številu zbrali v Gorah, kjer je bila prireditev ob obeležitvi tega pomembnega dne.
»Zaostrene družbenoekonomske razmere, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, doseganje planiranega fizičnega obsega proizvodnje in načelo smotrnega gospodarjenja, mora postati osnovno vodilo nas vseh, kajti le boljše in bolj odgovorno delo, večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, so edina alternativa za izhod iz položaja, v katerem trenutno smo. Tako je tudi naloga delavcev Steklar-ne-Sijaja, da dosledno in z vso odgovornostjo spoštujemo, pri tem pa izvajamo naloge iz programa ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, ki smo ga sprejeli v prvi polovici letošnjega leta,« je v svojem • govoru poudarila podpredsednica delavskega sveta DO tovarišica Marjeta Petan.
Srečanje se je nadaljevalo z bogatim kulturnim programom moškega pevskega zbora in godbe na pihala Svobode II in recitacij ske skupine. Domiselno sceno je znova pripravila naša Vanda Besednjak. Svečanost se je nadaljevala s podelitvijo 21 priznanj zaslužnim delavcem naše DO, za njihovo predano in plodno doseganje proizvodnih in poslovnih rezultatov in družbenopolitično delovanje. Ta pomemben praznik pa je bil pravo mesto tudi za razvitje novega prapora sindikalne organizacije.
Slavnostni del se je nato prevesil v prisrčno tovariško srečanje. Spremenjene in težje razmere dostikrat pokažejo vrzeli v medsebojnih odnosih. Zgodi se, da se ti ponekod skrhajo in ne prestanejo takšnih preizkušenj. Slavna in borbena preteklost, težavnost prehojene poti pa navdaja s ponosom in prav ob tem našem dnevu je bilo prijetno in ganljivo začutiti, in ne samo želeti si ta ponos, občutiti enotnost in pripadnost našemu kolektivu, ki je lahko glavni porok in trdna osnova, da bomo izpolnjevali zadane naloge in družno dosegli zastavljene cilje.
Dan vstaje
slovenskega
naroda
srečanje
delavcev
Steklame-
Sijaj
vabimo na SREČANJE V
IOK OOZS Steklarna-Sijaj Hrastnik
t; «tvoritev:. -•’••¡in pozdrav
3»razvitje. Vsindikalnego v p ra p o ra
t Stek|ari\aV M
Sijaj-Hrastnik
:4iipodelitev: ‘i priznanj 'i
t&-(tu#Grni -:>v: | • ‘.program •
Za praznik so nam čestitali tudi učenci Osnovne šole narodnega heroja Rajka ter nam zaželeli veliko delovnih uspehov.
Foto B. Klančar
Vse poti so vodile v Gore
pa le ne bo trajalo tako dolgo, kot smo mislili, da bomo opustili tisti mi iz Steklarne pa vi iz Sijaja. Če bi nas v nedeljo 22. julija kdo od nepoznavalcev opazoval v Gorah, gotovo ne bi ‘ pomislil, kako smo pred dobrim letom in pol še vsak vlekli na svoje. Tudi taka srečanja imajo zato velik pomen.
Čas letnih dopustov je sicer razredčil naše vrste, kljub temu pa se nas je kar lepo število zbralo v Gorah. Nekaj več kot 250 jih je to pot opravilo peš. Največ je bilo mladih pohodnikov, naj starejši, ki je prepešačil pod od Logarja prek Kovka pa je bil star 76 let. Obljubil je, da drugo leto spet pride, tretje leto pa še z večjim veseljem, če bo res dobil spominski kozarec ali značke, kot smo obljubili vsem pohodnikom. Nekaj kontrolnih kartic so dobili tudi otroci naših delavcev, seveda tisti, ki so prišli peš. Predno bo kartica polna — prostora je za 10 pohodov — bo verjetno že marsikdo od njih v naši DO že sam služil svoj kruh.
Vse živo je bilo tam že od pol devete ure naprej. Slavnostni govor namestnice predsednika delavskega sveta in dobro pripravljen in izveden kulturni program je umiril množico, po tem pa si je vsak poiskal zase najprimernejši prostor.
Pri šotorih, ki so jih postavili taborniki odreda Temnega hrasta je bilo ves čas polni ljudi. V pikadu se je pomerilo kar 100 tekmovalcev. Do pol ure pred zaključkom je tovariš Matija Koritnik veljal za nepremaglji-
Priznanja
kolektiva
Izvršni odbor sindikata konference OO ZS DO STEKLAR-NA-SIJAJ HRASTNIK je na svoji 8. redni seji, dne 23. 4. 1984 obravnaval pobudo Komisije za priznanja DO STEKLAR-NE-SIJAJ HRASTNIK, da bi 22. julij —- dan steklarjev, obeležili tudi na ta način, da bi najzaslužnejšim delavcem podelili priznanja.
Pobudo je Izvršni odbor konference sprejel in jo posredoval v obravnavo Izvršnim odborom OO ZS TOZD in DSSS, kjer so izdelali predlog kandidatov, katerim so bila 22. julija, ob priložnosti praznovanj a »dneva steklarjev« v Gorah podeljena priznanja. Sicer pa je Izvršni odbor konference sindikata na -tej seji sklenil, da se bodo tovrstna priznanja, v .prihodnje podeljevala vsako leto.
Letos so priznanja prejeli naslednji člani delovne organizacije STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK:
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV ERADAŠEVIČ DOKO CIGLAR JANEZ
vega zmagovalca z 52 točkami, saj je imel naslednji za njim 8 točk manj. Štefki Kaluder, ki je trdila, da bo poizkusila tako malo za hec, pa so po končanem poizkusu našteli le točko manj. Na tretje mesto se je z 49 točkami uvrstil Emil Bec.
Podobno je bilo pri lokostrelstvu. Zmagovalcu tovarišu Francu Seničarju so našteli 28 točk. Na drugo mesto se je s 15 točkami uvrstil Marko Žlak (v DO dela med počitnicami), tretje mesto pa je pripadlo Ivanu Pufler-ju za 11 osvojenih točk.
Najbolj zabavno je bilo pri vlečenju vrvi. Prva se je prijavila ekipa podhranjenih. Prav gotovo naj krepkejši možje tozda Proizvodnja stekla, če ne celo v delovni organizaciji. Tisti z 82 kilogrami je proti najtežjemu
127,5	kg težkemu izgledal kot suhec. Skupna teža ekipe je bila 640 kg. Ni čudno, da so bili na koncu prvi. Po robu so se jim postavile štiri ekipe, pa se kljub velikim naporom ni nikomur posrečilo. Vse skupaj je bilo bolj v stilu tiste TV reklame: Ne bo vam uspelo (malo prirejeno), to je tozd Proizvodnja stekla!
Kamorkoli si pogledal, povsod sami veseli ljudje. Nekateri so si privoščili piknik, drugi so si ogreli pete na plesišču, spet tretji za prijeten klepet vsi skupaj pa smo se imeli lepo. Težki oblaki, ki so napovedovali izdatno močo, so marsikoga pregnali v dolino prej, kot je sprva nameraval. Pa nič zato. Saj drugo leto spet pridemo.
J. U.
članom
ČAKIČ LJUBO HABERL ADOLF JERMAN FRANC JERAN IGNAC KAPELAR ALBERT MUSTAC VLASTA RANCINGER IVAN TOVORNIK MARJANA VRTAČNIK JOŽE
TOZD PROIZVODNJA . SVETIL
BRILEJ FRANC FELICIJAN BOGOMIR KUMLANC JUSTA TOZD ORODJARNA FIŠNAR AVGUST
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
JERŠIN IGNAC KOVAČ LEOPOLD
DSSS DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
BRATIC BRANISLAVA DREMEL KARLI KOŽAR MILAN ZVER BOGOMIR
Vsem dobitnikom priznanj, iskreno čestitamo!

Naši sodelavci
jubilanti
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
za 10 let
1.	Alibašič Avdo
2.	Bašič Ismet
3.	Biderman Jože
4.	Brajer Slavica
5.	Brečko Anton
6.	Brečko Romana
7.	Doberšek Majda
8.	Gostič Pavel
9.	Jeran Mihaela
10.	Kiš Mirjana
11.	Košič Franc II
12.	Lavrič Albin
13.	Matjašič Danica
14.	Mitrič Dragan
15.	Odžič Milenko
16.	Plazar Alojzija
17.	Ramič Hasan
18.	Ramič Ramiz
19.	Rancinger Liljana
20.	Sršen Anica
21.	Stojančič Stanko
22.	Zukič Esad
23.	Zlak Frida
za 20 let
1.	Abram Ivan
2.	Balja Ivanka
3.	Bizjak Jožica
4.	Brglez Vinko
5.	Detič Jure
6.	Detič Majda
7.	Dolinšek Hilda
8.	Dovjak Jožefa
9.	Durmiševič A.
10.	Durnik Ivan
11.	Ekič Ljudmila
12.	Fabjan Viljem
13.	Frankovič Ana
14.	Gajšek Cecilija
15.	Gračnar Mirko
16.	Halzer Vera
17.	Hrnčič Marija
18.	Jerman Alojz
19.	Jerman Franc
20.	Kajtna Franc
21.	Kajtna Ruža
22.	Kališnik Konrad
23.	Klanšek Marija
24.	Knez Jože II.
25.	Kocman Silva
26.	Kosec Alojz
27.	Kovač Martina
28.	Kramžar Stanka
29.	Kuhar Anton
30.	Lipar Anton
31.	Lukjanovič Jovo
32.	Marinkovič Džino
33.	Majdič Milena
34.	Ofentavšek C.
35.	Orsag Rado
36.	Pavlovič Živka
37.	Peklar Friderik
38.	Perko Lidija
39.	Plazar Slavica
40.	Roter M.
41.	Roj Ivanka
42.	Roter Vida
43.	Strmljan Anton
44.	Stradar Silva
45.	Šrenk Drago
46.	Šinkovec L.
47.	Tošič Ratko
48.	Vene Marija
49.	Vidmar Karl
50.	Vučko Jože
51.	Zaverl Vera
za 30 let
1.	Barič Franc
2.	Bradaševič Doko
3.	Doležalek D.
4.	Dvornik Marija
5.	Gorenc Vinko
6.	Gumzek Ana
7.	Haberl Adolf
8.	Jazbinšek Maks
za 10 let
1.	Dornik Cvetka
2.	Dacar Aleksander
3.	Drač Miran
4.	Kaluža Milan
5.	Kolar Milan
6.	Podlesnik Ruža
7.	Volker Romana
8.	Povše Anton
za 20 let
1.	Bičanič Vida
2.	Grum Darinka
za 10 let
1.	Levec Anton
2.	Projič Andrej
3.	Pust Martin
4.	Ržek Igor
9.	Jeran Ignac
10.	Kreže Anton
11.	Rižner Jožica
12.	Savič Momir
13.	Simerl Marija
14.	Šuljagič R.
15.	Tošič Savo
16.	Učakar Maks
17.	Veber Franc
18.	Volaj Jože
19.	Zupanek Franc
TOZD PROIZVODNJA SVETIL
TOZD ORODJARNA
3.	Klenovšek Olga
4.	Marodi Fani
5.	Marinkovič M.
6.	Novak Betka
7.	Pavlič Kati
8.	Stradar Marija
9.	Špoljar Martina
10.	Šošter Slavi
za 30 let
1.	Pečnik Srečko
za 20 let
1.	Brečko Ladislav
2.	Guzaj Silvester
3.	Kozlevčar Ivan
4.	Žlindra Ferdo
za 30 let
1.	Rot Franc
za 10 let
1.	Jamšek Darko
2.	Klemen Samo
3.	Stoklasa Edvard
4.	Suvaj ac Branko
5.	Šubic Andrej
6.	Verhovnik Ivan
7.	Zagozda Stane
za 20 let
1.	Bauerheim Pavel
2.	Bočko Rajmund
3.	Koritnik Hubert
4.	Štojs Anton
5.	Verač Anton
/
za 30 let
1.	Alauf Franc
2.	Bremec Alojz
3.	Debelak Franjo
4.	Kauzer A. I.
5.	Senčar Franc
6.	Stopinšek Ignac
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
za 10 let
1.	Bobek Kristina
2.	Es Igor
3.	Feguš Andrej
4.	Jelakovič Jože
5.	Kaluder Zora
6.	Plut Ema
7.	Srebotnik Slavi \
za 20 let
1.	Golež Marija
2.	Golouh Neža
3.	Kerec Marija
4.	Knez Rihard
5.	Petrič Milena
6.	Premec Anica
7.	Premec Jožefa
8.	Šalamon Vida
9.	Ulaga Marija
10.	Zaletel Frida
11.	Zalenik Terezija
12.	Zagorc Štefan
za 30 let
1.	Buršič Tomislav
2.	Domiter Mato
3.	Hudi Tea
4.	Saukovič Ilija
5.	Smešnik Jožef
6.	Teršek Ivanka
7.	Volf and Viktor
Novo v knjižnici Hrastnik
Igor Torkar:
UMIRANJE NA OBROKE
Pesnik in dramatik Igor Torkar (s pravim imenom Boris Fakin) se je že pred leti predstavil z daljšim pripovednim tekstom »Deseti bratje«; z njimi je zarezal v občutljivo, ranljivo snov — v zablode in izrojenosti naše politične polpreteklosti.
»Umiranje na obroke« znova sega v to bolečino, a z drugačno strastjo in z vnovično muko iztisniti do kraja, kar se je v rani nabralo skozi desetletja. Tudi ustvarjalen postopek v tem tekstu je drugačen: silovitejši je, bolj zapleten in prepleten, izpovedno naravnan na več ravni (romaneskno, dokumentarno, pričevanje v prvi osebi, tretji osebi itd.), ustvarjalno bolj dognan in dosleden. Roman je zgorba o veri, mukah in pohabi naprednega predvojnega mladinca Gabra, medvojnega vosovca in partizanskega jurišača, taboriščnika nemških lagerjev, povojnega aktivističnega zagnanca in obsojenca na dachauskem procesu v Ljubljani. Grajen je iz spleta spominov, dokumentov in literature, iz občutenja in doživetja tragike posameznika, ki ga ideološke, politične in zgodovinske silnice gnetejo in zgnetejo iz vere, ki je velika kakor vesolje, v pritlikav strah, ki se na koncu zjedri v besede: »... Še bi rad razumel in verjel vse... vse, kar govoriš... a ne slišim... ne slišim ničesar več. Še sebe ne...«
Torkarjev roman je človeško pretresljiva izpoved in hkrati obsodba vseh tistih sil, ki v imenu nekakšnih »višjih interesov« manipulirajo s človeškimi življenji in z usodami posameznikov. Po svoje pa tudi čisti nezanesljiv zgodovinski spomin. Je iskren in boleč poziv k človečnosti.
Mario Soldati:
AMERIŠKA NEVESTA
Soldatijev roman »Ameriška nevesta se odvija v ZDA, kamor se je glavni junak, ki pripoveduje v prvi osebi, preselil iz rodne Italije. Predava na univerzi in spozna mlado Edith, skromno dekle, ki dela v samopostrežni restavraciji. Dekle mu je všeč in čeprav se mora profesor vrniti v Italijo, se kasneje le poročita. Na poroko pa pride tudi nevestina prijateljica, lepa manekenka in plesalka Anna z možem Vaclavom. Profesorju je Anna tako všeč, da izgubi glavo...
Naš junak Edoardo se po materinem pogrebu v Italiji skrivaj zgodaj vrne v ZDA in preživi z ANNO teden v hotelski sobi. Edoardo spozna, da mu Anna lahko nudi le telesno zadovoljstvo. Edith in Edoardo si kupita hišo blizu San Francisca, toda v to mesto pride tudi Anna. Kot dobra prijateljica se naseli pri zakoncih. Edoardo se bori s samim seboj, vendar vedno zno-
va zapada lepi Anni. Edith osta-je slepa za njuno početje, toda potem mora na službeno potovanje in možu noče povedati, kakšne so številke njenih hotelov. Edoardo začne sumiti, da ga žena vara, muči ga ljubosumnost. Navzlic temu pa se med ženino odsotnostjo predaja sladkostim telesne ljubezni z Anno. Povesta si vse, kar si prej v Edithini prisotnosti nista mogla zaupati. In tako se zgodi, da je Edoardo celo pripravljen na ločitev z Edith, da bi se poročil z Anno. Končno pa s pomočjo same Anne spozna, da je njegovo življenje le Edith, ki mu nudi toplino, domačnost in zanesljivost. Anna ga sama prepriča, da je njegova prava ljubezen Edith, ki ga srčno ljubi.
Anna odpotuje za vedno. Edith pa nevarno zboli in odpeljejo jo v bolnišnico. Ko se vrne domov, razkrije Edoardu, da je »službeno potovanje« preživela na zdravljenju, vendar je to skrivala, da bi mu prizanesla s skrbmi. Edithino stanje se slabša in slednjič umre. Roman odlikuje izredna iskrenost, naraven je, življenjski in lahko bi rekli — tudi Vsakdanji.
Heinrich Boli:
IZGUBLJENA ČAST KATHARINE BLUM
Heinricha Bolla, Nobelovega nagrajenca poznamo tudi po drugih prevodih v slovenščino (In ni rekel niti besede, Klovnovi pogledi, Skupinska slika z gospo, Biljard ob pol desetih), znan pa je tudi kot prevajalec.
Boli je pričujoči kratki druž-beno-kritični roman zasnoval na dogodkih, ki so se leta 1971 pripetili Ulriki Meinhof, članici znane nemške teroristične skupine Brader IPjjs Meinhoff. Razkrije nam nasilje tiska in policije, ki s svojimi nedopustnimi metodami, brez pravih dokazov, brez procesa in obsodbe, povsem senzacionalistično ožigosajo — v romanu je to gospodinjska pomočnica Katarina Blum popolnoma nedolžno osebo kot kriminalca, oziroma kar je še huje, kot terorista.
Vsa zgodba se zaplete zaradi Katarinine zveze z mladim Got-tenom, ki ga spozna na neki zabavi. Kasneje se izkaže, da je fant kriminalec, osumljen pa je tudi terorizma. Zgolj zaradi enodnevne zveze z njim je osumljena tudi Katarina, ki nima nikakršne možnosti za obrambo, saj je proti tisku in javnemu mnenju popolnoma nemočna.
Njen odpor in upor je dejanje obupanca, ki so mu z lažnimi poročili in nepoštenim novinarskim poročanjem uničili življenje. Edini način, da si vrne »izgubljeno čast« je, da popolnoma hladnokrvno in brez vsake slabe vesti ustreli novinarja Tottgetsa in se potem mirno preda policiji. Cela zgodba se odvija le pet dni, napisana pa je jedrnato, v »poročevalskem« slogu, polemično in ostro, s kratkimi poglavji, ki so včasih podobna policijskim včasih novinarskim poročilom. In prav na ta način je Boli dosegel svoj namenprikazati moč in neizprosnost takega jezika in komuniciranj a.
Naši obrazi
Milan Kožar
Tri in pol desetletja njegovega dela so vgrajena v našo tovarno. Začel je kot skladiščnik v materialnem skladišču. Temu, da so ga leta 1958 premestili v nabavni oddelek, je zagotovo botrovala njegova vestnost in vztrajnost pri delu. Sam o tem ne mara veliko razpravljati. Po prihodu v nabavni oddelek so mu odgovorni odločno tudi povedali, da bo moral, če bo hotel postati vodja nabavnega oddelka, napraviti vsaj srednjo ekonomsko šolo. Tako je prosti čas naslednjih štirih let namenil šoli. Ni bilo čisto lahko, se spominja, a če je človek mlad, ima več energije, pa tudi volje.
Potem je bil več kot dvajset let vodja nabavnega oddelka. V tem obdobju smo v Steklarni veliko gradili, jo modernizirali, uvedli avtomatsko proizvodnjo. S tem je tudi nabavna služba dobivala nove in nove naloge in vse večje razsežnosti. Preveč bi bilo seštevati opravljene službene poti, ali seštevati liste popisanega papirja.' Predolg bi bil tudi seznam in veliko papirja bi bilo popisanega, če bi hoteli zapisati vse tisto, kar mora danes nabavna služba opraviti, zato rajši povzemimo le nekaj misli našega sogovornika:
»Od nabavne službe je odvisna proizvodnja, od proizvodnje prodaja na domačem trgu in v tujini. V vseh letih mojega dela sem doživljal največ presenečenj, pa tudi kak grenak trenu-r tek ob tem, da so se kar naprej menjavali devizni predpisi, pa o tem skoraj nikoli nismo bili obveščeni.	Neštetokrat	se mi je
primerilo,	da sem za	take spre-
membe zvedel šele takrat, ko sem prišel v Narodno banko v Ljubljano, da hi poizvedel, zakaj kakšno nakazlio ni bilo izvedeno oziroma potrjeno. Težko je bilo tudi takrat k sreči ne pogosto 0 ko je primanjkovalo deviznih sredstev. Danes je to urejeno,	je pa zato	pogosteje
prisotno	vprašanje	dinarskih
sredstev. Pa vendar, če napravim rezime sodelovanja z inštitucijami kot so Ljubljanska banka, Narodna banka Slovenije in morebiti še s kom, lahko rečem, da je bilo naše sodelovanje uspešno. Naj ne zveni samohvalno, a je res, da se s teh poti nikoli nisem vračal razočaran. Če je le bila kakršnakoli možnost, so nam pomagali.
Seveda smo tudi v preteklosti poznali težave, kot je na primer pomanjkanje materialov na tržišču. Toda danes je nabavna služba še posebej v težavah, pa naj gre za nabavo domačih ali uvoženih proizvodov. Ob nakupu domačih proizvodov še skoraj vsak proizvajalec ali dobavitelj vztraja na participaciji dinarskih ali deviznih sredstev, četudi gre pri tem za čisto običajne proizvode. Vsakdo hoče pristaviti svoj »piskrček« in te kot kupca postavi pred dejstvo: če hočete imeti material ali proizvod, boste z nami sklenili samoupravni sporazum. V takem sporazumu so potem določeni pogoji. En tak konkreten primer je pri slovenskih železarnah. Kjerkoli kupujemo izdelke črne metalurgije, moramo prispevati delež, kot ga določa samouprav-
ni sporazum.
Velika težava nabave je danes tudi glede plačil, nakazil, oziroma odpiranja akreditivov v tujini. Kljub temu, da nam Ljubljanska banka — Združena banka, ki je pooblaščena za odpiranje akreditivov v tujini, zelo pomaga, vseeno s plačili včasih zamujamo, saj so tudi banke večkrat brez sredstev. Tudi velika jugoslovanska zadolženost nam kot delovni organizaciji prinaša težave, kajti tuji dobavitelji nas ne gledajo kot delovno organizacijo, ki je sposobna svoje obveznosti poravnati, temveč le kot kupca iz Jugoslavije. Nekateri so še, a so redki, ki nam zaupajo, ker vedo, kaj delovna organizacija Steklarna-Sijaj zmore glede plačila, saj pri tako velikem izvozu pomanjkanja deviz ne more biti in ga dejansko tudi ni.«
Tudi primerov o tem, kako lahko včasih pride do zapletov tam in takrat, ko je najmanj pričakovati, a lahko pripeljejo do kritičnih situacij v tovarni, največkrat pa zato krivimo nabavo, čeprav je bilo storjeno vse potrebno in ob pravem času, bi nam Milan lahko naštel nič koliko. Najtežje je seveda takrat,
če se zatakne pri oskrbi osnovnih surovin in materialov.
Spominja se primera, kako so kamioni s prepotrebnimi surovinami obstali na carini le zato, ker je carinarnica uvozniku zavrnila dokumentacijo le zato, ker listine niso bilo pravilno izpolnjene. Ali pa, kako so včasih pričakovali kamione s sodo iz Lukavca. V petek je na primer kamion krenil na pot proti Hrastniku, a v soboto ga v Hrastnik ni bilo, končno je prispel šele v ponedeljek, saj so si šoferji, doma na tej relaciji vzeli prosto soboto in nedeljo. V tovarni pa smo porabili poslednje kilograme sode. In čakali na kamione s sodo. Nekoč, se spominja, kako so skoraj po detektivsko iskali cisterno z butanom. Iz Reke je odpeljala, v Hrastnik ni prispela, butana je zmanjkovalo. Slednjič so jo le našli v Zalogu, postavljeno na stranskem tiru zaradi okvare na ležajih.
Čeprav je imel svoje delo nadvse rad, se veseli, da ga bo kmalu odložil. S prvim septembrom odhaja v pokoj. Prijatelji mu sicer pravijo, da bo »šiht« pogrešal in da mu bo dolg čas, sam pa je prepričan, da mu bo čas zapolnilo in delalo veselje še drugačno delo. Pri hiši je vedno treba kaj postoriti, zemlje okoli nje pa je ravno toliko, da po povrtnine ni potrebno hoditi v trgovino. Pravo veselje ima s pridelovanjem krompirja. Ko pride čas izkopavanja, to delo najraje opravi kar sam, čeprav, kot pravi, mu na krožniku ni posebno ljub.
Otroci, dve hčerki in siin, so se že poročili. Ustvarili so si lastne družine in domove.
Srečen je, ker je njegov dom — ob tem ni pozabil povedati, da je hiša, ki sta si jo zgradila z ženo, zrasla tudi s pomočjo njunih staršev — na »periferiji«, kjer je prostost in proč od hrupa ter utesnjenosti blokov. S sosedi v Prapretnem se imenitno razume. Nasploh ima ljudi rad, jaz pa naj dodam, da imajo tudi ljudje njega radi.
Mili Kobal
Če se boste selili
Morda zveni vsiljivo, vendar bi želel, da preberete tudi to:
OBVESTILO
Možnost nakupa svetil
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Proizvodnja svetil lahko delavci DO Steklarna-Sijaj nabavijo svetila pod naslednjimi pogoji:
Cena svetil se oblikuje tako, da se od maloprodajne cene odšteje 26%, t. j. povprečni odbitek prodajnih pogojev in prevoza, k dobljeni vsoti pa se prišteje 28,9 % prometnega davka.
Svetila je možno plačati v industrijski prodajalni (v gradu) vsako sredo ¡ta dan je prodajalna odprta do 16. ure.
Na podlagi potrjenega računa pa jih je možno ob četrtkih in petkih dvigniti v skladišču gotovih izdelkov, TOZD Proizvodnja svetil.
če se nameravate v skladu s svojimi načrti kadarkoli v prihodnosti izseliti iz stanovanja, ki je last naše delovne organizacije (naj bo novo ali staro), vas prosimo, da o tem obvestite naše ustrezne službe (predsednik odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve vaše TOZD ali DSSS ali socialno službo)
VSAJ MESEC DNI PREJ, PREDEN SE BOSTE DEJANSKO TUDI IZSELILI.
Zakaj? Gre za predčasno obvestilo, na podlagi katerega vas nikakor ne bomo priganjali iz stanovanja. Bistvo je namreč v tem, da je postopek dodelitvi stanovanja drugemu delavcu kar dolg (razpis, sestanek, pritožbeni rok) zaradi česar si ne moremo privoščiti, da bi bilo stanovanje ves čas prazno. Nasilne vselitve pa, kot veste, niso redki primeri, pa še precej neprijetne so za vse nas.
Nenazadnje gre tudi za postopek prevzema stanovanja, ki ga je treba v skladu z zakonom opraviti, ko je stanovanje prazno in kjer sodeluje: prejšnji, novi stanovalec, predstavnik skupnosti stanovalcev in samoupravne stanovanjske skupnosti ter delovne organizacije.
Zato vas tudi po tej poti prosimo za razumevanje in sodelovanje!
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, socialna služba
Obisk makedonskih sindikatov
Na valovih Save
Državno člansko prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah v organizaciji Brodarskega društva Hrastnik
Brodarskemu društvu Hrastnik je bila v lanskem letu, ko je društvo praznovalo 35-letnico delovanja, zaupana organizacija državnega članskega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah za leto 1984.
To je nedvomno veliko priznanje Kajakaške zveze Jugoslavije in Brodarske zveze Slovenije društvu za dosedanje delo, uspešno organizacijo raznih tekmovanj ter dosežene tekmovalne uspehe članov Brodarskega društva.
V tem obdobju je društvo vzgojilo vrsto mladih športnikov, ki so osvojili najvišja mesta na vseh domačih in tujih tekmovanjih ter posegli v sam vrh evropskega in kajakaškega športa. Najbrž je dovolj zgovoren podatek, da so doslej imeli 9 državnih prvenstev in članov državne reprezentance tako v mladinski, članski in ekipni konkurenci ter osvojili dragocene pokale na največjih kajakaških prireditvah v državi, nekaj tudi v trajno last.
Vsi ti uspehi so tesno povezani z lastnim delom, požrtvovalnostjo in prizadevnostjo več generacij brodarjev, ki so vztrajali ob včasih nemogočih pogojih za delo in vadbo. Vendar sta zavzetost in prizadevnost članov društva še vedno premagali tudi najtežje ovire.
Organizaoija državnega prvenstva je vsekakor zahtevna in odgovorna naloga. Zato so tudi u-stanovili organizacijski komite, katerega člani sedaj pospešeno delujejo po posameznih področjih in zadolžitvah. Glede na to, da je večina članov društva zaposlena v naši delovna organizaciji, je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da bo Steklama-Sijaj tudi generalni pokrovitelj državnega prvenstva.
Prvenstvo bo potekalo od 14. septembra do 16. septembra na valovih Save.
Program je naslednji:
PETEK, 14. 9. 1984 ob 18. uri
Otvoritev državnega prvenstva pred klubskimi prostori Brodarskega društva v Podkraju.
SOBOTA, 19. 9. 1984
ob 10. ura — tekmovanje v spustu.
START v Prustniku pri Zagorju
CILJ v Hrastniku — pod mostom čez Savo
od 13.—15. ure — uradni trening slaloma na slalomski progi v Prusniku
ob 19. uri — razglasitev rezultatov v spustu pred klubskimi prostori društva v Podkraju
NEDELJA, 16. 9. 1984
ob 10. uri — slalom — 1. tek na slalomski progi v Prusniku ob 12. uri — 2. tek nato ekipna vožnja ob 17. uri ¡¡¡¡j razglasitev rezultatov v slalomu pred klubskimi prostori v Podkraju ob 18. utri — svečani zaključek državnega prvenstva pred klubskimi prostori
Naši tekmovalci, od katerih o-pravičeno pričakujzemo, da bodo posegli po najvišjih mestih, marljivo trenirajo. Največ pa seveda pričakujemo od Petra Kav-zarja, ki bo poskušal pred domačim občinstvom potrditi svoje dosedanje uspehe, od ekipe Kavzar, Seničar, Strandar v slalomu ekipno 3xK — 1, ter od naše priznane dvojice v C—2, Vovk Drago in Halzer Robert.
Predvsem pa pričakujemo to, da se bodo tudi ostali člani kluba častno in pošteno borili, kajti le tako bodo lahko nadaljevali tradicijo uspehov brodarskega društva.
Vse člane delovnega kolektiva ter vse občane Hrastnika pa vabimo, da si ogledajo tekmovanja v tej atraktivni športni disciplini.	Adi Zaletel
Dne 12. julija je našo delovno organizacijo obiskala delegacija RS ZS Makedonije, ki jo je vodil tovariš Aleksander Donev. Razgovoru so prisostvovali vodje temeljnih organizacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov in predstavniki občinskega sindikalnega sveta. V uvodu je direktor naše delovne organizacije predstavil DO Steklarna-Sijaj
VPRAŠANJE:
Kako ravnati v primeru, če imetnik stanovanjske pravice stanarine ne plačuje redno?
ODGOVOR:
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 3/81) v svojem 65. členu določa, da v primeru, če imetnik stanovanjske pravice ne plačuje stanarine redno, lahko stanovanjska skupnost na zahtevo skupnosti stanovalcev izda odločbo, s katero u-goLovi višino zneska, ki ga je dolžan plačati ter mu naloži, da v roku petnajstih dni plača zaostalo stanarino, če imetnik stanovanjske pravice v tem roku ne plača stanarine, ali zoper to odločbo ne ugovarja, postane odločba izvršilni naslov (kar pomeni, da lahko DO pred izplačilo OD nakaže dolgovan znesek na žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti).
Če pa imetnik stanovanjske pravice tri meseca zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača stanarine, lahko zahteva skupnost stanovalcev od stanodajalca, da mu odpove stanovanjsko razmerje.
VPRAŠANJE:
Zakaj se od skupnega števila letnega dopusta odštejejo proste sobote?
ODGOVOR:
Po zakonu o delovnih razmerjih el. 63 traja delovni čas 42 ur na teden. Te pa se lahko opravijo v šestih ali pa v petih dneh v tednu.
V naši DO naredimo te ure v petih dneh, torej osem ur dnevno.
Da ne bd prišlo do neenotnosti uveljavljanja posameznih pravic, vezanih na delovni čas, med delavci, ki delajo pet dni in tistimi, ki delajo, šest dni v tednu, se za enoto izračunavanja uporablja le šestdnevni delovni teden in temu ustrezno razdeljenih 42 ur (6 x). Glede na to, da se šteje letni dopust v delovnih dneh, se tudi v primeri ta-koimenovanih prostih sobot šteje sobota kot delovni dan, če je le-ta znotraj časovnega obdobja, ko delavec izrablja svoj letni dopust.
ter jih seznanil s problemi, s katerimi se srečujemo pri našem poslovanju. V nadaljevanju pa so razpravljali o položaju in pogojih gospodarjenja celotne steklarske industrije v Jugoslaviji, kakor tudi o položaju delavcev in vlogi sindikalnih organizacij. Gostje so si nato o-gledali naše proizvodne obrate.
M. C.
Da preprečimo, da bi se nam med dopustom sobote »spremenile« v delovne dni, jih že prej odštejemo. Število odštetih sobot pa je odvisno od višine dopusta (54. člen Pravilnika o delovnih razmerjih).
i
VPRAŠANJE:
Kolikšen dodatek za delo na dan državnega ali republiškega praznika, če le-ta sovpada z nedeljo?
ODGOVOR:
59. član Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe pravi, da za delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini 50 % akontacijske osnove. 58. člen istega samoupravnega sporazuma pa določa dodatek v višini 50 % akontacijske osnove za poln delovni čas za delo na zveznega ali republiškega praznika.
Vendar pa isti član določa tudi, da se zgoraj navedena dodatka izključujeta v primeru če je praznik na dan nedelje.
Torej gre delavcu za delo na dan praznika, ki sovpada z nedeljo poleg zakonsko določenega nadomestila .in akontacije OD za opravljeno delo samo dodatek v višini 50 °/o akontacijske osnove za poln delovni čas.
dipl. prav. Lea J. Lekočevič dipl. prav. Edita Mejač
PREKLIC IZKAZNIC
Veljavnost izkaznice za izplačila OD preklicujejo:
Binder Ivan, TOZD Energetika, vzdrževanje in transport Bedek Janez, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov Gulič Ante, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov Lekočevič Jelko, TOZD Orodjarna Mišič Dragan, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov Završnik Jožica, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov Završnik Vitomir, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov Zupančič Silva, TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov.
Veljavnost mesečne vozovnice preklicuje:
Petan Zdenka, Kolonija 1. maja 30, Trbovlje, vozovnica na relaciji Trbovlje—Hrastnik—Trbovlje.
Pravnik odgovarja
Zanimalo vas bo
Maj, junij, julij 1984
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV: Spahič Vahida, Tubič Mirjana, Omer-hodžič Refija, Hromalin Adnan, Humčevič Zijada, Radojčič Rada, Markovič Jožo, Hotič Safija, Jovanovič Ljubiša, Čobanovič Dragoslav, Huzejrovič Enes, Kalem Tomislav, Ibralič Mirzet, Kalem Jožo, Rizvanovič Semir, Ibralič Ramo, Beganovič Halil — odnašale! stekla, Horvat Olga, Bagara Delta, Baferi Fahra, An-tunovič Danica, Gavrič Ivka — pregledalke stekla, Smajukovič Munever — delavec na kanalu, Zorenč Stanislav, Kršič Nenad
—	vlagalec v gilon, Lendaro Vlasta, Brečko Tatjana, Premec Petra, Bobek Katarina, Kepe Janja, Jug Darja, Verač Vlasta, Vodenik Metka, Mlinarič Jožica, Kepa Simona, Abram Suzana, Kovač Tanja —• stekloslikar — pripravnik, Hodžič Hazim, Marjanovič Boro, Safič Džemil — pomočnik strojnika, Carovič Dragan, Malič Novo — predstiska-lec, Gabrič Edvard — strojnik IS, Rotič Avdo — satiner.
TOZD PROIZVODNJA SVETIL: Laknar Katarina — pomožna delavka v mizami, Habrun Nada, Otavnik Ivana — delavka v galvani, Retar Niko — nastav-Ijalec orodij, Hafner Matjaž ^— standardizer-šifrer, Zagorišek Zdravko, Flisek Milan — delavec v polirnici, Medvešek Franci — delavec v lakirnici, Zupanc Igor j§j§| strugar, Špajzer Elizabeta -jj pomožna delavka v kovinski, Hohnjec Božo — delavec na razrezu materiala.
TOZD ORODJARNA: Bičanič Karlo, Bregar Bojan S cizeler, Alauf Tomislav — strugar.
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT: First Branko, Knez Gorazd — obratni elektrikar, Draksler Zdravko j—' avtomehanik.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Zaletel Adi — vodja službe študija dela, Kreže Janja, Drstvenšek Marija, Pir-naver Zdenka, Breči Majda, Peklar Silva — skladiščne delavke, Kalezič Nataša, Tomič Marica — čistilka in pomivalka posode, Golouh Alojzij, Stopar Jožica — natakar, Tausel Matjaž
—	arhitekt za posebna naročila
—	pripravnik.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV: Vehabovič Jasminka, Čosič Tadija, Blagojevič Vojna, Božun Danilo, Antič Marinko (v JLA), Jovanovič Ljubiša, Jovanovič Severinka, Džogič Mev-likda, Fajdiga Drago, Hromalič Adnan, Vasiljevič Dragica, Zupančič Lidija, Jularič Marko — odna-šalci stekla, Odžič Rajko (izključen), Babič Adil, Džuričič Rade — delavec na kanalu, Stanič Drago-ljub, Lazič Trivko, Lipovšek Marjan — pomočnik strojnika, Hrstič Nevzeta, Bogatin Ana, Vavtar Jožica, Horvat Olga — pregledalke stekla, Ivešič Žarko, Mušič Janez
(umrl), Košiič Franc, Vintar Bojan, Zorko Edvard — strojnik, Kirbiš Janez — satiner, Hrup Karl (izključen) — krogličar, Petrič Bojan —• eletrotehnik, Bagarič Željan — vzdrževalec, Samovi č Anto — strojni ključavničar, Sainovič Fra-no — vlagalec v gilon, Bešič Nu-sret — modelni mizar, Kamnikar Jožica — delavka v žigosami, Or-sag Radoslav (izključen) — nabiralec stekla.
TOZD PROIZVODNJA SVETIL: Cepuš Julijan, Zidmaher Matija
—	nastavljalec orodij, Leskovšek Marija, Prošt Damjana — delavka v montaži, Rozman Anton, Babič Džafer (izključen) Ig- delavec v lakirnici, Podkoritnik Janko (izključen), Zagorišek Zdravko — delavec v polirnici, Sladič Vitko — transportni delavec, Mehle Franci
—	referent za kadre in OD (Ellux).
TOZD ORODJARNA: Šentjurc Boris (izključen), Rakovič Damjen (v JLA), Gričar Marjan, Stoklasa Ivan — strugar.
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT: Turk Karl it obratni elektrikar (v JLA) Draksler Zdravko — avtomehanik, Grum Dušan ■— elektromehanik.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Starina Lidija, Aldžič Rasema, Laca Hajnalka, Breči Majda — skladiščna delavka, Vozlič Jožica — referent v nabavi, Vrabič Milan — varnostni inženir, Jelakovič Jože (izključeni —• voznik viličarja, Češnovar Milan — samostojni oblikovalec.
UPOKOJENI
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV: Peršič Anton, Tovornik Ivan gSjpSstrojnik, Gorenc Vinko — težak v zmesarni, Pla-zar Mirko — dostavljalec orodja, Savič Momir — ročni pihalec, Zaletel Mila, Perci Sonja, Planinc Jožefa — kontrolor, Rižnar Jožica — stekloslikar.
TOZD PROIZVODNJA SVETIL: Mars Berta — delavka v montaži, Blatnik Marij a 8- čistilka obratnih prostorov.
TOZD ORODJARNA: Groznik Franc — strugar.
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT: Glinšek Jože — voznik.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Kepa Frančiška —■ kladiščna delavka, Laznik Ana — pomivalka posode.
POROČILI SO SE
Blatnik Olga — Glinšek Viktor, Jeran Karmen — Fabijan Janko, Zagorc Karmen — Medvešek Alojz, Brečko Tatjana — Rovšek Bojan, Duh Pavla — Kajič Ivan, Pevec Nada — Zaletel Roman, Kumlanc Irena — Volaj Franc.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Neškovič Cvijetin — sin Slavi-ša.
Kadrovska služba
ZAHVALA
Sodelavcem in ¡sodelavkam v notranjem obratu, še posebej pa na A banji se iskreno zahvaljujem za darila, ki ste mi jih poklonili in besede, ki ste mi jih izrekli, ko sem odhajal v pokoj.
Kolektivu želim čdmveč delovnih uspehov, mojim nekdanjim sodelavcem na A banji pa čim manj loma od kape in čim manj natrganih komadov.
Vaš nekdanji sodelavec
Momir Savič
ZAHVALA
Drage sodelavke in sodelavci!
Prijetno ste me presenetili in ganili zadnjega delovnega dne, ko sem bila še med vami. Ob mojem odhodu v pokoj se vam za vašo pozornost iskreno zahvaljujem — vsej izmeni Oberčkal, še posebej pa pregledalkam in delavcem brigade na elektro opalni peči.
Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Rozi Gajšek
ZAHVALA
Mojim sodelavcem se iskreno zahvaljujem za lepo slovo ob odhodu v pokoj. Vsem se zahvaljujem za lepa darila, ki mi bodo v trajen spomin na vas, oziroma na skupna leta, ki smo jih preživeli ob delu.
Želim vam vse najlepše in mnogo uspeha pni delu.
Franc Groznik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se naj-iskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi delavkam in delavcem v brusilnici, notranjem obratu in kiko delavnici za dragocena darila, s katerimi ste me prijetno presenetili in me bodo spominjala na čase, ki smo jih skupaj preživeli ob delu.
Rada se vas bom spomnila vseh in še enkrat iskrena hvala.
Kolektivu Steklama-Sijaj pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Drame Hilda
ZAHVALA
Spoštovane sodelavke in sodelavci na izmeni Golaž! šel je trenutek slovesa od dela, tovarne in delovnih prijateljev, s katerimi sem preživela veliko lepih trenutkov. Prisrčna vam hvala za darilo in cvetje, ki ste mi ga poklonili ob slovesu. Darilo mi bo drag spomin do zadnje ure mojega življenja.
Še posebej se za pozornost zahvaljujem Jožici Volf in Kristi, kakor tudi izmeno-vodnji tovarišu Golažu.
Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov kot tudi medsebojnega razumevanja.
Joži Planinc
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
VIKTORJA KEPE
se iskreno zahvaljujem delavkam in delavcem v brusilnici in slikamici za darovano cvetje ter materialno pomoč.
Žalujoči: Vsi njegovi.
Nagradna križanka
8	PRITOK DONAVE V ROMUNIJI	ČOPASTI PAPAGAJ	TUJE MOŠKO IME	IG RALEC FURIJAN	fl PLENO NOMINE’	IVAN GROHAR	BLAGO ZA KAVBOJKE	POŽELENJE, STRAST	INDIJSKA DRŽAVA	RUSKI KMEČKI REVOLUCI- ONAR	. ITALIJA	APOSTOL, GOREČ OZN Al NJEVALEC.	TELESNA POŠKODBA	ESTONEC	8	VEČJA SKLADBA	PRIPOVEDNO PESNIŠTVO	ESKIMSKI ČOLN	SLOVENSKI ZGODOVINAR (JOSIP)
LETOŠNJA N A JV EC J A ŠPORTNA PREDSTAVA NA SVETU IN MESTO NJENEGA DOGAJANJA ( V ZDA)	►														SPOLNOST				
	►										IZRASTEK NA GLAVI				PREDSTOJNIK MOŠKEGA SAMOSTANA REKA V FRANCIJI				
OZEK KOS BLAGA					PRVI MOLILEG V MOŠEJI	REKA V ŠVICI REKA V FRANCIJI					ŽENSKO IME STREŠNA KONSTRUKCIJA :								
8	KRALJ LAPITOV							KRAJ V ŠVICI						LOVEC NA RAKE					
								VRHUNSKI ŠPORTNIK						SLOVESNA OBREDNA OPRAVA					
SESTAVIL: KARLI DREMEL	ALPSKA SMUČARSKA DISCIPLINA	POLITIK GLIGOROV	SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE)	MAŠNA KNJIGA						KOSITER			DRUGI NAJVIŠJI VRH NA JAPONSKEM						
				FALZIFIKAT						PERJE PRI REPI									
STARO* GRŠKI KIPAR							ITALIJANSKI SLIKAR (RAFFAELLO) OGREVALNI OBJEKT						MATI BOGA ZEVSA KRAJ POD FRUSKO GORO				FILMSKI SNEMALEC	TELEČJE MESO	BODEČ PLEVEL
OROŽJE								STRAH	AM.FILMSKI IGRALEC (ALAN ) SMUČAR BREMSETH						SLIKAR PIRNAT	PEVEC PESTNER			
SEČ, SCALNICA.					RADIJ	UGANDSKI POLITIK (MILTON)						INDUSTR. RASTLINA STANOVSKI TOVARIŠ				ZVESTA DOMAČA ŽIVAL			
BAJTAR						ZEMELJSKI TEČAJ				PREBI- RALCI ŠKOTSKE						PISATELJICA PEROCI			
						DIMITRIJ RUPEL										OSCAR LEBBE			
8	STAR NAZIV ZA ČOPIČ	METULJ	KRAJ OB DRAVI							IZRAZ ŽALOSTI:				KRATKA MOŠKA SUKNJA PISATELJICA MALENŠEK					
			GRŠKA ČRKA							POVABLJENEC NA POROKI									
SLOVENSKI ARHITEKT ( BORIS)					EGIPČANSKI SONČNI BOG STAR SLOVAN				KURIR ' AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)				OTOK V JADRANU DARILO						PIJAČA PRI ZAJTRKU
NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (HAYATO)						DESNI PRITOK ORINE					NADZORNIK STAVB V STAREM RIMU					NAVIHANEC, ZVITA GLAVA			
POLSVILENA TKANINA						PEVKA UKRADEN					GRŠKA ČRKA					GLAVNI ŠTEVNIH			
KRILO POSLOPJA						PISEC .ARIANE*					ALEKSAN- DRIJSKI DUHOVNIK					PARADIŽ			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	250	din
2.	nagrada	150	din
3.	—7. nagrada	100 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do petka 14. septembra. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve.
(K. D.)
K sreči je v zadnjem času takih in podobnih prizorov v 'delovni organizaciji vse manj
Obvestilo
reševalcem
Izid žrebanja iz 7. številke Steklarja bomo objavili v prihodnji številki.
Uredništvo
RECEPT ZA DOBRO SOLATO A LA PETRA
Očiščeno in oprano solato damo v večjo posodo. Preudarno ji dodamo soli, kisa dolijemo kot skopuh, olja pa kot pravi razsipnež, potem mešamo kot norec.
Petra Golež
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Marijanca Polzelnik — predsednik, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugovič, Jože Godiceij II, Albert Kapelar, Vlado Šebenik In Joža Umek.
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — glavni In odgovorni urednik, člani: Zdenka Fabjan, oec., Vlasta Justin, Jasna RIžner-Kosm, Dragica Kmeta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik inž., Ernest Sihur inž., Joža Umek in Franc Vidovič.
Izhaja mesečno v 2500 Izvodih. Tisk in klišeji AERO — TOZD Grafika Celje. Naslov uredništva: Steklar, glasilo delavcev Steklarna-Sijaj Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 814-622, int. 55:
y steklar