Poštnina pfačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Kdor hoče ostati svoboden, mora celo svojega sovražnika braniti pred nasiljem. Thomas Paine angleški publicist (1737—1809) Leto XI. Ljubljana, 30. marca 1939. štev. 13. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob Četrtkih Uredništvo »n uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica 6t. 27/111 Po8tn» predai fit. 345 Telefon St 33-32 Račun poStne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 de znamk NAROČNINA 1 /4 leta 20 din, ils leta 40 din. vse lete 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino le plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr sta ali njen prostor (viSina 3mm in Širina 55mm) 7 din. v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. N’otice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se ■ osebej. Pri večkratnem naročilu popust. »DRUŽINSKI TEDNIK« ima letos za 50% velji obseg in izhaja zdaj stalno na 12 straneh Napetost je začasno popustila V Londonu razpravljajo, predlagajo, snujejo. — Miren Mussolinijev govor PISMO IZ LONDONA že štirinajst dni je London središče n« samo Evrope, ampak vsega sveta. 2e štirinajst dni se pogledi vsega človeštva upirajo v megleno mesto ob Temzi, in up in strah se bereta v njih. Toda ne up ne strah nista utemeljena. London nekaj pripravlja, smo brali in beremo v časopisih. Chamberlain kuje nekakšno zvezo držav, govore ljudje, ki mislijo, da nekaj Vedo. Stvar je nekoliko drugačna. Res je, v Londonu vlada te dni velika živahnost. Toda ta živahnost ni tisto, kar bi ji svet rad podtaknil. Ta živahnost ni simptom velikih dogodkov. Pravijo, da je bil Chamberlain te dni zelo ogorčen. Mogoče. Dejstvo je, da- se je danes že potolažil. Vsak človek je izraz svojega značaja in temperamenta. Iz svoje kože ni še nihče prišel. Tudi Chamberlain ne bo. Pravijo, da je bil Chamberlain osebno užaljen. Dejal je, da je njegova politika doživela fiasko. Toda navada je, da ljudje, ki vidijo, da so njihovi načrti sloneli na napačni osnovi, izvajajo posledice iz takšnega spoznanja. Zato, da poskusijo uresničiti te načrte drugi, tisti, ki so že od vsega začetka trdili, da one osnove ne drže. Chamberlain ni izvajal posledic. Zato tudi nista utemeljena ne up ne strah, da bi v Londonu doživeli kakšne bistvene posledice marčnih dogodkov. Vse dotlej ne, dokler bo Neville Chamberlain vodil vesoljno angleško politiko. vlada lahko izvoli odkloniti že samo raapravo o teh problemih, kakor je to delala doslej s svojim morda prevečkrat ponavljanim ,nikoli*. Ta ,nikoli* je morda preveč kategoričen, toda Francija ne bo imela razloga pritoževati ee. če t>o jarek med obema državama postal tako globok, da bo treba mnogo truda za zadelanje — če bo to sploh še mogoče. Toda kakršen koli bo že razvoj dogodkov, želeli bi, da se ne bi več govorilo o bratskih, i sestrskih in rodbinskih zvezah ali o drugih nezakonskih sorodstvih, ker je bili zanje enako pogubni: če bi skupaj z Rusi zmagali, bi ves svet videl v tem zmago boljševizma in bi se odvrnil od njih, tembolj, ker češki boj v očeh sveta ne bi bil moralen: saj bij se borili proti uveljavljenju svetega! narodnostnega načela in za nadaljnoj »zasužnjenje« sudetskih Nemcev. Ce bij I Izleti v Zgodovino n. FILIP MAKEDONSKI vojno Izgubili, bi p« »Ski iml Izginil J ™ o™™.'' S.duJ^TtS i?SSS.TSEi!5SS± I"«- ««««-«'- — «■ rod ni stal v tako kritičnem času svoje» _ _ .__ zgodovine pred tolikanj usodno dilemo f „an?"p“ „nvnril. kakor Cehi lam v septembru. Vsi anglo-ameriški pisci so si tudi edini, da češkoslovaške ni uničil en sam mož, ampak pol tucata ljudi, med njimi predsednika londonske in pariške vlade, oba njima zunanja ministra in lord Runciman. Pravijo, da bi se Chamberlain rad zvezal z Rusi. Tudi septembra je baje imel takšne namene. Poznejši dogodki so te namene postavili v pravo luč. Pravijo, da bi se tudi Rusi radi zvezali z Angleži, zahtevajo le za svoje dajatve tudi protidajatve. O teh proti-dajatvah pa Angleži ne marajo niti slišati. Vsaj Chamberlain ne. Pravijo, da tudi Poljaki ne odklanjajo zveze z Veliko Britanijo, a le pod določenimi pogoji. A ti pogoji Angle- * > Pl" ne gredo v račun. Mussolinijev govor V nedeljo dopoldne je imel Mussolini že dolgo napovedani govor o notranji, predvsem pa zunanji politiki fašistovske Italije. Priložnost za govor mu je dal« proslavitev 20 letnice fašistovskih bojnih organizacij; zunanji povod so i>a bili dogodki, ki zadnje mesece preobrazujejo Evropo. V prvem delu svojega govora je duce proslavljal fašislovsike bojne organizacije in njihove uspehe v zadnjih 20 letih, nato je pa nadaljeval- Mi ee ne vdajamo in se ne bomo vdali temu, kar imenujejo vojno psihozo in ki je dejansko mešanica histerije in strahu. Smer, v kateri plove naša ladja, je določena in naša načela so jasna. Čeprav so poklicni pacifisti posebno zoprne osebe, čeprav je beseda mir v aadnjem času že precej ( coske. med tem” ko izrabljena ter zveni kakor -----! — Reminiscenca General Fauche, bivši dolgoletni šefi francoske vojaške misije v Pragi, razmerje med državami samo razmer-j predlaga v pariških listih, naj vsa; je med elementi, ki odrejajo njihovo francoska mesta nalepijo izjavo, ki so I politiko. jo podali češki poilanci v češkem de-! Sredozemsko morje je politično, vo- želnem zboru 1. 1871. proti aneksiji I jaško, zemljepisno in zgodovinsko živ-; Alzacije in Lorene. Ijenjski prostor za Italijo. Kadar govorimo o Sredozemskem morju, štejemo zraven tudi zaliv, ki se imenuje Jadransko morje in kjer so italiian-ski interesi pomembni, a niso izključni nasproti Slovanom Zato vlada tod že dve leti mir. Zadnje, a osnovno in usodno načelo je pa: Treba se je oborož?vati, treba je pomnožili število tankov, bojnih ladij in letal. Že od pamtive-ka je namreč v veljavi ges-!o: Gorje neoboroženim! Na vsak način in po vsaki ceni je treba obračunati s tem, General Fauche pripominja, da so bili Čehi 1. 1871. edini narod, ki je po svojih zastopnikih protestiral proti okrnitvi Francije. Drobna kronika V Rimu izjavljajo na vodilnem mestu, da si Italija iskreno želi čimprejšnjega popolnega sporazuma med Beogradom in Zagrebom. »Vsaka sprememba na tem ozemlju, naj jo po-— . - .. - . . vzroči kar koli, bi Italijo občutno za- lo r sc imenuje meščansko življenje, dela, ker bi se porušilo jadransko rav-Kadar smo močni, nas prijatelji ljubi-1 no.ežje. Italija bi v tem primeru nujno jo, sovražniki se nas pa boje. Zaupati, ubogati in boriti se. je bila in bo skrivnost vsake zmage. O Chamberlainu govore, da je jetnik svojih opozicijskih ministrov. Sir Simon, Samuel Hoare in Inskip menda odločno odklanjajo preorientacijo. Toda predsednik vlade ne more biti jetnik nikogar, če se sam ne strinja z naziranjem tistih, ki mu baje nasprotujejo. Predsednik vlade ima zmerom možnost odstopa ali pa vsaj preosnove svoje vlade. Nihče ni nenadomestljiv. Sir Simon je voditelj tistih libera-lov, ki so pod Baldwinom razbili svojo stranko in zajadrali v vladni tabor, čeprav po imenu liberal, je v resnici konservativnejši od najkonservativ-nejšega konservativca. Njegova moč so paragrafi, a hkratu so tudi njegova slabost. Zaradi paragrafov odklanja uvedbo obvezne vojaščine; realnost je zanj zgolj funkcija tistega, kar stoji črno na belem. Samuel Hoare je pred tremi leti skupaj z Lavalom spočel znameniti predlog o razdelitvi Abesinije. Odtlej ne kaže, da bi se bil kaj preorientiral. G. Inskip je zadnja leta vodil oboroževalni resor. Dogodki so pokazali, kako. * Konservativci imajo še drugo garnituro. Zunanjega ministra lorda Hali-faxa opozicija ne odklanja. Prav tako nimajo ne laburisti ne liberali ničesar proti siru Ednu, ne proti Duffu Coopru, ne proti Churchillu. Teh mož ne odklanja parlamentarna opozicija; odklanja jih le opozicija v vladi sami. Odklanja jih pa tudi, kakor vse kaže, še nekdo drugi (seveda v mejah političnega in mednarodnega takta). Ta nekdo drugi je zunanji minister zavezniške države onstran Rokavskega Dreliva. Ime mu je Georges Bonnet. Takšna je danes slika političnih razmer v Londonu. Govore sicer, da te dni Velika Britanija prav resno misli na uvedbo vojaške dolžnosti, in napovedujejo, da se bo potem britanska politika bistveno spremenila. Ta napoved ne bo držala. Sprememb na Angleškem ne pričakujmo prej, dokler se ne spremeni garnitura. ponarejen denar in čeprav je znano, da bi v večnem miru videli katastrofo za člove-vendar mnenja, da je potrebna dolga doba miru za nadaljnji razvoj človeške civilizacije. Toda mi vzlic temu ne bomo ničesar ukrenili, preden ne bodo priznane naše svetovne pravice. Otročji so poskusi, omajati ali oslabiti os Rim—Berlin. Os Rim—Berlin pomeni nekaj več kakor prijateljsko razmerje med dvema državama. Pomeni stik dveh revolucij ki sta v očitnem nasprotju z vsemi drugimi na-ziranji sodobne civilizacije. Ako velike demokracije pretakajo grenke solze zaradi prehitrega in žalostnega konca nečesa, kar je bila njihova najslabša tvorba, potem nam je že samo to dejstvo zadosten vzrok, da ee ne pridružimo njihovim solzam. V tem je tudi moč osi in v tem so pogoji za njeno trajnost. Ker pa obs oji pri vsaki akciji nekaj površnih čustev, ki ne v posl e vaj o dovolj razuma, vam izjavljam s tega mesta kar najodločneje, da se je to, kar se je odigralo v Srednji Evropi, moralo neizogibno dogoditi. Dodal bom tudi to, da nima nihče moralne pravice vreči prvi kamen. To dovolj dokazujeta stara in nova evropska zgodovina. Jasno je, da je narod, ki je razpolagal z znatnim številom vojaštva in z ogromnimi e-kladišči orožja, že samo s tem, ker ni ničesar ukrenil za ohranitev svobode, dokazal, da je zrel za novo usodo. Nazadnje izjavljam, da bi države z avtoritativno vladavino, če bi prišlo do ustanovitve zveze proti njim, ki jo kujejo, prešle iz obrambe v napad, in sicer na vseh koncih zemlje. V svojem genovskem govoru sem dejal, da loči Francijo od Italije plot, toda ta plot se lahko danes smatra za precej poškodovan. Mogoče bo v nekoliko dueli ali celo v nekoliko urah občudovanja vredna pehota nacionalistične Španije poslednjič zamahnila in bo isti Madrid, v katerem ^o levičarji pričakovali smrt fašizma, postala grobnica komunizma. Ne zahtevamo mnenja sveta, temveč samo želimo, da ne bi pozabil italijanske note z dn<- 17. septembra 10:18. Ta nota je jasno postavila italijanske probleme, v kolikor se tičejo Francije in kolonij. Ti problemi imajo tu-di^ svoje ime: imenujejo se .Tunis, Džibuti in Sueški prekop. Francoska Zakaj se Čeiii niso tiorili? Po usodnem lanskem septembru je izšla že cela vrsta knjig o diplomatskem in siceršnjem ozadju najnovejših dogodkov. Misliti da okoliščina, da ni med temi knjigami — razen treh ali štirih — tako rekoč nobene fran-je angleških in ameriških najmanj tri tucate. Naj omenimo najpomembnejše: 1. Dr. Seton-Watson, »Munich and the Dictators«; noma preusmeriti vso svojo zunanjo politiko. Nedotakljivost tega dela Evrope je za Italijo življenjskega pomena.« V Lancashlru na Angleškem so vso večje bombažne tovarne sklenile, da ne bodo več Nemčiji prodajale bombaža. Nadzorni urad ra premog v Newcastlu je pa odklonil dobavo koksa za Nemčijo. Francosko-nemški odbor v Parizu je sklenil svoj razpust. Njegov predsednik je bil v vojni oslepeli poslanec Scapini, podpredsednik pa znani indu-; strijec Femand de Brinon. j Polkovnik fleck, poljski zunanji mi-; nister, se odpelje v ponedeljek v Lon ©rsOiSHeK VfEMNA P10£ST1 fesSSB BUCHAREST ... o vsem tem vam ne bom govoril. Toda videl sem, da je ves svet, prl-čenši pri vas, možje Atenci, prepustil njemu vse tisto, zaradi česar so vselej doslej nastale vse grške vojne. In kaj je to? To je to, da on počne kar hoče, in da Grke drugega za drugim oslabi in izropa in da njihova mesta po vrsti že s prvim naskokom zavzame. In mi Grki vse to vidimo in slišimo, pa kljub temu ne pošljemo drug drugemu poslancev in niti ne tožimo, čeprav se nam tako hudo godi. Temveč smo tako razcepljeni na mesta, da nismo sposobni ničesar storiti, kar bi bilo koristno in potrebno; da so ne moremo zediniti in dogovoriti za vzajemno pomoč, ampak mirno gledamo, kako se ta človek vse bolj in bolj širi. Kajti vsakdo mWhen there is no peace«; 3. G. E. R. Gedye, »Fallen Bastions«; 4. Sydney Morrell, >1 saw the Cruci-fixion«; 5. Hendrik Willem van Leon, »Our Battle«. Dr. Seton-Watson je eden izmed najznamenitejših sodobnih angleških političnih zgodovinarjev. Hamilton Armstrong je urednik uglednega ameriškega trimesečnika »Foreign Affairs«. E. R. Gedye in Sydney Morrell sta bila vse lansko leto srednjeevropska poročevalca konservativnega »Daily-Tele-grapha« odn. izolacijskega »Daily-Ex-pressa«. Hendrik van Loon je znani moderni holandsko-ameriški zgodovinar (nekatera njegova dela so izšla tudi v srbohrvaščini). O najkritičnejših septembrskih dneh je posebno značilna sodba dr. Seton-Watsona. Ko so Francozi in Angleži zagrozili Čehom, da jim ne samo ne bodo pomagali, če odklonijo monakov-ski dogovor, ampak se bodo celo pridružili njihovim nasprotnikom, je mogla Praga računati kvečjemu še z rusko pomočjo. Toda obe možnosti bi don. Njegov obisk je bil na programu še pred aneksijo ČSR, spričo najnovejših dogodkov bo pa še posebno velikega pomena. 1 bilijon, t. j. 1000 milijard din je izdala Nemčija v zadnjih 4 letih za oboroževanje; tako trde v Londonu. Calinescu, predsednik romunske vlade, je izjavil, da se bo Romunija z orožjem uprla vsakomur. Litva je po odstopitvl Klajpede dobila novo koncentracijsko vlado z načelnikom generalnega štaba na čelu. Goebbels, nemški minister za propagando, se je odpeljal v Atene na oddih. STARA BASEN Konj je živel v sovraštvu z merjascem. Zato je prosil s kopjem oboroženega človeka, naj ga zajaha, da bo izsledil sovražnika in ga ubil. Človek je konju ustregel in mu uslišal njegovo prošnjo. Konj se mu je lepo zahvalil in ga vljudno pozval, naj ga zdaj spet razjaha. Toda človek je okusil sladkobo jahanja in je obsedel konju na hrbtu. Od takrat je konj domača žival. MISLI Nadvlada pomeni vojno; svoboda pomeni mir. Lamernai«, francoski filozof in teolog (17S2—1S54) O slabostih domovine je treba govoriti kakor o ranah svojega očeta. Burk«, nngleKki govornik (1730—1797) Pokaži svojo moč: to je edina pot, da ti je ne bo treba rabiti.. Maršal Lyautey, kolonizator Maroka’. (IS54—1U34) Ne more biti dvoma, da je mnogim težavam našega današnjega življenja vzrok okoliščina, da smo izgubili toliko naših najboljših mož, ki bi biti danes naši vodniki. Prepričan sem, da bi nikdar več ne bilo vojne, če bi ti možje vstali od mrtvih. Stanley Baldvvin, IVnBi predsednik angleške vlade Vsaka evropska vojna je državljanska vojna. Voltaire (1604—1778)' Še nikoli ni bila nobena dobra in noben mir slab. vojna Benjamin Franklin« ameriški drzn vnlk (1706—1700) Pomlad... Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al toži; » kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži. (F. Prešeren) [ Pa napičimo nekaj besedi o pomladi ■— zaradi tradicije. To veste, da je že pred dobrim tednom ,zakonito‘ prišla v deželo in da nas je, kakor malone vsako leto, pozdravila s — snegom. Na travnikih, v gozdovih in poljih še ni pomladi, še ni pravega 'cvetja in brstja. Pri nas v mestu se je pa že razkošatila, iz vsake izložbe nas gleda, kupiš si jo lahko na trgu z resjem in telohom ali pa s cvetno butarico in ragljavii. E j, ta mestna pomlad! Najprej, že zelo zgodaj, se pokaže v izložbah modnih trgovin, razsipna je s cvetjem — kajpak umetnim — s pomladnimi novostmi, ,modeli', je njih uradno ime in z — visokimi cenami. Potlej se že upa na cesto, celo na promenado. Vgnezdi se v glavice naših lepotic, v obliki najnovejših slamnikov, vseh posutih s cvetjem in pisanimi trakovi, smukne kot pajčevi-nastotenka nogavica na nežno nožico — sicer je nekoliko ljubosumna, ker so naše dame tudi v najtrši zimi, ko je bilo —J 5° C pogumno nosile pajčevino namesto nogavic — naščeperi se v novem pomladnem plašču ali kostimu in sramežljivo zardi, ko vidi, kakšni so najnovejši spomladanski čevlji, ktikor rimske sandale ali pa ko grški kotumi. No, pomlad je čisto nedolžna pri teh svojih znanilcih, ;ustvarili' so jih pač mestni ljudje, ljudje, ki le redkokdaj dožive pravo ponilad v naravi. V nedeljo, na cvetno nedeljo, bo pa prišla k nam prava pomlad. Prinesli nam jo bodo naši otroci na svojih cvetnih butaricah in v svojih srečnih, mladih očeh! Kronistka Obilen božji blagoslov na stara leta Želel si le mno Do 87. leta si je nabral tri žene in 12 otrok Gostivar, marca. V Gostivarju blizu Skoplja živi kaj nenavadna družina: mož, tri žene in 12 otrok. Družinica živi v veliki revščini, nič čudnega, ko je družinski oče star že 87 let in se torej bliža že devetemu križu. Življenjska zgodba Arifa Ademoviča, srečnega očeta na stara leta, je vsekako dovolj zanimiva, da jo zvedo naši bralci. Arif je bil že od nekdaj revež; čeprav močan in zdrav, si je izbral za poklic — prosjačenje. S culo na hrbtu je hodil od hiše do hiše vse od svojega dvajsetega do petdesetega leta. Pri petem križu se je pa domislil, da ne bi bilo napak, ako bi si poiskal zakonsko družico in si ustanovil dom. Rečeno, storjeno. Petdesetletni možak je zasnubil komaj osemnajstletno dekle in jo — dobil. Dželebija, tako je ime Ari-fovi prvi ženi, se je pred 37 leti poročila z Arifom iz ljubezni. Zakon je bil spočetka prav srečen, Arifa je motilo le to, da ni bilo otrok, čeprav že v letih, si je silno želel potomcev. Dželebija bi mu prav rada ugodila, a Bog jima ni dal sreče; zaman sta Arif in njegova mlada žena čakala potomstva. Deset let sta bila poročena, tedaj se je pa Dželebija domislila nečesa novega: »še enkrat se oženi, Arif, Bog ti bo dal pri drugi ženi več sreče!« In Arif se je oženil. Za ženo je dobil komaj petindvajsetletno dekle Zade. Zade je bila lepa, mlada, samo eno napako je mela, tudi ona Arifu ni rodila sina.. Spet so tekla leta, leta žalosti, ko sta obe Arifovi ženi zaman čakali, da bi svojega gospodarja razveselili z veselo novico... Arif, tedaj se je bližal že sedmemu križu, pa ni izgubil upanja. Bil je trdno prepričan, da se ga bo nebo naposled le usmililo in mu poklonilo »sina. Kot pravoveren musliman, si je z dovoljenjem obeh žen izbral še tretjo ženo, mlado in lepo Nacijo. Družinica se je med seboj prav dobro razumela, starejši ženi sta pridno stregli ,mladoporočencema1 in napeto pričakovali veselega dogodka. In glej! Na stara leta se je Arifu sreča nasmehnila. še tisto leto je porodila Nacija čvrstega sinčka, pa tudi Zade ni zaostala in se je kmalu nato postavila s krepko hčerko. Bilo je videti, da se je v hiši res naselil božji blagoslov. V naslednjih letih sta Arifu rodili Zane in Nacija še deset otrok. Letos je praznoval Arif svoj 87. rojstni dan, hkrati pa tudi rojstvo svojega dvanajstega otroka — sina. Arif je na svoj uspeh od sile ponosen. Sicer je že malo otročji, tudi ne ve prav dobro, katera žena mu je rodila tega ali onega otroka in koliko let ima točno vsak otrok, a to zanj pač ni važno. Vseeno je srečen oče velike družine. Te dni je prišel k Ademovičevim neki beograjski novinar. Komaj je našel njih majhno kolibo v predmestju Gostivarja. V kolibi je samo ena soba — spalnica in kuhinja hkrati, vrata iz nje pa drže v hlev, h konjem. Arif je sedel pred kolibo in opazoval, kako so se njegovi otroci igrali. Bil je ves blažen in se je srečno smehljal, ko ga je novinar povprašal, ali je on tisti znameniti oče z devetimi križi. Vse tri njegove žene so pa radovedno pokukale skozi okna, ko so videle, kako imeniten gospod je prišel v vas k njihovemu možu. Arif je med pomenkom dejal novinarju: »Ne vem, kako so se po vrsti rodili, sem že star in se ne spomnim več... Vem pa, da so vsi moji.« Težko je dobiti Arifa doma. Ves teden hodi po Gostivaru in bližnji okolici in prosjači za svojo družino. Tudi na stara leta ni opustil svojega poklica. Sicer je pa tako veliko družino kar težko nahraniti, saj pojedo njegovi otroci in njegove žene vsak dan okrog deset kil koruzne moke. Ne mo rejo jesti vsi hkrati v sobi, tri žene, Arif in nekaj starejših otrok jedo v spalnici, mlajši otroci jedo pa kar v hlevu pri konjih. Vrata med spalnico in hlevom so tako zmerom odprta. Nobeden izmed Arifovih otrok ni hodil v šolo, a vseeno so vsi bistre glave. Samo en dan v tednu ima Arif praznik. Ta dan je torek. Tedaj sede Arif na edini stol pred kolibo, skliče svoje otroke, da se igrajo pred njim. Tedaj sklene roke na trebuhu in se blaženo smehlja svojemu zarodu... Politični teden # ' “ Senat je državni proračun s finančnim zakonom vred v celoti sprejel. Predsednik vlade Cvetkovič je pred senatom ponovil svojo izjavo o hrvat-ftkem vprašanju. Izjavil je, da je že skrajni čas, da se urede državne razmere. Kol prvi korak k uresničenju sporazuma s Hrvati je izdal amnestijo, ki se nanaša na 170.000 policijskih prestopkov, po večini volilnih. — Drugo obletnico prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo so te dni v obeli državah kar nnjelovesneje praznovali. — Nj. Vis. knez namestnik Pavle je izdal za 18. ol>čni zbor jugoslovanskega aerokluba >Naša krila« posebno poslanico. V njej poudarja, da mora naša država ostali na dostojni višini v razvoju letalstva, zato poziva predvsem mladino, da svoje sile posveti temu plemenitemu poklicu. Predsednika francoske republike so v Londonu zelo prisrčno sprejeli. Obisk je bil dogovorjen že pred pol leta. Kot odgovor na lanski obisk angleškega kralja v Parizu. — Francoska vlada je po aneksiji Češke in Moravske izdala nove dekrete o pospeševanju oboroževanja. — Španski radio je objavil pogoje, pod katerimi bi se normalizirale razmere med Francijo in Španijo. Ti pogoji se nanašajo predvsem na izročitev vsega republikanskega ladjevja, orožja, umetnin in zlata, ki so ga republikanci spravili v Francijo. Šele po tem se bodo začela dejanska pogajanja. — Litva je na nemško željo izročila Klajpedo (Mcmel) Nemčiji. — Na romunsko - madžarski meji so se Eipetili spopadi med obmejnimi četni. Nemčija je posredovala na Mad-rakem, da je svoje čete umaknila z romunske meje. — Romunija je na pemško željo podpisala novo trgovin-pko pogodbo z Nemčijo. Po tej pogodbi Se Bukarešta odpove nadaljnji industrializaciji Romunije in obveže, da bo petrolej in pšenico prodajala v prvi Vrsti Nemčiji. — 1000 čeških letalcev pi hotelo svojih letal izročili Nemčiji to je pobegnilo v Romunijo, Rusijo in (Poljsko. — Veliki lašistovski svet se ije sestal pod predsedstvom Mussolinija to razglasil v posebni resoluciji, ida pomeni skupna fronta demokratskih držav vojno in ne mir s totalitarnimi državami in da je to, kar se je pred kratkim zgodilo v Evropi, sa-imo popravek versajske pogodbe. — Pogodbo o nemškem protektoratu nad Slovaško so podpisali zastopniki obeh držav za 25 let. Nemčija l>o po tej pogodbi skrbela za slovaško politično neodvisnost, zato ima pa nemška vojska pravico graditi vojaške naprave v slovaških obmejnih krajih in jih zasesti. — Madžarsko četo so vkorakale na Slovaško in zavzele nekaj obmejnih krajev. Slovaki so se pa uprli in tlako so se v Mihalovcu pripetili hudi spopadi; vnele so se letalske bitke. — Španski republikanci v Madridu so kapitulirali. Člani madridskega obrambnega sveta so se pripeljali v Burgos to priznali generala Franca za edinega predstavnika države. Franco je vkorakal v Madrid, drugo republikansko ozemlje bo pa zasedel postopno. 106letni starec in čarobna palica Kosovska Mitroviča, marca Na Kosovem skoraj ni človeka, ki ne bi poznal 106 let starega Muja Ši-čaroviča. Starca poznajo zaradi lajanja, ki z njim »zdravi« bolnike in zaradi n jegove čarobne palice. Vsakemu, kdor ga hoče poslušati, navdušen pripoveduje, kako je prišel do svoje palice in z njo do skromnega zaslužka. Že njegov oče je bil »čarovnik«. Od njega se je naučil Čudodelne molitve, ki z njo omami ribe in jih uporablja za zdravilo proti mrzlici. Ko roma od hiše do hiše, ga spremljajo otroci in psi; privabi jih z lajanjem. Palico je dobil neko noč, ko je spal v grobnici velikega turškega sultana Murala. V sanjah se mu je prikazal svet starček in mu dejal: »Majo, od-maši odprtino, ki je polna prahu,« in pokazal na mesto v zidu nad Murato-vo glavo. Miljo je storil in izvlekel iz luknje čarobno palico. Zbežal je iz grobnice; drugo noč mu je pa starček povedal, da bo s palico lahko mehčal trda človeška srca. In tako 6i je začel Mujo služiti kruh s čarobno palico. Mnogo deklet, željnih ljubezni, je ovilo s svojim robčkom čarobno palico in si tako pridobilo moža. V začetku je zaslužil dosti denarja, zdaj je pa zmerom slabše, ker le še malokdo verjame v čarobno moč njegove palice. Samo še kakšna stara mamka mu stisne v roko kakšen dinar za njegovo čaranje. Celo paša Jašar ga je poklical k sebi, da bi mu e palico ozdravil neumno ženo. Toda Mujo je imel smolo. Med potjo mu je čarobno palico ukradla neka vdova in tako je prišel preti pašo brez nje. Ženo je začel najprej zdraviti z lajanjem, a nič ni pomagalo. Naposled so paševi konjeniki poiskali čarobno palico in Mujo je pa-ševo ženo takoj ozdravil. 15 let je potlej z lajanjem in čarobno palico odganjal paši sleherno jezo ali bolezen. A takrat je še lahko močno lajal. Zdaj pa ko je star, laja bolj šibko in dobi zato le kakšen dinar, košček kruha ali raztrgane hlače. Da bi 6e lahko preživljal, se je Mujo odločil zaslužiti še z enim zdravilom, s »sveto murvo«. Ob mladi luni Mujo na vse pretege laja pod murvo, dokler se ve« truden ne zruši pod njo na tla. Trohica tega drevesa potlej varuje človeka pred čarovnicami in vragom. Tudi zobobol preneha, če si zob zdrgneš s trsko »svete murve«. Kajpak mora vsak najprej priti pred Mujo, da nekajkrat vanj zalaja. Mujo je pa šel lajat tudi k visokim osebnostim: enkrat v Carigrad, dvakrat pa v Solun. In posrečilo se mu je baje nekemu možu pribijati vezir-sko čast. Visoke starosti pa Mujo ni dosegel z razkošnim življenjem, kajti vsa dolga leta svojega življenja ni jedel drugega kakor kruh, kumarice in paradižnike. Kadar 6e naje kumaric, pravi, da laja kakor ovčarski pes. Kmetje ga imajo radi in verujejo v njegove čarovnije, dočiin se meščani iz njega norčujejo. To ga boli in toliko raje se spominja lepih časov, ko so še vsi ljudje verovali v njegovo čarobno palico in lajanje. Na turistični razstavi zagrebškega velesejma, ki bo združena z izložbo mednarodnih jedi in pijač, bo zastopana tudi Slovenija. Pokazala bo, da imamo tudi Slovenci dober okus in da smo gostoljubni. lOOletnico poštnega prometa bodo praznovali meseca maja v Srbiji. Pred 100 leti so Srbi razširili poštni promet tudi na zasebno pošto, dočiin so poprej skrbeli za prenos uradnih spisov razni kurirji. Znamke so začeli uporabljati šele 1866. leta. Brez rib je ostala Sava v radovljiškem srezu, ker so ribe poginile zaradi strupenih snovi, ki se iztekajo v savo iz tovarn na Jesenicah in Javorniku. V umazani Savi je zdaj vse polno mrtvih rib. Ustrelil se je 461etni ravnatelj opekarne v Turčinu pri Varaždinu Kurt F., po rodu Nemec. Življenje si je končal v Mariboru, ko se je tukaj mudil po opravkih. Zakaj je šel v smrt, še ne vedo. Voz je pritisnil ob steno 351etnega posestnika Ludvika Kolariča iz Pobrežja pri Mariboru, ko so se mu na ozkem dvorišču splašili vpreženi konji Kolariču je zdrobilo lobanjo in prsni koš in je kmalu izdilnil. Vagon papirja se je vnel na progi med Slovensko Bistrico in Poljčanami. Papir je bil namenjen v Trst. K sreči so ogenj še v pravem času pogasili, vendar znaša škoda okrog 60.000 dinarjev. Nož jc zasadil v hrbet svoji profesorici Mariji Krcivojevi neki četrtošolec na petrinjakj gimnaziji. Kreivo- V KVALITETI, KROJU IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVE, V NIZKI CENI BREZKONKURENČNE It SAM POGLED V NASE IZLOŽBE VAS PRIJETNO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP. jevo so odpeljali v bolnišnico, dijaka so pa prijeli stražniki. Za vzrok napada še ne vedo. Hlod je zlomil nogo Tereziji Trč-kov.i, posestnikovi ženi iz šikol, ko je v gozdu pomagala pri nakladanju debel. 1!) kil je tehtala ob smrti Tlletna hišna posestnica Leonom Kugyjeva. Umrla je za poapnenjem žil in zaradi popolne oslabelosti. / nožem je zabodel v prsi viničar Štefan Kramar iz Kokolajnščaka pri Ptuju posestnika Ivana Kukovca iz Terbegovcev, ko je šel z neko vdovo v cerkev. Napadel ga je najbrže iz ljubosumnosti. Kroglo si je pognala v prsi 19letna Ana Babičeva, dijakinja četrtega letnika trgovske akademije v Dubrovniku. V smrt ie šla zaradi nevzdržnih razmer v družini. Kolonizacijo ciganov bodo izvedle oblasti v Slavoniji. Občina v Križevcih je namenila zato 20.00(1 dinarjev, samo da bi se iznebila ciganske nad-lege. Svojo ljubico je ustrelil bivši orožnik Josip Vojnič iz Travankuta pri Subotici, ker se je nasproti njemu ohladila, ko mu je zmanjkalo denarja. Zaradi ljubice je pognal od hiše svojo ženo, zato ga je njena nezvestoba še bolj razjarila. Novo tovarno bo zgradil v naši državi v vaei Poljarniei pri Bosanskem Novem češki industrijec Bafa. V tovarni bo zaposlenih okrog 8000 delavcev. Tovorni avtomobil je podrl motorno kolo. ki sta se na njem peljala Igor Kukovec in Franc Čerček, trgovec iz Ljutomera. Pri Melju pri Mariboru sta ga hotela prehiteti, čerčku so šla kolesa tovornega avtomobila čez prsi In glavo in je bil takoj mrtev, Kukovec je pa izdihnil kmalu po prevozu v bolnišnico. Sredi ceste je zmrznil 27letni delavec Vinko čurič iz Spodnjih Hoč, ko ga je na poti proti domu napadla božjast in je obležal na cesti Z nožem je zabodel Stefana Šekuli-na slikarski pomočnik Viktor B. iz Celja. V listojaku, kjer je šekulin prenočeval z nekaterimi tovariši, se je vnel prepir in jiretep, med katerim je slikarski pomočnik zasadil Štefanu šekuliuu nož v pr6a. Požar je uničil domačijo posestnika Franceta Kržišnika iz škofje Loke. Domači eo se komaj rešili. Škodo cenijo na okrog 50.000 dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino. Elektriko bodo dobili v dalmatinskem Zagorju; vsa mesta bodo zvezali z električno centralo v Kragujevcu na reki Celini. Počasi pa bodo spojili vod tudi z električno centralo mostarskega premogovnika in izkoristili vse vodne sile v Hercegovini. Promet otežkočajo veliki snežni zameti v Bosni in Hercegovini. Na cestah je j>ronief ukinjen in tudi na železnici povzročajo snežni plaz-ovi velike ovire. Tako je sneg zasul na progi Bileča—Nikšič potniški vlak in je promet na tej progi ukinjen. Tri hiše ie zažgal v eni noči v Topolovcu 351 el ni brezposelni delavec Alojzij Pil«. Stavbo na državnem posestvu je zažgal, ker so ga odpustili iz službe, dvema kmetoma pa je podtaknil egenj iz sovraštva. 27 vlomov je izvršil bivši igralec Mladen Radulovič iz Mostarja. Z vi-trihom ie vlamljal v stanovanja, če pi daljšem zvenenju nihče ni odprl vrat, v nasprotnem primeru se je pa opravičil, da se je zmotil. Nakradel jo okrog 80.000 dinarjev. Za 500 dinarjev je prodal svojega sinčka Budimir Novakovič iz Uba pri Valjevu. Potreboval je denar in prosil slaščičarja Žiko Sibino, naj mu posodi 500 dinarjev. Ta niu je svetoval, naj mu proda enega otroka, ko jih ima devet. Ubogi Novakovič ei ni vedel drugače pomagati, pripeljal je k Sibini najmlajšega otročička in mu ga prodal za 500 dinarjev. Liatek ..Družinskega tednika** Kakšen konec je doživel harem sultana Abdula Hamida Pred tridesetimi leti, v aprilu 1909., je turška narodna skupščina odstavila sultana Abdala Hamida, ki je bil znan po svoji okrutnosti, in mu določila Solun za stalno bivališče. Z njegovim padcem je bila zapečatena tudi usoda zadnjega velikega sultan-skega harema. Čudna usoda jc zadela okoli tisoč prebivalk harema, ki so dotlej živele daleč od sveta in mislile, da so za vse življenje preskrbljene. Zdaj so mienkrat dobile prostost, pa si z njo niso vedele pomagati. Kako so razgnali poslednji turški harem, pripoveduje Orio Mussucci v »Stam-pi«. Harem ni takoj izumrl; majhen del ga je ostal Se po sultanovi smrti in njegov pravi konec je prišel šele dosti pozneje. Od tisočili, žena jih je Massucei videl še okoli šestdeset v palači v Mudaniji, in te so še nekaj časa živele svoje prejšnje življenje. Druge sultanove ljubljenke, ki so dobile prostost, so takoj prevzeli razni ljudje. Trgovali so z njimi kakor s starimi ladjami in jih razpošiljali po raznih tujih pristaniščih. Petdeset so jih poslali sem, petdeset. tja po manjših azijskih mestih. Tem ženskam jc bilo ljubše, da so jih ljudje izrabljali, kakor pa da bi uživale prostost, od katere ne bi mogle živeti. Žene iz azijskih hribov, ki so bile izpuščene iz harema, se niso upale vrniti domov, in v ravninah rojena dekleta so rajši prišla o harem kakšnega siromašnega kneza, kakor pa da bi bila šla v domače kraje. Nekatere, ki so našle dela v modernih tovarnah, jokajo še danes za dnevi, ko so bile tako dobro z vsem preskrbljene ih ko jim je že njihova lepota zagotavljala življenje brez skrbi... Nekaj teh žena, ki jih je zunanji svet menda pozabil, je živelo dolgo let v Mudaniji. O haremu v vili so govorili same pravljice, ker je bilo poslopje obdano z ogromnim parkom in do konca vojne nihče ni prišel tja. Samo štirje stari služabniki, evnuhi, ki so bili prej že v službi v carigrajskem haremu, so skrbeli za te žene. Ko je Abdul Hamid leta 1918. umrl, je bilo to za Mudanijo velik dogodek, ki ga pa drugje na svetu skoraj niso opazili. Po smrti starega sultana je policija preiskala hišo. Moderni sinji policij sin avtomobili so prišli v park, kjer prej še nikoli niso videli avtomobila, in kolikor je bilo mogoče, je policija ugotovila imena številnih sidtanovih žena. Pri nekaterih se je to posrečilo. Zlasti pri Grkinjah, Rusinjah in Bolgarkah. Pri večini pa ni bilo mogoče ugotoviti niti narodnosti. Ker so nad trideset let živele zaprte kakor v samostanu, stare sultanove ljubice sploh niso mogle verjeti, da Abdul že nekaj let ne vlada. Vedele niso niti tega, da je divjala zunaj svetovna vojna. Abdul Hamid, neomejeni vladar o svojem cesarstvu, je v svojem haremu ohranil stare šege in navade še takrat, ko so te šege že povsod drugod izumirale. Tako so morale žene v njegovem haremu nositi tenčico. Ko so se zdaj odprla vrata harema, so ljubicam, ki jbn je gospodoval s tar evnuh, ukazali, naj odlože tenčico in jih začeli zasliševati; bile pa so kakor omamljene in skoraj vse so jokale. Druge so sedle skupaj, se med seboj pogovarjale, in se delale, kakor mož v uniformi sploh ne bi videle. Vlada je zdaj poizkusila najti za te »nezaposlene lepotice« nov dom. Iskala je ljudi, ki so Irili najbrž njihovi sorodniki, in jim plačala tudi potne stroške, da bi prišli ponje. Res so prišli mnogi prebivalci z gora in mirni poljski delavci iz Anatolije, v pestrih oblekah, ki so upali, da bodo spoznali v ženah, ki jih je leno ha-remsko življenje postaralo, lepe pet-Mijstletne hčere, ki jim jih je Abdul Hamid ugrabil. Marsikdo izmed teh starcev je bil prepričan, da vidi spet svojo hčer ali nečakinjo, toda zmerom iznova se je ponavljala boleča igra, da te žene same niso ničesar vedele o svojem življenju, preden so prišle v harem. Tako malo so se spominjale svoje mladosti, da se jim ni posrečilo zbuiliti spomina na obraze ljudi, s katerimi so nekoč živele. To »popravljanje starih krivic« je bilo zelo podobno dražbi in je spominjalo na prodajanje sužnjev. Le kakšen tucat žena, ki so bile vse že zelo debele, je našlo spet svoje starše; večino drugih, ki so morale odložiti tenčico, pa je prevzelo v varstvo neko dobrodelno društvo, ki jim je potem poiskalo kakšno službo ali kakšno delo. Usmiljena srca! Prod kratkim sta se v našem uredništvu zglasila dva krvodajalca. Že na obrazili se jima je videlo, da sta že dosti prestala. Jakob Lovrec iz Stepanje vasi št. 21 in Alojz Ogorevc iz Ljubljane, Bleivveisova c. št. 42, sta pripovedovala, kako sta prišla do tega, da sta začela dajati svojo kri. Od vojakov sta prišla v veliki krizi leta 19:15. in tako ostala brez dela. Lovrec je zbolel za kostno boleznijo in moral v bolnišnico. Tukaj so zdravniki ugotovili, da ima zelo močno kri, zato je Po okrevanju postal krvodajalec. V treh letih je dal kri 54 ljudem in jih 53 rešil smrti. Njegov tovariš Alojz Ogorevc je pa mlajši od Lovreca in je pretočil svojo kri 45krat. Pokazala sta porezane roke in potožila, da sta izčrpana in si ne moreta več služiti kruha s poklicem krvodajalcev, ki je njihov položaj v Ljubljani nad vse beden. Za težko delo pa zaradi slabosti tudi ne moreta prijeti. Zalo iskreno prosita, da bi se jih kdo usmilil in jima pomagal s skromnim darilom. Ziasti tisti se spomnite revežev, ki so Vam s. svojo krvjo že kdaj pomagali. Oba revna krvodajalca Vam bosta za velikodušen dar zmerom hvaležna. Darila blagovolite poslati revnima krvodajalcema na gornja naslova Bosanski kmetje pijejo špirit Kadar slive dobro obrode, ei ele-kern dober gospodar v Bosni nakuha do 500 litrov žganja. Vse to žganje popijejo ob raznih svatbah in slavnostih in malokateri družini ostane žganje do poletja. Lansko leto so pa slive slabo obrodile, zato po vaseh v Bosanski Posavini zelo pogrešajo močne kapljice. Namesto slivovke pijejo gorilni špirit in ga lc nekoliko razredčijo z vodo. Čeprav je bilo že nekaj smrtnih primerov zaradi zastrupitve z alkoholom, ljudje še kar naprej pijejo. Kmetje ob prihodu v mesto ne zavijejo v krčmo, temveč v trgovino, kjer dobe že za dinar ali dva špirita in ga zmešajo z vodo. '-■Slivovka je draga,« pravijo, »špirit je pa cenejši in več ga je*. V smrt je hotel, ker je izgubil 500 din Beograd, marca. Pred kratkim je hotel izvršiti samomor Pdletni trgovski vajenec Andrej Fandler iz Beograda. Skočil je z visokega zemunskega mostu, a ga je v zadnjem trenutku neki ribič potegnil iz vode. Mali Andrej se je učil pri trgovcu Svetislavu Jeremiču. Bil je priden in vesten vajenec. Čeprav še mlad, se je kmalu vživel v delo in gospodar je imel vanj veliko zaupanje. Večkrat je hodil za gospodarja pla-čevat razne račune. Pot ga je peljala po cestah, kjer so se igraji njegovi tovariši. Včasih se je ustavil in hrepeneče opazoval veselje svojih sovrstnikov, ki jim ni bilo treba ves dan delati. A moral se je od njih kmalu posloviti s težkim srcem. Pred kratkim je malemu Andreju gospodar izročil 500 dinarjev, da bi z njimi plačal neki račun. Ko je pa prišel tja, jo prestrašen ugotovil, da debele denarnice ni nikjer, fee enkrat je preiskal vse žepe, a zaman. Opoldne ni šel no domov ne v trgovino. Jokajoč je blodil po ulicah. Gospodarju ho moral priznati, da je denar izgubil, a kdo mu bo verjel. Pozo V prihodnji številki „Družin-skega tednika* prične izhajati * I kal najstnrejši Belo-* telic iz Črnomlja na* Ta naš novi roman bo izhajal hkrati z obema dosedanjima in bo med najiepšimi, kar smo jih doslej objavili. Opozorite re- nanj svoje znance in prijatelje in si zagotovite prihodnjo številko „Družinskega tednika" pri svojem prodajalcu! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e********* slopje, njegovemu sc sed u Goričanu pa J prav tako gospodarsko poslopje. l’u-| žar je nastal zaradi nepravilnega rav-J na n ja s pet rolejko. * 100 let je dočal kraničan Janez Be Marijin praznik. Mož je še zdrav m• vesel in ve veliko povedati iz starih* časov, le sliši že bolj malo. ! Kemični institut so začeli zidati v* Ljubljani ob Tehnični srednji šoli iil$ se bodo vanj s pričetkom novega šol-J skega leta naši kemiki že preselili} iz kleti nekdanje realke. ! De!« je zastalo zaradi pomanjkanja! deviz za nabavo surovin v maribor-} ek ih tekstilnih tovarnah. Delavstvo jej silno razburjeno, ker dela samo 4 dni j v tednu in nestrpno pričakuje rešitev J deviznega vprašanja. * Družbo ponarejevalcev listin jo pri-j jeta policija v Beogradu. Glavni kriv-* ci mutcih prevar s ponarejenimi li-| slinami so Slobodan Stefanovič, Du-J šan Sokolovič in Dušan Pavič. Naj-* prej se je vjel v zanke Sokolovič, ker* je igral vlogo dvojnega ženina. Od.* prvega dekleta ki se je z njim žaro-* cit. je izvabil 25.00D dinarjev, ki jih* je potlej porabil na potovanju z Mi-J ro Glišičevo. Drugič je hotel preva-J ruti prodajalca Siera-radia, ko je prij OseLne vesli izdal pod napačnim imenom. Cisto} čevki zmečkal glavo in prsni koš, ta-; slučajno je pa prodajalec odkril Pre_J ko da je tula takoj mrtva. j v«™ *«ko so prišli na dan še dru-2 Za 150.00(1 dinarjev škode je lm. gmh. SokoWa .n nj^ov.h pajJ pravil požar v vasi Prepnlab na Drav. I J;isev. Izkazalo se je. da so v* trije* skem polju. Oaenj je uničil štiri dn-1 in leg.t.mcjjaim ogo-j mafije m ec gasile, le s težavo orne- b»*»li vec beograjskih podjetij. J jili požar, ki je zaradi vetra groz.il veej vas . Drugo obletnico prijateljstva z Italijo je proslavila Ljubljana v Narodnem gledališču s predstavo Puccinijeve opere »Madame Butterflv . ki jo j je pela italijanska pevka ga. ltosetta j Pampaninijeva. S tem je Ljubljana j pokazala, da se zaveda pomena pri-1 jateljskih odnosov do velike so-ede. Motorni vlaki liovlo začeli voziti s 1. majem na progi Sarajevo—Dubrovnik iu bodo imeti iz Sarajeva zvezo z motornimi vlaki na progi Sarajevo: —Beograd in Sarajevo- Slavonski Brod. Razstavo bolgarskega slikarja Pavla Francališkega so idvordi -_5. t. m. | v Jakopičevem pavil onu v Ljubljani. Slovencem že znani slikar je razstavil olike lepdi bolgarskih planin, zlasti' Rile planine Umrla je Stoja 1 tičeva iz Sarajeva, mati sarajevskega atentatorja Iliča. Za časa Avstrije je trpela muke in preganjanje, ker ni hotela ničesar izdati o atentatu. Kljub vsemu trpljenju je dosegla starost 78 let. Dve uri se je boril z volkom 19-letni Dragič, Radovanovič iz vasi Le-tancev pri Podujevu, potlej mu je pa priskočil na pomoč brat in zadrgnil volku vrv okrog vratu. Volk se je namreč priplazil na hišno dvorišče in ga je tu znlotit Dragič. V silobranu je zaklala svojo mače-1 Krasni Umrli so; v Ljubljani: Kata-} rina Trtnikova, kuharica tob. tovar-t ne. Andrej Furlan, slušatelj elektro-J tehnike; Uršula Turkova, trgovka in posestnica; Anton Osterc, bivši magi-* st ra! ni korektor: Lucij« Kokoljev« j vdova po žel. ur ; Evgenij Križaj, višji! poštni konliolor v pok.; Edvin Roz ! man. upravitelj pokojninskega fonda! odvetniške zbornice. V M a ribo r u :* čl det na Marija Komperletova. zasebni.* uradnica; CAletni Ivan Purgaj, mestni* cestni pometač; 781e!ni Ludvik Lesko-« var. delavec, 281etni Rudolf Mordej.5. čevljarski pomočnik: 7(i!etna Matilda* Kuraltov«; Ana Jugova, roj. Mozeli-* črva; 77lelni Ivan Turk. žel. nadepre-J vodnik v pok.; (Ulotni Ernest Evlert.* lastnik strojne tovarne in livarne:! (iizela Rejčeva, zasebna uradnica:! Igor Kukovec. visokoSolec iz Ljuto-* mera; 30!etni Marij Sorič, strojevod n* drž. žel. \' Celju : Jtiletna Boi P uš-! nikova žena orožniškega narednika* v pok. V Novem mestu; Franc* Mr s’na k, javni noter. V K a m n i k u : Avgusta Klančarjev«, šol. upraviteljica v pok.: Andrej Slejko. V I. ju torne r u : 89!elna Barbara Ribičeva. V N o v i vasi pri Rakeku: Alfonz Kastelic, trg potnik. V S p. Hudinji pri Celju: 881‘etni Štefan* i »v t r i TABLE ■ - ■ f - - 2J# iM ■';■■/.'■ J til na Bayer-iew križi ■ y> Ogias Jo registriran pod S. 6 t. 4 4 1 o«; a ««. ni, 19 a1««! Zu vsuli prispevek v tej rubriki plačamo 30 din bo Mileva Janičeva iz Jugoviče pri Prijedoru. Ko jo je mačeha v hlevu na lepem napadla z nožem, ji je iztrgala nož in ji ga zasadila v prsi. Mačeha je bila takoj mrtva, Milevo eo pa odpeljali v bolnišnico. Stotake je ponarejal Matija Žganjar iz Dohruške vasi, razpečavala pa jih je Alojzija Hočevarjeva. Od 13 stotakov jih je C že vnovčila in tako sama pripomogla k izsleditvi ponarejevalca. Ustrelil se je v vinogradu na Meljskem hribu pri Celju 291etni Franco Meljske kurjač. Na Ostrožnem} jo: Silvina Ana Pergarje-' Trite, čevljarski pomočnik z , . , ceste. Zakaj je šel v smrt, ne vedo. To ga je strahovito prizadejalo. Odšel p(> stopnicah je padel in se ubil je na zemunski most in skočil v kalno j kletni Leopold Strojmik iz Sava Usoda je hotela, da je skok obupanega vajenca opazil ribič Mirko Džu-rakovič. Takoj je zaveslal na kraj nesrečo. V tistem trenutku ee je vajenec za trenutek prikazal nad vodo. Ker je ob padcu omedlel, se je začel spet potapljati. Pogumni Džurakovič je pa stavil na kocko svoje lastno življenje iu skočil za dečkom. Po obupani borbi z valovi se mu jo posrečilo vajenca rešiti. .. . Mali Andrej leži zdaj z notranjimi poškodbami v lmlnišnici. V močvirje se je prevrnil avtomobil društva »Continental' iz Splita, ko se je hotel izogniti dvema drugima avtomobiloma na cesti Motkovič—Dubrovnik. Vsi trije potniki so se zadušili v močvirju. Zgorela jo Sletna Marija Neratov« iz Vuhredške grabe, ko je kurila štedilnik in ji je plamen zažgal obleko. Dekletce je teklo k potoku, a je zaradi hudih opeklin poprej omedlelo. Ko jo je starejša sestra prinesla domov, je kmalu umrla. Mhula dekleta je spravljal v beznice po južnih krajih naše države 34-letni mlinarski pomočnik Anton i* Studencev pri Mariboru pod pretvezo, da jim je dobil službo. Zdaj sta pa dve mladi Mariborčanki naznanili policiji njegovo nemoralno početje. Pod avtobus je padla OSletna go: spodinja Krčevka z Loga pri Škofji Loki, ko se jo pri srečanju z avtobusom splašil v voz vpreženi konj. Nesreča 66 je pripetila na cesti Skorja oopold Strojmik iz Trnovelj ]>ri Celju. Dečku je počita lobanja in je kmalu i>o jirevozu v bolnišnico izdihnil Velik požar jo uničil tri zgradbe v Pobrežju pri Mariboru. Ogenj je nastal pri posestniku Jakobu Rogini in mu uničil hišo in gospodarsko po- pri C vn, zasebnica. Na Brdu pri Lukovici Franc Lebar, bivši Cerkvenik. V Trbovljah: (»letni Matija Gerčp.r. uradnik TRD v pok. in pos. V Stični: Avgust Karlinger, gostilničar in j>os. V št. Vidu pri Stični • Ludvik Oven. pos. iu gostilničar iz Radohove vasi. V N a k 1 u pri Kranju: Jedri Filipičeva, roj. Guzljev«. V Budini pri I* t u i u : 901elni Jurij Kuhar. V H a j do šah pri Ptuju: 84letni Matej Turnšek, po«. Na Jesenicah: 831etna Katarina Pucova. V Šoštanju: 51 letni Iva« Zapušek pos. in mlinar. — Naše iskreno sožalje! Žtlja vsakega je. biti okusno obleten Postrežemo V«s x izbranimi najnove)31mt vzorci* ki sl jih hrezobvezno oglejte pri VONČINA Mamifakturna trgovina PreSernova 16 nosproti Mestne hranilnice. Tudi ideja Pred tednom dni sem se peljala iz Kočevja v Ljubljano. V' Ribnici sta vstopili dve jlospv in prisedli k meni. Kmalu smo bile v živahnem pogovoru. Beseda da besedo in ko se je vlak ustavil na bližnji postaji, sta mi dami povedali prav zanimivo resnično zgodbo. Ogorčeni sta mi pripovedovali o neki razvajeni gospe, ki hoče vsako jutro jesti pri kavi čisto sveže kifeljčke. To p kruha. Plača ga z dvajsotdinarskim kovancem. Prodajalka je spregledala, kakšen denar Je dobila. Mislila je, da ji je dal kovanec za 50 din in je fantu odštela 46 din. Fantu so je očitno mudilo, saj denarja niti prešteti ni imel časa. Spravil ga je v žep in odšel. A že čez kakšnih pet minut se je vrnil in dejal: »Gospa, prosim, zmotili sto se. Jaz sem vam dal samo dvajset dinarjev.« Prodajalka je bila ganjena. Rekla je, da ji ni toliko za tiste kovače, kakor je vesela poštenega fanta. P. J. Ni vseeno, kako pozdravljaš V našem kraju živi gospod, ki je pristaš nekaterih tujih političnih idej, kljub temu, da je rojen Slovenec. Nekega dne ga sreča na ulici neki mlad fant in ga pozdravi z »Zdravo!« Gospod mu na pozdrav odgovori z besedami: »Ti bom že dal zdravo!« Mislim in lahko trdim, da človek lahko pozdravlja kakor ga je^ volja, če pa želi gospod, ki mu takšni pozdravi niso všeč, kakšne druge pozdrave, ki bodo njemu pri srcu, se bo moral pač naseliti tam, kjer se po njegovih izjavah cedita med in mleko... V. P. % mšMš Madrida K nemško-romunski trgovinski pogodb i: romunski petrolejski vrelci v Moreni ob znožju ThumOnuutlli Alp, ki bodo poleg drugih petrolejskih vrelcev preskrbovali Nemčijo s petrolejem. K obisku prezidenta Lebruna v Londonu: častno spremstvo zapušča železniško postajo in odhaja v Buckinghamsko palačo. Beg iz Prage - čez Nemčijo Drzen beg iz Prage, poln dogodivščin, ne beg nazaj, temveč tako rekoč naprej, proti nemški meji in skozi nemške črte: takšen beg popisuje v naslednjih vrsticah nekdo, ki ga je doživel na lastni koži. To poročilo priobčujemo kot dokument današnjega časa, ki se v njem vsakdanjost in prigoda malone zlivata v eno. V sredo 15. marca 1939. leta sem se zbudil nekaj minut pred 6. uro zjutraj. Sam ne vem, zakaj, nikoli nisem imel te navade, tisto jutro sem pa zavrtel gumb pri radijskem aparatu; zaslišal sem jokav, brezupen glas: »Sporazumno s predsednikom republike bodo pričele ob 6. uri zjutraj korakati nemške čete na Češko in na Moravsko. Bodite mirni) Vsak poskus uporu utegne imeti kar najhujše posledice« To besedilo so oddajali vsak• dve minuti. Enolično ponavljanje istega bese lila z istim jokavim glasom je zvenelo strahotno. Ugotovil sem, da odhaja prvi vlak iz Prage o poli osmih. Tega sem moral ujeti Kar se je dalo, sem stlačil v kovčeg in se odpeljal na postajo. Sto in sto ljudi se ie prerivalo pred postajo, vsakdo je hotel dospeti do meje — pa čeprav tokrat do nemške meje. Naposled je vlak potegnil, A že pri prvi postaji od Prage, v Zdieah, je pcetaienačelstvo obvestilo sprevodnika, da je meja zaprta in da sme o voziti vlaki samo do Plzna. Bo, kakor bo, sem s: mislil — menim, da je večina mojih sopotnikov enako mislila — peljali se bomo, dokler bo šlo. O poli desetih smo se pripeljali v Plzen. Železniški uradniki so izjavili, da morajo vsi popotniki z vlakom ob 11. uri nazaj v Prago. Pograbil sem svoj kovčeg in jo mahnil po sto pni ca li. Na zasneženem trgu pred postajo jo stal en sam taksi. M:slil sem si: štiri kilometre od tod je meja, z vlakom ob enajstih se bom še zmerom lahko vrnil. Ponudil sem šoferju angleški funt, ako me pripelje do Marijanskih Lažni. Tako sva se odpeljala. Pod viaduktom plzenske železnice so naju že ustavili. Morala sva počakati prevoz nemških vojakov. Bilo jih je na stotine, na tisoče. Na pločnikih so šumeli gledale,i. Cehi. Zen9ke in moški v črnih oblekah. Ko je bilo rožljanje tankov in topov mimo in ko je vkorakala pehota, je neki Ceh pričel peti himno. Vsi gledalci So se odkrili in z glasovi, hripavimi od solz zaneli narodno himno. To je bilo poslednje petje iz umirajoče Češkoslovaške. Cesta se le izpraznila, odpeljala sva se proti meji. Na cesti sva že od daleč zagledala češko carinarno. Pred njo je stal carinar v značilni zeleni uniformi Zavrla sva; zamahnil je, na; se odpeljeva naprej. Vse svoje življenje ne bom pozabil tega tragičnega zamaha carinskega uradnika na češki meji. V njem je ležala resignacija vsega naroda. Komaj nekaj sto metrov odtod je bila postavljena čez cesto pregraja. Sredi ceste ie staJ neki mladenič s kljukastim križem na rokavu in se naslanjal na pregrajo. Ali se je tedaj na lepem zgodil čudež? Ko sva se približala, je dvignil pregrajo. Smuknila sva skozi in bila sva — v Nemčiji. Potegnil sem iz denarnice svoj potni list: toda mladenič je menil, da ni v bližini nobenega uradnika, ker je meja zaprta, prav zato mi tudi on ne more s pečatom potrditi potnega lista. Hotel sem pa prijaviti svoj denar, da bi ga lahko na drugi strani meje spet izvozil. Tedaj se je mladenič spomnil, da je videl v carinar-oi takšne listine. Stopila smo noter: napisal mi je potrdilo o denarju in ker ni bilo pečata, se je samo podpisal. In tako sva se odpeljala v Nemčijo. Že v Tuschkauu. v prvi nemški vasi, ki smo se skoznjo peljali, so naju ustavili. Kamor sva pogledala — nemško vojaštvo. Nisva se smela peljati dalje. To je pomenilo, da moram izstopiti. Odločil sem se ostati v vasi. Šofer je stopil k meni, potegnil iz denarnice bankovec, ki sein mu ga bil dal v Plznu, in mi ga vrnil: »Nisem vas pripeljal do cilja, zato vam denar vračam.« Nisem utegnil čuditi se, potegnil sem ostanek svojih čeških kron iz denarnice in mu jih stisnil v roke. Solze so mu drle iz oči, ko sem mu med ropotom motorja zaklical: »Pozdravite domovino!« Tuschkau je do 1. oktobra 1938. leta spadal k stari Češkoslovaški in je bil odtlej obmejna točka na nemški strani. Tam sem moral dolgo čakati, vse dotlej, dokler ni vse vojaštvo odkorakalo mimo. Neskončne kolone so se v strašnem snežnem viharju pomikale proti češki meji Reči moram, da tudi tu, čeprav že v ,Nemčiji1, nisem slišal in ne opazil menda le z uradnih poslopij. Stal sein sredi ceste, s kov-čegom v roki, kar sem na lepem zaslišal pred seboj dva mlada fanta govoriti češki. Kaj ju je v tem snežnem metežu prignalo venkaj, nisem vedel, a zdajci sta stala pred menoj in d i z-" nil sem se ju nagovoriti: »Nazdar, obcančl« (,Zdravo, občan!'). Zdelo se je. ko da ju je ta češki bralski pozdrav prešinil ko blisk. V nekaj minutah smo se razumeli. Od nekod sta pripeljala lcjtrnice, pogrnila moj kovčeg z odejo in ga porahala za kozla, jaz sem se pa stisnil zadaj v voz in si visoko zavihal ovratnik suknje In že smo se peljali v snežni metež, vse dalje in dalie v Nemčijo. Ne vem. kako dolgo je trajalo, da smo mogli po napisu na obcestni deski dognati, da smo v Planu. Od ondod je vozil avtobus do Marijanskih Lazili. Poslovit sem se od svojih Cehov in se odpeljal v Marijanske Lažni Tani sem izvedel, da je ves železniški promet ustavljen, da so oblasti zaplenile vso vozila in avtomobile, da moram torej ostati tam, kjer sem, ker mi pač drugo ne ostane. Potruditi sem se moral, da čim prej do-spem do najbližje meje in čeznjo iz Nemčije kajti že v nekaj urah bi mogle oblasti izdati odredbo, ki bi lastnikom češkega potnega lista one- Fogled na mesto Klajpedo, ki jo je litovska izročila rajhu. vlada na nemško zahtevo , naredil začuden obraz in menil, da je a. ■< j najbrže obmejni uradnik zaradi velikega navala ob meji pozabil na moj potni list pritisniti j>ečat. Obmejno jartrdilo o denarju, ki mi ga je bil napisal mladenič iz Tuschkaua — čeprav ne bi bil smel nikogar pustiti čez mejo — me je rešilo. To je bil j dokaz, da sem prišel čez mejo ,za-j kotlito‘. Nekaj trenutkov nato sem bil v Belgiji. Za ISIetnlco mednarodnega Bdečega križa je francoska poštna uprava izdala takšnole znamko. mogočila prehod čez mejo. V tem času je namreč, kakor sem izračunal, Češka že postala del rajha... Povedali so mi, da bi v Durrmautu utegnil dooili taksi. Torej naprej do Durrmaula! Diirrmaul veže z Marijanskimi Lazninvi nekaj kilometrov dolga cesta, a tisti marčni dan je bil sneg zabrisal sleherno mejo med poljem in cesto. Pogosto sem se do kolen vdiral v sneg, kovčeg sem komaj nosil; zdaj sem ga zavihtel na rame, zdaj sem ga nosil v desnici, zdaj v levici. Ojjotekal sem ee, burja mi je v obraz, le počasi sem rinil naprej. Videl sem komaj pet metrov pred seboj. Zaradi ledenega snežnega ineleža, ki mi je bičal obraz, sem komaj mogel odpreti oči. In vendar — prispel sem v Diirrmaul in dobil taksi do Cheba. Ob četrti na pet je odpeljal vlak iz Cheba čez Niirnberg, Frankfurt ob Mainj proti Aaclinu, do belgijske meje. Nemški obmejni stražnik je debelo pogledal, ko je zagledal moj potni list. »Človek božji,« me je vprašal, »kako sle pa prišli čez mejo?« Povedal sem mu o nu,nosti svojega potovanja in mu dejal, da sem prišel čez Po vdaji Madrida: Francova naciona-j meja čisto gladko, brez sleherne za-listična zastava vihra danes z vseh jav- ! preke. Iskal je pečat v potnem listu nih poslopij španske prestolnice. i in ga kajpak ni našel. Tudi jaz sem Fantastična zgodba o danskih dvojčkih Kjobenhavn, marca. Na Danskem je, kakor znano, z zakonom dovoljeno poiskati nezakonskega očeta, če ni znan. In tako se včasih zgodi, da pridejo v takšnih primerih na dan neverjetne reči... To se je najbolje pokazalo pred kratkim ob neki sodni razpravi, ki Ugotovili so baje, da ima dvojček, ki si ga lasti toženi oče, res njegovo kri, dočim drugi nima niti sledu lastnosti njegove krvi. Tako vsaj trde danski listi, ki se že neaaj dni bavijo s tem svojevrstnim primerom. 10 sekund je odločalo o milijonih Newyork, marca. Eno izmed newyorških sodišč je pred kratkim razsojalo zanimiv primer. Fred dobrim mesecem je v Newyorku umrl milijonar Hamphrey, ki je svoje življenje zavaroval za dva milijona dolarjev. Ker je pa zadnje čase izgubil veliko denarja pri raznih drznih špekulacijah, ni mogel o pravem času plačati zadnjega obroka za svojo zavarovalnino. Zavarovalnica mu je postavila rok za zadnji obrok do 15. februarja do druge ure popoldne. Madžarske cete korakajo v neko ukrajinsko vas. Je zbudila v danski prestolnici veliko, senzacijo. Neka mlada ženska je vložila tožbo proti svojemu ljubimcu, češ da je oče enega izmed dvojčkov, ki ju je pred kratkim povila. Z neverjetno vztrajnostjo je trdila, da je oče samo enega dvojčka. Najzanimivejše je pa to, da je bil obtoženec pripravljen priznati tega otroka in je prav taso vztrajal kakor mati, da je oče samo temu i otroku. I Takšna izjava je kajpak izzvala | smeh pri vseh navzočnih, posebno še i pri zdravnikih, še večja zmeda je pa nastala, ko so preiskali kri dvojčkov.j Usoda je pa hotela, da je milijonar istega dne okrog druge ure popoldne izdihnil in ni plačal poslednjega obroka. Milijonarjeva rodbina, ki je hotela priti do zavarovalnine, je trdila, da je umrl pred drugo uro. Zavarovalnica je pa vztrajala pri tem, da je umrl po drugi uri in da zato njegova rodbina nima pravice do zavarovalnine. Naposled je vsa stvar prišla pred sodišče, ki naj bi natanko ugotovilo, kdaj je milijonar umrl. Po dolgotrajnem ugibanju je sodišče ugotovilo, da je milijonar umrl nat. nko ob eni uri 59 minut in 50 sekund. Tako je morala zavarovalnica milijonarjevi rodbini takoj izplačati vso zavarovalnino. 10 sekund je odločalo o težkih milijonih. V bežni jetnik tri leta ugledni ginekolog Pariz, marca. Policija v Cannesu je aretirala doktorja Noela, znanega ginekologa iz Grassa. Ugotovila je namreč, da ta gospod ni nihče drugi ko neki ubežni jetnik in da ni nikoli študiral medicine. Pred tremi leti se je v Grassu naselil eleganten gospod. Izdajal se je za ginekologa. Kmalu si je pridobil veliko klientk med tamošnjimi damami. Ze v kratkem času je postal najbolj znani zdravnik na francoski Rivieri. V elegantnem avtomobilu je potoval po najelegantnejših francoskih kopališčih in letoviščih. Njegovo ime je tako zaslovelo, da so dame kar drle v njegovo ordinacijo. Dr. Noel bi bil še danes ugleden zdravnik, če ne bi napravil usodne napake. Več damam je namreč ob-ljuboval zakon in si od njih izposojal denar. Ko se je nekaj dam pritožilo, da jim dr. Noel izmamlja denar, je posredovala policija. In tako je ugotovila, da ta gospod sploh ni doktor, temveč pobegli Marko Noel in da vseučilišča od znotraj še videl ni. Zdaj se bo za svojo sleparijo pošteno pokoril. Pariz, marca. V Parizu imajo neko nenavadno ulico. Imenuje se Avenue Ronelag. Vsi avtomobilisti, ki pridejo do nje, se obrnejo ali pa krenejo drugam. Promet za velike ljudi tamkaj preneha, kajti na oni strani deske z napisom vlada nenavadno vrvenje. Tam vidite Polno koles in drugih vozil. A vsa ta vozila so tako majhna in tudi ljudje so majhni. To so namreč sami otroci. Kajti na deski z napisom stoji: »Ulica samo za otroke.« Enak napis je na drugem koncu ulice. V tej ulici so otroci neomejeni gospodarji. Vozijo se na majhnih dvokolesih, trokolesih, majhnih avtomobilčkih, v čevljih s koleščki itd. Vse vrvi sem in tja. Na srečo je na eni strani ulice drevored, na drugi so pa travniki. O teh ulicah zdaj veliko razpravljajo tudi na Angleškem. Prvi, ki je prišel na to misel je bil župan mesta Sal-forda pri Manchestru. Njegova pobuda ni naletela na odpor. Stvar se je obnesla in tako so o vprašanju začeli razpravljati tudi na seji londonskega občinskega sveta. Nekateri so se temu protivili, češ da je v Londonu nemogoče najti ulico, ki bi jo brez škode odstopili otrokom in jo izključili iz Prometa. Niso se mogli odločiti. Medtem so pa že v marsikaterem manj prometnem podeželskem angleškem toestu uvedli to novost. Pred kratkim so izdelali tudi poseben zakon za uvedbo te novosti v vseh mestih, ki čaka samo še kraljevega Podpisa. Upajo pa, da bo kralj brez nadaljnega podpisal, saj je tudi sam družinski oče. Po tem zakonu bo lahko vsaka občina uvedla takšno ulico. Razen otrok se je bodo lahko posluževali samo stanovalci te ulice. Naposled so se tudi londonski mestni očetje odločili, da bodo v štirih ulicah ukinili promet in jih žrtvovali otrokom. Vprašanje je le, kako naj te ulice zaznamenjujejo, da jih bodo avtomobilisti čimprej opazili. Da bi postavili na sredo ulice drog z napisom, kakor ga imajo v Parizu, ni mogoče, ker potlej je zaprta tudi za stanovalce. Med predlogi, kako naj ulice zaznamenjujejo, so nekateri kaj originalni. Tako je nekdo predlagal, da bi bilo najbolje tlak cele ulice pisano pobarvati: rdeče, sinje, zeleno itd. Drugi spet predlagajo, naj pobarvajo samo robnike hodnikov, da bi ljudje takoj videli meje otroške države, nepristopne vozilom velikih ljudi. S pisanjem ljubezenskih pisem je zaslužil milijone Tokio, marca. Dvajset milijonov dinarjev je zaslužil v tridesetih letih stari Omoku iz Jošivare, poklicni tajnik vseh japonskih gejš. Te dni je kar najbolj svečano praznoval sedemdesetletnico svojega življenja. Japonske gejše so še precej izobražene. Nekatere govore celo francoski in angleški. Večina jih pa ne obvlada pisanja v tujem jeziku. Ker so pa njihovi klienti po večini mornarji, si pogosto zažele, da bi se z gejšami dopisovali. In tako so pred tridesetimi leti našle poliglota Omokuja, profesorja tujih jezikov na neki Japonski gimnaziji. Odrekel se je svoji profesorski karieri in se odločil postati poklicni tajnik Japonskih gejš. In ni napak storil; slutil Je namreč, da mu bo ta posel več nesel, kakor pa služba gimnazijskega profesorja. V tridesetih letih Je napisal namesto gejš 75.000 ljubezenskih pisem v vseh mogočih Jezikih. Kako masten Je ČUDNI UUDIE • ČUDEN SVET Moda je imela svoje muhe tudi že v prejšnjih stoletjih, in sicer ne samo | zenska, pač pa tudi mošlca. Tako so j gospodje proti koncu XVIII. stoletja nosili na suknjičih gumbe z abecedo ali pa z minijaturnimi slikami lepih dam. Zlobni jeziki so kajpak kmalu opletali, da so to slike zavrženih ljubimk... * Šestnajstletni ,Jakec', srčkan kro-! kar — pred leti je padel iz gnezda, 1 pobrala in vzgojila ga je pa neka dru-ižina iz Chelmforda na Angleškem — Izna nekaj prav svojevrstnih umetnij. 'Pleše, če zasliši vojaško koračnico, i mijavka kakor mačica, laja kakor j pes in kadi cigarete kakor človek, j Dolgo niso mogli dognati, zakaj pri | kajenju puha dim pod perje, naposled >so ga pa razkrinkali v zavodu za >rejo ptičev. Dim namreč prežene in [uničuje mrčes; bistri ,Jakec1 je to ; kmalu uganil in uporabil v svoj prid. ,Zaljubljencem je sreča mila1, pravi >neki star pregovor, vsekalco resničen, •ako upoštevamo ugodnosti, ki jih je •te dni dovolila zaljubljencem poštna ; uprava v Venezueli v Južni Ameriki. ; Določila je namreč za ljubezenska ; pisma samo polovično tarifo. Kako bodo pa spoznali ljubezenska pisma? Po rožnatem ovojčku, saj so bila ljubezenska pisma od pamtiveka rožnata in dišeča. Da pa ljudje te ugodnosti ne bodo izkoriščali, bo poštna uprava od časa do časa vsa rožnata pisma odprla in se prepričala, ali se za rožnatim ovojčkom res skrivajo nežne besede in ne kakšna prozaična trgovska naročila... * Najbrže še ne veste, zakaj velja reklo, da imajo plemiči ,modro‘ kri. Ta izraz je zelo starega izvora, sega namreč še v čas, ko so na španskem še živeli Mauri. Tedaj se je v Španijo preselilo mnogo Germanov z lepimi ženami, zlatolaskami z izredno belo poltjo. Njih polt je bila tako nežna, da so skoznjo prosevale modre žile in žilice. Mauri so tedaj menili, da imajo ti priseljenci modro kri. In ker so bile te ženske navadno žene plemenitašev, se je kaj kmalu razširila vera, da imajo vsi plemenitaši ,modro kri*. Izraz je pa ostal še do danes. Milijonarji imajo svoje strasti, včasih kaj nenavadne in drage strasti. Neki ameriški milijonar na primer zbira vse najmanjše stvari na svetu. Njegova zbirka je zelo zanimiva, a najbolje bi bilo, da bi si jo ogledali skozi mikrosko-p. Tako ima nenavadni zbiralec v svoji zbirki 3000 žličic, tako majhnih, da jih vse lahko shrani v lešnikovi lupini. Najbrže ste že brali o majceni kitajski džunki, tako majceni, da gre vsa, z razpetimi jadri v izdolbeno olivno jedrce. Kajpak ji konkurira majčken dinamo, ,velik1 kakor srednjedcbelo grahovo zrnce. Deluje pa tako brezhibno, da žene več kuhinjskih potrebščin, kajpak še manjših kakor strojček sam. Prav tako imenitno delujeta tudi majcen šivalni strojček in nekaj centimetrov dolga lokomotivica. Igračke za odrasle...' Brali in slišali ste najbrže že marsikatero poslednjo željo, tako svojevrstne, kakor jo je pa napisal na smrtni postelji neki čudaški Anglež leta 1816., pa najbrže še niste slišali.: Ta Anglež, bogat, a zelo skop, je na-: pisal kot zadnjo željo v svojo oporoko: tale stavek: ■ »Zahtevam, da me pokopljete ob: vhodu na pokopališče, da pri vsta-: jen ju — ko se bo vsakdo silil v! ospredje — ne bom zašel v preveliko: gnečo.« ; Ni znano, ali so mu svojci izpolnili to nenavadno poslednjo željo ali' šele letos. Po ločitvi je dobila od Clarka okrog deset milijonov dinarjev. Te vsote se nam zde bajne. V pri-, ;meri z zaslužkom Clarka Gabla pa še zdaleč niso. On ram reč za vsak film zasluži po 15 do 20 milijonov dinarjev. Njegova tretja žena, Carola Lombardova, pa ne dosti manj. Za zadnji film, ki ga Je filmala v Hollywoodu, je dobila, kakor trdi gospa Dillonova, 12 milijonov dinarjev. Na koncu svojega članka pravi gospa Dillonova, da je srečna, ker je vsaj nekoliko pripomogla k temu, da je njen bivši mož postal to, kar je danes. Mlada Turkinja je postala — moški Carigrad, marca. Zadnji čas so v italijanski dekliški šoli v Carigradu opazovali čudne spremembe pri gojenki Avni Baharjevi. Nekaj časa se je prav čudno vedla, nazadnje se je pa začela ponašati kakor meški. , Bila je sicer odlična učenka, posebno nadarjena za tuje Jezike in matematiko. Nikoli pa ni marala ročnega dela in zmerom je nosila obleke moškega kroja. šolsko vodstvo je tudi ugotovilo, da se Avna na pretirano prijateljski način druži s svojo sošolko. Poklicali so jo na odgovor. Rezultat zaslišanja je bil porazen: gojenka je priznala, da s® počasi spreminja v moškega. Ko so jo zdravniki pregledali, so ugotovili, da je potrebna operacija; mlada Avna je takoj pristala. Po ope- njegov zaslužek, se vidi že iz tega, da plača 230.000 dinarjev letnega davka. Danes je dvajsetkratni milijonar. Ta pa zna London, marca. Londonska policija se že nekaj časa zaman trudi, da bi izsledila nekega neznanega mladeniča ki na silno spreten način slepari trgovce. Na obroke je namreč kupil kolo. V drugi trgovini je kolo zastavil za prvi obrok in vzel motor. Motor je spet v drugi trgovini zastavil za prvi obrok In kupil avtomobil. Avtomobil je pa zamenjal za motorni čoln. Zdaj jo je z njim brez sledu popihal na Francosko. Policija si zaman prizadeva, da bi ga iztaknila. »Ženske, bežite od njega!« Newyork, marca. V Saint Louisu živi gospod Kent, lastnik največje zbirke voščenih lutk v Združenih državah. Ko je leta 1937. odšel v Pariz na svetovno razstavo, si ni ogledal samo vseh razstavljenih lutk, temveč tudi vse manekenke. Eno izmed njih el je izbral in jo popeljal s seboj v Ameriko. Lepa manekenka Yvonna Blarova je postala gospa Ken-tova. Kmalu se je pa naveličala voščenih lutk svojega moža in ga je zapustila zaradi najlepšega ln najbogatejšega moškega v Saint Louisu, Johna Ralleya. Nekaj mesecev je preživela pri njem kakor v raju. Kmalu je bilo pa tudi tega konec ln gospod John jo je spodil od sebe. Vsa skesana se je vrnila k svojemu možu. Mož Jo je ljubeznivo sprejel, a sklenil se je maščevati nad nesramnim zapeljivcem. Napravil je voščeno lutko, ki Je bila za čudo podobna gospodu Ralleyu. To so kmalu ugotovili tudi meščani ln gospod Ralley. Pod lutko Je bilo napisano: »Najnevarnejši Don Juan. Zenske, bežite od njega!« To je bilo ponosnemu Ralleyu preveč. šel je v Kentov muzej in zahteval, da njegov kip pospravijo. Uspeh je bil pa ravno nasproten; Kentovi sluge so ga postavili pred vrata. Užaljeni bogataš je najel najmočnejšega boksarja iz Saint Louisa in ga vzei s seboj v Kentov muzej. Ker spet niso hoteli ničesar slišati o tem, da bi odstranili njegov kip, je boksar uničil vso zbirko. Epilog te zabavne komedije se bo odigral pred sodiščem. Gospod Kent je tožil gospoda Ralleya, da mu povrne vso škodo, gospod Ralley pa zahteva 100.000 dolarjev odškodnine zaradi žaljenja časti. Vprašanje je, kdo bo zmagal. Duhovi zvonijo... Solun, marca. Vas Kalentsi je doživela pred kratkim silno razburljivo noč. Neki osel je z zvorenjem prebudil vso vas, vaščani so pa mislili, da imajo opravka z duhovi. Sredi noči, ko je v vasi vladal popoln mir in so vsi vaščani spali, so se na lepem oglasili zvonovi. Vaščani MODNA TRGOVINA T. EGER LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 2 o priporoča ceni. damam in gospodom krasne, ravno DOSPELE NOVOSTI modnih predmetov v veliki izbiri po zelo ugodnih cenah! OGLEJTE Sl NASE IZLOŽBE! so prestrašeni planili pokonci ln se zbrali na vasi. Niso si mogli misliti, kaj naj to pomeni. Počasi so se približali cerkvi. V svojo veliko grozo so pred cerkvijo zagledali v temi neko veliko črno senco, ki je neprestano zvonila. Prepričani so bili, da Je to duh. Nihče se ni upal stopiti bližje, da bi videl, kaj je. Nekomu je prišlo na misel, da bi poklical orožnike. Ko so orožniki res prišli, jih vaščani niso pustili zraven, češ da je to stvar duhovnika. Prišel je še duhovnik in začel moliti ln peti svete pesmi. A vse to ni nič zaleglo. »Duhe je čezdalje hitreje vlekel za vrvi. Niti blagoslovljena voda ni pomagala. Nekateri vaščani so se v strahu podali na svoje domove, drugi so pa sklenili, da počakajo jutra. Takrat se bo duh že umaknil, ko se bo zbal dneva. Ze se Je danilo, a duh še ni zbežal. Ko se je porajala zora, feo v svojo veliko sramoto spoznali, da nihče drug ne zvoni, kakor neki osel. Kljub temu se pa še zmerom niso upali blizu, ker so mislili, da se je duh spremenil v osla. Najpogumnejši možak je pa le tvegal ln videl, da je dolgouhec čisto nedolžna žival. Nekdo ga je privezal za rep k vrvi in ker Je vso noč poskušal, da bi se rešil, je tudi vso noč zvonilo. šele takrat Je bilo vsem Jasno, kaj pomeni ta komedija. Na limanice jih je speljal neki mladenič Iz sosednje vasi, ki so ga vaščani prejšnjo noč spodili izpod okenca nekega dekleta... Bivša žena Clarka Gabla o svojem možu Hollywood, marca. Gospa Josephina DUlon-Gablova, prva žena popularnega Igralca, Je pred kratkim — o priliki poroke Clarka Gabla s Carolo Lombardovo — objavila v ameriških časopisih zanimiv članek o svojem zakonu in svojem bivšem možu. Njen zakon s slavnim igralcem je trajal od leta 1928. do 1930. Ko se Je od svojega moža ločila, Je dobila za odškodnino več ko dva milijona dinarjev. Se večjo vsoto je dobila pa druga Clarkova žena. Z njim se Je poročila leta 1931. in se ločila od njega raciji je dobila pravico nositi hlače... Izjavila je, da je zelo srečna, ker se Je spremenila v moškega, in da se bo po končanih študijah poročila s svojo sošolko. Tudi za ljubezen so zdravila Newyork, marca. Rektor medicinske fakultete Kalifornijskega vseučilišča profesor Charr Je napravil diagnozo bolečin, ki jih povzroči prevelika zaljubljenost, in jih je v medicini imenoval »alkanozis«. Ko je zdravil zaljubljence — po večini so bili to ameriški študentje in študentke — Je profesor Charr dobro proučil to »bolezen« in ugotovil, da je najpogostejši znak pretirane zaljubljenosti pomanjšano delovanje dihalnega organa. Zato nesrečno zaljubljeni tolikokrat vzdihujejo. Nepravilno dihanje ne da krvi dovolj kisika in tako nastopi splošna vznemirjenost organizma. Najboljše zdravilo za ljubezen, pravi profesor Charr, je soda bikar-bona. Trikrat na dan Jo Je treba stopiti po eno kavno žličko v kozarcu tople vode ln izpiti. Profesor Charr trdi, da bi to zdravilo ozdravilo celo Romea ln Julijo. Deset let zaprt zaboj z denarjem Cape to wn, marca. Ze deset let leži v skladišču postaje Ceimberlay eeki zaboj, ki do danes še nihče ni prišel ponj. Uradniki zaboja nikoli niso odprli, ker so pač mislili, da se bo nekoč že oglasil njegov lastnik. Minila so leta, a zaboj je ostal v skladišču in služil za stol. Deske so že začele trohneti ln pred nekaj dnevi se je uradnik, ki je sedel na zaboju, na lepem zvrnil vanj. Po prestanem strahu ga je zanimalo, kaj Je v zaboju; bil je zelo presenečen, ko je pod starimi oblekami iztaknil zavojčke s funti. Vsega skupaj je bilo 15.000 angleških funtov. Pošteni uradnik je zadevo prijavil oblastem, ki so takoj uvedle preiskavo. Ugotovili so, da je bil zaboj poslan Iz Londona neki stari dami v Ceimber-layu. Ta ga ni hotela dvigniti, ker bi morala plačati carino. Novela »Družinskega tednika** PRVA NA CILJU Napisal O. W. Drey Vlak se je začel pomikati naprej. Čudno, ei je mislil Herbert Drfiger, nihče ee ni od nje postoril in najbolj ek rit kotiček v oddelku si je izbrala. A ta sveža obrazek pod preprostim ■klobučkom je bil tako brez skrivnosti in poln veselega pričakovanja, da ga je skoraj sram postalo njegovih misli. Zalo se je lahno priklonil in jo vprašal: »AH sme okno ostati odprto?« »Seveda, prosim,« se je nasmehnila. Ce sta dva mlada človeka sama v oddelku, se kmalu razplete pogovor. Na nekem ovinku je njena majhna torbica padla s klopi. Vsa pisana vsebina se je skotalila iz nje: Škatlica za puder, beležnica, robček — in vozni listek. Smehljaje se ji je pomagal pobirati. Slučajno je dobil v roke vozni Matek. sO, midva imava pa isti cilj. In zdaj tudi vem za vzrok vašega potovanja ...« »Ali znate brati misli?« »Tisto ne, a domišljam si, da sem dober poznavalec ljudi. Po vaši obleki sodeč ste športnica in zdaj se peljete na velike tekme. Drži? Ja* sem namreč tudi tja namenjen. Ce dovolite, Drager, pri moštvu tekačev.« »Herbert Drager?« Navdušena mu je segla v roko. »Nemara hočete po prvih težkih dneh še prveaistvo odnesti? Ja* som Hilda Frahmova, iz ženske skupine, tekla bom na tisoč metrov. Oče me ni hotel pustiti tja — zato sem mu ušla in zdaj se peljem za 6vojo skupino... To se bo jeml, ko bo dobil zvečer moje pismo. Ali ni res, vi, gospod Drager, in jaz, vendar ne moreva pustiti svojih moštev na cedilu?« • Komaj osem in štirideset ur ji je ostalo za trening, potlej se je bilo treba udeležiti odločilnega teka na tisoč metrov. Bilj so krasni dnevi. Vsepovsod so jo navdušeno pozdrav* ljali. Sonce je pripekalo na tekališče. Hilda je stala v vreti s svojimi nasprotnicami. Zastave so plapolale, ljudje so vzklikali, godba je igrala koračnico — strel, znamenje za start. Hilda je napela mišice, kolikor jih je mogla. Zdirjala je naprej... kaj je bilo danes z njo? Videla je samo miino-bežečo sliko. Tretja — sltibol NaprejI A če si je še tako prizadevala, razdalja se ni hotela zmanjšati. Ob robu tekališča je bežala mimo nje množica ljudi kakor ena sama lisa oblek in glav. Izgubljena? Ne, ne, tega ne sme doživeti. Tehnika — ji je kovalo v možganih. Naprej, naprej, dirjaj, tolči srce... in prvi dve pred njo sta ostali zadaj. Hiklina odlična tehnika je bila splošno znana — zmagoslaven krik — trak na cilju se je pred Hildo pretrgal in tri korake za njo je bila druga na cilju! Prvi ji je čestital Drager. »Od vas bi se še takšen star zajec, kakršen sem jaz, utegnil marsičesa naučiti!« Ta pohvala je bilo najlepše pri vsej zmagi. * Tri ure je potlej preoblečena stala na oilju in gledala tekmovalce. Zmerom iznova so ji vzklikali. Drager si je že po petdesetih metrih zagotovil prvo mesto. Prožen kakor plemenit konj, 6motern kakor stroj je vseskozi vodil. Bilo je brez dvoma — niti odlični Italijan za njim ga ni mogel dohiteti. Njegova zmaga je lažja od moje! je ponosno premišljevala Hilda. Se dve minuti in končal je. Bravo Drager, bravo Drilger! je kričala s sto tisoči ljudi... in DrSger je na lepem skoM vstran. Oko je komaj zasledovalo dogodke. Zdelo se je, da se je podtaknil An že v naslednjem trenut- ku je padel. Prihitel je zdravnik, ga nekoliko potipal in zmajal z glavo. »Da, prijatelj, roka je šla. V mavec jo bo treba dati. Smola!« Hilda je zaihtel«. »In prav vam se je moralo to zgoditi ... Vi ste edini pravi zmagovalec!« »To pa ne, gospodična Frahmova. Ampak, dekle, proč s solzami — veselite se vendar svojo zmage ...« »Zdaj... zdaj... se ne morem več!« »Dekle, poslušajte!« Z zdravo roko je objol njeno glavo. »Poglejte me. Saj me vendar še niti no poznate... Kaj, zdi se mi... povej no, ali bi hotela * menoj uresničiti prav drzon načrt? Z risanjem zdaj tako in tako ne bo nič. Roka me zdaj še ne bo ubogala. Že dolgo imam v mislih, da bi v Berlinu ustanovil šolo za trening. Samo tovarišice mi še manjka — in prvakinja v teku na tisoč metrov bi bila prava bomba za kaj takšnega I« Njene o Si so se omračile. »Da, lahko bi že bila — tovarišica.« »In več?« je vprašal skoraj šepetajo. Videl je, kako ie narahlo pobesila svojo svetlolaso glavico; prižel jo je nase. »Au — na roko sem pozabil! Ljubim te, dekletce, to sem vedel že od prvega trenutka v vlaku. Midva bova skupaj že ugnala življenje, kajne ...?« Pk, pk, eo napravili časnikarski fotografski aparati in zaroka zmago- valke na tiso? n vel rov z bivšim mojstrom v teku je bila za časopise zapečatena. Vsi okrog njiju so se smejali — in obetali z odprtimi usti ... nciki gospod se je prerival skozi množico. »Gospod !< Frahm se je v V6ej veličini svoje očetovske časti po*! a vil pred Driigerja. »Ta prizor! Pustite mojo hčer, sicer vam skočim za vrat... ta neumnost, ta bedasti šport...« »Oh, oče! se je Hilda polaskala očetu, »ali ue ves? Zmagovalka &em v teku!« »In razen tega,« je pristavil DrHger, »zmagovalka nad dose11, ne edlaiaj na jutri. * Pramlkalnlca: Apatin, Korana, Ogultn. • trkovnlsa: Najprej vname* tadnjo navplc-j no vrsto od spodaj navzgor, potem predaad « njo od zgoraj navzdol In tako dalje, pa* dobil: Kakor laktlčil v gozd,« tako iaini'1 odgovor n gozda.J lilolllniea: Viain. s vse prve In druge j Srke, pa dobil: V taka »tlea »v o Je« gneidoljabl, X Posetnica: Tovarniški ravnatelj J Sestavljalnica: Vsaka pesem Je lej Beka} časa lepa. J Magičen kvadrati lipan, Ikona, potop, anoi tfa, napad, * samo kvalitetno blago Nesmrtni športni plašč! Čeprav letošnja spomladanska moda ni izrazito športna, ima v njej športni plašč še zmerom veliko besedo. Navadno je iz grobega široko kockastega vo'nenega blaga, spredaj nalašč malomarno odprt, da odkriva eleganten kostim ali obleko v isti barvi. Na naši sliki vidiš plašč iz belozelene kockaste volne, obleka je bela, z zeleno patentno zadrgo in zeleno pahovko. BELO BLAGO posteliniia, platno. jedilna uarnilart VOLNENO BLAGO llaiti, kostumi. Kakor viteška pokrivala iz srednjega veka je videti gornja športna kapuca, spletena i* svetle, vozlaste volne in pripravna za krajfte Izlete v pomladno naravo. Opozarjamo tudi na cenejši prodajni oddelek I DRUŽINSKI TEDNIK - ni. IM*. Eden zadnjih pariških modelov popoldanske oblekee, namenjene miniiim dijakinjam. Oblekca je iz tafta in se kajpak lepo poda samo. vi tki m dekletom. Posebno krompirja, sesekljane sveže svinjine ta teletine. Prideni tudi nekoliko prav drobno sesekljanega peteršilja in smetane, belega popra in soli. Iz tega napravi majhne klobasice in jih ocvri Ha masti. S solato jih postavi na mizo. * Krompirjevi žepki: Zgneti v testo pol moke, pol pa skuhanega in pretlačenega krompirja, eno jajce in malo Boli. Razvaljaj ga in razreži na štirioglate krpice. Na vsako krpir.o daj nekoliko mezge, kakršno pač imaš in krpico pregani tako, da bo imela obliko žepka. Robove krpic namaži z jajcem in stisni. Skuhaj v slani vodi, kuhane odcedi, preplakni v mrzli vodi, postavi Jih na gorko in jih zabeli s presnim raaslam in drobtinami. Marsikatera živi v napačnem prepričanju da poklicni ženski ni treba paziti za zunanjščino in da je dovolj, da obvlada znanje, potrebno za poklicno delo. Takšno mnenje je pa že zdavnaj zastarelo. Pomislite, da tudi v Uradih in v trgovinah ljudje radi gledajo čedne ženske in da je nešteto poklicev na svetu, ki kar terjajo od ženske lepoto ali pa vsaj lepotno nego. Takšen poklic je na primer poklic Igralke, pevke, poklic prodajalke v trgovini za lepotne pripomočke. Kajpak tudi ni napak, če je zasebna taj-»ica ljubka, če ti blagajničarka prešteva denar s negovanimi rokami in bolniška strežnica kar sije lepote in zdravja. Ni res, da Je lepotna nega draga in da si jo morejo privoščiti samo bogate, razvajene ženske. Tudi ni točno, da si utegneš z lepotno nego marsikaj poslabšati namesto polepšati. Z malo denarja, pač pa s dosti iznajdljivosti in umetnosti si utegne vsaka ženska zgraditi tisto pot, ki jo bo zanesljivo pripeljala do idravja, torej do lepote. Kajpak ni vsaka tako srečna, da bi jo mati narava že ob rojstvu obdarila z lepoto, pač se pa menda dve tretjini od vas, ki to berete, ponašate z zdravjem. In zdravje je že skoraj toliko ko lepota. Lepotna nega poklicne ženske je kaj preprosta, prirejena je tako, da ne vzame preveč časa. Jutmja nega je posebno važna, njen namen Je, da že zjutraj za ves dan okrepi človeka in poveča njegove telesne in duševne zmožnosti. Prične se s kozarcem tople navadne vode ali slatine, spiti jo moramo na tešče, najbolje še v postelji. Pet minut počitka, nato hop iz postelje m deset minut telovadbe in dihalnih vaj pri odprtem ali vsaj priprtem oknu. Zdaj umivanje s hladno vodo in nega obraza. Tudi za poklicno žensko je priporočljivo, da si pokrije obraz z dobro kremo in dobrim, higienskim pudrom; bolje je, da pokrivata znojnice krema in puder kakor pa prah z uradniških listin ali pa cestni prah, poln nesnage in bacilov. Krema in puder v takšnem primeru dobro ščitita in hranita kožo. Zajtrk mora biti Izdaten in obilen, pač angleški zajtrk z mezgo, presnim maslom in Jajcem. Zenske, ki telesno In duševno delajo, potrebujejo dovolj kuriva, medtem ko * Mlečna omaka: Zavri kozarec mleka ali sveže smetane, prideni košček v cunjico zavezane vanilije ali cimeta. V drugi posodi pa dobro umešaj tri rumenjake in stolčenega sladkorja, vlij na to vrelo mleko in urno mešaj. S to omako oblij kipnik. • Kruhova juha s sekanico: Sesekljaj kuhane govedine ali pečene teletine In nekoliko čebule ter praži na masti ali maslu. Osoli, ubij vmes eno jajce, dodaj dve žlici kisle smetane in v sekanici povaljaj na s očke zrezane žemlje. Povaljaj še v nastrganem siru In kocke osuši v kozi v pečici. Polij jih z juho. Plačajte naročnino! ženske, ki nič ne delajo, store najbolje, ako jedo zjutraj samo sadje. Lepo ali slabo vreme ne sme vplivati na razpoloženje poklicne ženske. Lepega in slabega vremena ni, je samo dobra in slaba volja. Poklicna ženska naj hodi v službo zmerom peš, tudi pozimi in v dežju, to je pač skoraj edini šport, ki si ga utegne privoščiti pri osemurnem delavniku. Koristno je pa, ako se posvetiš kakšnemu športu, posebno telovadbi. Namesto da bi šla zvečer v kino, pojdi rajši k telovadbi ali pa na izprehod po svežem zraku. V uradu, kjer delaš, ne kadi in ne dovoli, da bi drugi kadili. Kajenje i namreč izredno škoduje lepoti in svežini kože. Sobo, ki v njej delaš, več-' krat prezrači, pazi da ne bo preveč kurjena, to bi motilo tvoje telesne in duševne zmožnosti. Najbolj zdrava ju-žina je sadje ali jogurt. Zvečer si vsekako vselej očisti obraz kreme in pudra, namaži roke z mastno kremo in zgodaj leži. 8panje neverjetno dobro učinkuje na zdravje in na lepoto. Se nekaj besed o lepotnih pripomočkih. Napačno Je mnenje, da so samo inozemski lepotni pripomočki uspešni. Zdaj imamo že toliko izvrstnih domačih lepotnih pripomočkov, da I ni treba več posegati po tujih. Dobro I je imeti zmerom istega drogerista, ki I naj bo hkrati tudi svetovalec za razna I pereča vprašanja glede lepotne nege. j Dobro razpoloženje pa na zunanjost vpliva bolj kakor vsi lepotni pripomočki, zato je potrebno, da ljubiš svoje delo in da z veseljem delaš. Vse kar človek dela z nejevoljo, škoduje dušev-i nosti, hkrati kajpak tudi telesni lepoti, ki je samo zrcalo naše duševnosti, (n) 111 f M1111111111 ■ 11111111111 • —^KOLESA) ^ damska in moška, nainoveiši j E letošnji modeli v največii iz- ” ~ biri naprodaj po neverjetno ; nizkih cenah. Z | NOVA TRGOVINA | = TVRiEVA (DUNAJSKA) CESTA 36 = S nasproti Gospodarske zveze ;• riiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii? StocivMst luiafskc kuharske umetnosti Nikoli niso ljudje kakšne kuhinje tako obrekovali, kakor kitajsko. Podtaknili so ji gnila jajca in sesekljan« črve, dušene kobilice in zrezke pitanih psov. Resnica pa nikakor ni tako neokusna. Kar se tiče tako osovraženih gnilih jajc, lahko rečemo, da niso gnila, temveč le »dodobra zrela«. Kobilice, črvi in psi so pa pridobitve iz j časov lakote; iz tistih časov, ko se tudi Evropci niso branili podgan in drevesnega lubja. Temeljno pravilo kitajske kuhinje je postavil že utemeljitelj njihove vere — Konfuzij. Po Konfuziju ni noben obed popoln, če ni na mizi vsaj dvakrat toliko zelenjave kakor mesa. Zato so Kitajci vegetaričen narod. Bambusovi brstiči veljajo za največjo delikateso; Kitajci jih ar a jo pripraviti na več ko sto načinov. Bolj popularni in cenejši so pa tako imenovani vodni kostanji; za njimi pridejo rumeni in črni fižolovi brstiči in kitajsko zelje (ki je po obliki, ne pa po okusu podobno zeleni). Kajpak Je na čelu vse zelenjave riž. Kuharske knjige imajo po tri tisoč in še več receptov za pripravljanje riža. Nam zahodnjakom Je skoraj neznano, da Kitajci pojedo še več rezancev kakor Italijani. Baje je šele Marko Polo prinesel rezance s Kitajskega v Italijo in tako postavil temeljni kamen današnji 'italijanski industriji špagetov in makaronov. Se danes pa Kitajci trde, da so tudi najboljše Jedi) iz rezancev, ki jih pripravljamo zahodnjaki, v najboljšem primeru le posrečene potvorbe njihovih kitajskih jedi te vrste. To so potrdili tudi Evropci, ki so imeli kdaj priložnost jesti v kakšni kitajski restavraciji. Ptičja gnezda in somove plavuti igrajo v kitajski kuhinji podobno vlogo kakor v zahodnjaški kaviar in gomoljike; samo najbogatejši ljudje si jih lahko privoščijo. Užitna ptičja groezda (salangani), gnezda neke vrste lastovk, imajo svoj okus — kitajski sladokusci ga na moč cenijo — od sline ptic, ki jo uporabljajo pri lepljenju gnezdeca. Somove plavuti pa ne jedo kot plavuti, temveč iz n'ih skuhajo nekakšen kipnik, ki je baje vrhunec vseh zemeljskih užitkov. Specialnost kitajske kuhinje je tudi pripravljanje perutnine. Najbolj priljubljena je raca, ki pa mora biti, če naj bo popolna, brez kosti. Kuhar že več ur poprej, preden začne pripravljati jed, odstrani ko?ti. Le najtanjše koščice na koccu perutnic smejo o~tati zraven. če se pri pripravljanju jedi koža le nekoliko odrgne na kakšnem vidnem mestu, se mora gostitelj oprostiti zaradi svojega slabega kuharja. Presenetljivi so pa nadevi, ki z njimi nadevajo race brez kosti. Trup navadno radevajo s sesekljano gnjatlo in vodnimi kostanji, jetra pa dajo na mizo posebej z bambusovimi brstiči. Odstranjene kosti pripravijo v sladki omaki ali pa v omaki iz črnega fižola. čeprav je Imel zahodnjak že priliko spoznati posamezne kitajske delikatese in se jih morebiti celo navadil, mu kitajske začimbe še zmerom delajo težave. Posebno pogosta uporaba Ingverja (ki baje izvira tudi še od Konfuzija) in preveč popoprane jedi niso nič kaj prijetne za njegov želodec. Uživa jih lahko le med izdatnim prilivanjem. Izmed pijač je najpogostejši čaj, kajpak brez sladkorja, mleka ali limone. Med alkoholnimi pi-<-jačami pride na mizo navadno riževo vino, ki Je včasih čisto lahko, včasih pa presenetljivo močno, kakršen je pač recept, ki so ga po njem napravili. Iz riža delajo tudi žganje za moške, medtem ko se ženske navadno drže lahkih likerjev. Najnevarnejša pijača Je pa tako imenovani »liker iz tigrovih kosti«, ki ga pijo v plitvih kozarcih in je baje na moč vražji. Notranja nega telesa Nikakor še ne storite vsega, prav za prav niti najvažnejšega ne, če svojo kožo negujete in jo razvajate samo z dobro kremo in najboljšim pudrom. Za vašo lepoto, vašo svežost morate skrbeti predvsem z notranjo nego telesa. Nekaj nasvetov: V prvi vrsti skrbite za to, da ne boste uživali preveč začinjeno hrano, Lepotna nega poklicne ženske temveč dobro, mešano hrano. Ne po-j zabite na rudninske soli. Nerednostj v dovajanju rudninskih soli telesn žel povzroči nečisto polt. Prav tako sla-1 ba prebava, ki je poguba za vašol polt. Dalje skrbite tudi za dovajanje} zdrave krvi koži. Za to je potrebno, i da se telo, če je le mogoče, vsak dani okoplje na zraku. Vsak dan se torej 1 pred odprtim oknom okopajte na] zraku, poleti na soncu, pozimi pa od j časa do časa na višinskem soncu. Ali naj uživamo sladkarije? Neki nemški profesor je opazoval | ,B°®pa’ f”1 ' dvajset mladih deklet v neki pisarni.* 0 rat ml Delovna sposobnost je bila do druge ure precejšnja. Od druge ure dalje je pa naglo pojemala. Profesor je pustil del teh deklet brez hrane, drugim je pa dal ob dveh slaščice in oranžado. Pokazalo se je, da se je delovna sposobnost teh deklet zelo okrepila. Neki drug Američan je pa ugotovil, da ima obloženi kruhek 200 kalorij, medtem ko ima košček slaščice, ki je vreden istega denarja, 450 kalorij. Tudi on je spoznal, da »sladkanje« ni tako neumna in omalovaževanja vredna Btvar, kakor mislijo nekatere skrbne tete. HUMOR IN ANEKDOTE Izplačalo se Je »Ali ste dobili veliko odgovorov n* vaš ženitni oglas v časopisu?« »Da, nekaj sto.« »In...« »In, da sem na v^a pisma odgovoril, sem sl moral najeti strojepisko.« »In uspeh?« »Poročil se bom s strojepiska« Pomota »čeprav vas nisem še nikoli 1ldeX vendar niste tuji. Oh, moj prijatelj, vaš mladi mož, ves navdušen bral pisma svoje ljubljene Tončke.« »Gospod, Jaz sem Ančka I« Ameriška Mina je oblekla najnovejšo toaleto svoje gospe, znane filmske dive, in odšla na ples. »To je pa že preveč I« se je razjarila milostljiva, ko Ji Je prišla na sled. »Ali vas ni bilo prav nič sram?« »Oh, pa še kakol Saj nisem vedela, da je tako globoko izrezana!« Sprememba Dunajski komik Johann Nestros j (1801—1862) je Sel nekoč k zdravniku, J da ga je preiskal. »Preveč ste obloženi z delom,« je dejal zdravnik. »Po vsaki ceni se morate nekoliko razbremeniti in si privoščiti več spremembe.« Nestroy se je na ves glas zasmejal. »Zadnje tedne sem igral v dvanajstih različnih vlogah, spoznal sem celo vrsto žensk in sem se zadnje leto petkrat zaročil. Ah ni to dovolj spre membe?« Znanec Obleke« ■ šolarko is staroroinatega volnenega blaga, s širokim, v gobe potočenim krilcem in • srajčno bluzo iz belo-rdeče progaste pralne svile. Kreda za Fanny Elsslerjevo Ko je prišla Fanny Elsslerjeva, sve-! tovnoznana plesalka, gostovat v Pari*. J se je v njeno grozo pokazalo, da ni 1 nikjer nobene krede, ki jo je nujne 'potrebovala, da bi si z njo namazal« >črne madeže na svojih belih čevljih. ■ V svojem obupu je zdirjala k ravna- > telju, da bi JI po vsaki ceni priskrbel ; kredo. Ko ji je prigovarjal, da ne more [dobiti krede, ker je nedelja in so vse [trgovine zaprte, Je kratko dejala: »Hočem kredo, ali pa ne bom ple- * 8&lE.€ Nesrečnež Je odhitel, čez dobro urt ► se Je vrnil In prinesel deset koščko* [krede. »Kaj sem vam dolžna?« je vprašala j plesalka. »Deset skodelic kave,« se je glasil ; odgovor. »Moral sem namreč pretakniti deset kavarn, da sem pri biljardu 'izmaknil kredo.« Ce Vam je le mogoče, dalte mu za zdravic in užitek čim če&če najboljšo naravno mineralno vodo La Fontaine (1621—1695) je bil nedvomno velik pesnik basni, a žal — slab oče. Morebiti je bil temu kriv tudi nesrečen zakon... Edinega otroka je pustil zgodaj od doma in prav nič se ni brigal zanj. čez več let Je srečal v neki družbi mladega moža, ki je zbudil njegove pozornost. Vprašal je gostiteljico: »Kdo je oni gospod; tako znan at mi zdi, najbrže sem ga že kje videl?« »Vaš sin, gospod La Fontaine!« Je v zadregi odgovorila gostiteljica. ono z fdetlml srd Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahteva)te naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kualiSča SLATINA RADENCI pazite kaj bolnik pije! Gospodična tajnica Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schlrokauerju 16. nadaljevanj• In Sli sta. S strahom v srcu je Owen obstal na obali. Marji ni zaupal. Dobro jo je poznal. Na kratki poti do hotela sta se dami pogovarjali. »Čudovito se znate obleči,« je priznala gospa Perrinova in strme občudovala Marjino obleko. »Kdo vam pa šiva?« »V Parizu mi delajo obleke. Saj nisva ualeč od tega mesta. — V zapadni Nemčiji. Pa tudi ta ženica, ki potuje z dr. Rohnom, nima slabega krojača. Kdo pa je prav ža prav?« »Koga mislite?« je nedolžno vprašala gospa Perrinova. Ničesar se ni razumela. »Dama, ki potuje z dr. Rohnom,« je ponovila Marja. Američanka je obstala. »O kom govorite, prijateljica? To je vendar žena dr. Rohna!« Posmejala se je. Marja je odkimala. »Motite se, madame. Dr. Rohn nima žene!« Gospa Perrinova je bila tako presenečena, da je pozabila zapreti usta. »Ali ne bi šli dalje?« je predlagala Rusinja m se nasmehnila. »Tako je vroče, da se kar solncarice bojim.« Podzavestno ji je stara dama sledila. »Motite se,« je rekla, ko se je spet nekako znašla. »Rohnova že-aa je. Zanesljivo vem.« . »Kako morete to zanesljivo ve-ieti, madame? Ko sem v juniju .ovorila z Rohnom, je bil še sa-.nec.« »A, tako!« Gospa Perrinova se je j olajšanjem nasmehnila. »Veste, jele prav pred kratkim sta se vzela. Medene tedne imata zdaj!« je tiho dodala. »Nemogoče!« je vztrajala Marja. »Dr. Rohn je zagrizen sovražnik zakona. Kako je mojemu možu odsvetoval, da bi me vzel! Svet se bo prej podrl, preden se bo Rohn oženil.« »Psi, ki lajajo, ne grizejo,« se je ,aUla gospa Perrinova. »Kakor mislite,« je mirno odvrnila Rusinja. »Sicer pa je prav vse jno, ah so ljudje oženjeni ali ne.« »Kaj pa govorite?« Mrs. Perri-iova je spet obstala. »To ni vse no. Vsaj meni ne!« »Tudi meni ne,« je s prepričljivim glasom vzkliknila Marja. »Za-u> sem tudi vprašala, kdo je ta dama.« »Toda, gospa Ownova, ne bodite tako svojeglavi! Res je njegova ijGTlel! 4! Marja Fjedorovna je spet odkimala. »Ne pustite, da bi vas ljudje vlekli za nos, madame. Dobro vem, da je njegova ljubica. Zaupam vam celo še nekaj drugega. Nekdo me je prosil, naj vam in vašemu možu resnico prikrijem.« Debelušni gospej Perrinovi je začela pohajati sapa. »Prosil vas je?« je zasopla. »Kdo pa?« »Dr. Rohn,« se je zlagala Marja. Stara dama se je opotekla. »Ne, saj ni mogoče,« je vzkliknila. »Pa je resnično. Pojdiva zdaj dalje, madame. Solnce!« Stara dama je motoglavo stopala dalje. Marja jo je morala podpirati in voditi. Do hotela ni več iz-pregovorlla besede. Tako se je zdelo, kakor bi jo bil kdo udaril s kolom po glavi. Grda prevara jo je hudo bolela. Počasi sta stopali po stopnicah v hotel. V veži Je Perrinova podala Rusinji roko. Roka je bila vlažna in mrzla. »Oprostiti mi morate, mrs. Ovnova,« je rekla in težko zasopla. »Nekoliko moram leči. Vročina!« »Zelo ml je hudo, madame, če sem vam pripravila razočaranje. Nisem slutila, da vas bo tako zadelo,« je žalostno vzkliknila Marja. Mrs. Perrinova je slabotno odmahnila z roko. »Samo svojo dolžnost ste storili, otrok. Na svidenje.« Odšla je proti dvigalu in tara utrujeno sedla na žametno klop. Marja Fjedorovna se Je zadovoljno nasmehnila, ko se je dvigalo odpeljalo v višino. Potem se Ji Je zmagoslaven nasmeh lzpremenil V nasmeh zapeljivke. Možak petdesetih let, lepe postave, z ukazujočim, ostrim obrazom Je gospodovalno prišel skozi vrata, ostrmel, ko je stopil mimo nje, obstal, jo dolgo opazoval, potem pa hitro zavil proti baru. Tam se je še enkrat obrnil in jo pogledal. Delala se je, kakor da tega pogleda ne bi bila videla. Dobro je poznala moške. . Stopila Je k vratarju. »Kdo je bil gospod, ki Je pravkar odšel v bar?« je vprašala. »Gospod Moravescu, romunski petrolejski magnat, cenjena gospa. Ah niste videli njegove jahte? V kanalu je zasidrana.« Zahvalila se je. Tedaj se je Romun spet hitro vrnil iz bara. Njegove črne oči so se posvetile in potem je zavil v čitalnico. Počasi, na videz slučajno je šla za njim. V zakonu se je strahovito dolgočasila. Čitalnica je bila ob tej opoldanski url prazna in zapuščena. 42 »Tega ne verjamem,« je vztrajal Perrin. »Toliko že poznam ljudi, Rohnova nista sleparja.« »Pa Je Rusinja tako zanesljivo trdila,« Je vzkliknila gospa Perrinova In si obrisala pot s čela. »Rusinje še ne poznam,« je zagodel predsednik. »Rohn in njegova ženica sta moja prijatelja. Obrekovanj ne maram poslušati.« »Saj bi bilo tudi nezaslišano! Da bi tri tedne hodila v najini družbi in da bi on sprejel pri tebi službo, ko smo tolikokrat govorili o ljubezni in zakonu! O, da bi imel ti prav! Drugače bom sploh Izgubila zaupanje do Evropcev!« »Tega ne verjamem,« je zagodel. »Najbolje bo,« je predlagala gospa Perrinova, »da vprašaš njegovega prijatelja. Ta bo že vedel!« »Za hrbtom prijateljev ne izprašujem,« je rezko odvrnil Perrin. »Njega samega bom vprašal, ko se vrne!« — Marje Fjedorovne k južini ni biio. Owen je sedel sam za svojo mizo. Bil je že vajen njene netočnosti. Tudi doma je pogosto zamudila kosilo. Sama se je zabavala, brez ozira na moža in red v hiši. Ko sta se Rohn in Hilda vrnila v hotel, je zazvonil telefon v njuni sobi. Perrin ga je že tretjič klical. »Za trenutek bi rad z vami govoril, doktor,« je vzkliknil. »Takoj pridem!« je odvrnil Rohn in obesil slušalo. Takoj je vedel, da pomeni ta klic konec vsega. Ni ga zastonj mučil strah vso pot. Prepozno je prišel. Na pragu je za trenutek postal in se zazrl v vrata Hildine sobe. Ona je bila utrujena in je legla. Potem je šel v pritličje. V veži je dobil Perrina. »Pojdiva v čitalnico,« je predlagal bančnik. Rohn je molče prikimal. Ko sta sedla, Perrin dolgo ni izpregovoril besede. »Kaj želite, Mr. Perrin?« ga je vprašal Rohn, ki mu je molk postal že mučen. »Rad vas Imam, doktor. Odkrito se moram z vami pomeniti. Obrekovanja in sumničenja ne maram poslušati, potrebujem pa vaše besede. Vaše zasebne zadeve me nič ne brigajo. Vsaj danes ne več. Gre za najino skupno delo. In zato vas prosim za eno samo besedo — na častno besedo.« Rohn ga je mimo pogledal. »Samo ,da‘ ali ,ne‘ recite. Nič drugega. Ali ste z damo, ki jo moja žena in jaz ceniva in spoštujeva, ki jo imava resnično rada, oženjeni? Samo ,da‘ ali ,ne‘ mi recite, na častno besedo.« »Da!« je odvrnil Rohn, »Hvala,« je prikimal Perrin in mu podal roko. Potem ga je očetovsko potrepljal po rami in odhitel proti vratom. »Mr. Perrin!« je vzkliknil Rohn. Zdaj je hotel on govoriti. Toda Perrin je samo odmahnil z roko. »Doktor,« je rekel, »niti besede več o tej neprijetni zadevi. Prosim vas. Zame je vse opravljeno!« Po teh besedah je odšel. Rohn je za trenutek zamišljen obstal. Potem je odločno dvignil glavo. »Nezmisel! Cemu bi bil zdaj bolj papeški, kakor papež? Cemu bi s pretirano tesnosrčnostjo spet vse podrl? Naprej!« Hitro je še on odšel. 43 * Kmalu nato je potrkal na vrata Ownove sobe. »Naprej!« je vzkliknil prijatelj. Vstopil je. Owen mu je prišel naproti. Rohn je pokazal proti sosedni sobi. »Ali je žena tam?« Owen je odkimal. »Tvoja žena si je dovolila majhno zabavo, da me Je izdala,« je jezno rekel. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in ■vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Owen se je zastrmel vanj, obraz se mu je spačil od sovraštva. »Ta zver!« je vzkliknil in zaškripal z zobmi. »Nisem si vedel drugače pomagati, in prosil sem jo, naj molči. Dejal sem ji, da bo med nama vsega konec, če bo kaj rekla. — Sicer je pa ze davno vsega konec!« Pobesil je glavo. »Ali tl je škodoval?« je v skrbeh vprašal. »Znal sem udarec odvrniti.« »Ta zver!« je spet vzkliknil Owen. »Toda to je bilo poslednje! Niti ne sanja se ti, koliko sem pretrpel.« »Pač, Emin. Vse sem vedel že prvi trenutek, ko sem te danes zagledal.« »Poniževala me je. Moj denar je razmetavala — toda to je še najmanj. Pred osobjem, pred vsem mestom me je osmešila. Res je, da se je v malem gnezdu dolgočasila, čeprav je bila zmerom na potovanju — v Parizu, v Kolnu ali v Diis-seldorfu. Z vsemi ravnatelji in in-ženerji je flirtala — vrag ve, kako daleč je to šlo.« Umolknil je, kakor bi mu bilo zmanjkalo sape. »In ti si to trpel?« je resno vprašal Rohn. 'X ZDRAVJ E s pomočjo zdravilnih svojstev ze-lišč, odnosno »H e r s a n čaja«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (AngL Indija). Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost »H e r s a n čaja«, m T in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menatnui-cijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvia in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupi j en ju, zapeki, protinu, ircvesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — >H e r s a n č a j« so dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam posl j« brezplačno; RADIOSAN, ZAGREB. Dukljaninova 1 Reg. štev. 14.001/1935 »Ljubil sem jo,« je zastokal Owen, »slepo ljubil. Dolgo je trajalo, preden so se mi odprle oči. Potem mi je prišlo na misel, da bi šel k tebi, da bi ti vse uredil — pa me je bilo sram —« »Fant,« je iz srca rekel Rohn, »pred mano te je bilo sram?« »Ker so se tvoje besede uresničile. Zakon je najhujša reč na svetu.« »To zve človek zmerom šele takrat, ko ga razdere,« ga je potolažil odvetnik. »Ti si pa to že prej vedel!« »Moj Bog!« se je žalostno nasmehnil Rohn. »Ce bi ti vedel —! Toda o tem pozneje. Najprej je treba popraviti to, kar je zagrešila nad tabo. Kaj naj storim?« »Ne vem. Vem samo to, da sem bil že dolgo vsega sit. Današnja podlost je pretrgala poslednjo vez med nama. Pred nekaj tedni sem te po telefonu iskal v Berlinu. Rekli so mi, da si odpotoval. Potem je ona odkrila, kje si na počitnicah. Ko je rekla, da te hoče spet videti, sem vedel, da pomeni to konec.« »Zakaj me je hotela prav za prav videti? Ah je povedala kakšen vzrok?« »Pred tvojo prijateljico —« »Moja žena je!« »Kako?« »Da, da. Na svetu se zgodi marsikaj čudnega. Toda vse o tem pozneje. Najprej je treba urediti tvojo zadevo. Kaj je rekla?« Le s težavo je Owen odgovoril na to vprašanje. »Rekla je, da te hoče videti, ker je tako srečna, če te lahko jezi.« »Glej, glej!« »Povej mi, Wolfgang, ali si se res oženil?« »Res! Ali bi se ti mar rad ločil?« »Da.« »Ah misliš tu še kaj časa ostati skupaj z njo?« »Ne. Ce je mogoče, da —« »Vse je mogoče. Damo prepusti meni!« »Kaj misliš storiti?« ga je vprašal, kakor bi mu bilo že žal. »Ne bom je umoril. Bodi brez skrbi. Povedal ji bom, da je imaš že dovolj, da se hočeš ločiti, in ji svetoval, naj pospravi svoje kov-čege.« »Kar se tiče denarja, ne skopari. Nekoč sem jo imel zelo rad. Pol premoženja bi dal!« »Ali si nor? Se zmerom jo precenjuješ. Sto tisočakov bo imela več kakor preveč.« »Wolfgang!« »še zmerom sl zaljubljen vanjo, prijatelj. Zato te pri operaciji ne morem potrebovati. Vzemi svojo zobno ščetko in se preseli čez noč v Benetke. Pa hitro!« »Tako strahopetno se mi zdi to!« je vzkliknil Owen. »Pogum pred žensko ne prinaša slave. Torej pojdi — pojdi, prijatelj! Nič srčnih bolečin!« Owen je vzel svojo aktovko, čeprav nerad. — V veži je Rohn čakal, da se bo Marja Fjedorovna vrnila. Malo pred večerjo je prišla. Slučajno je stal pri velikem oknu. Videl jo je, ko se je poslavljala od starejšega gospoda. Ta gospod — bil je petrolejski magnat — je dvignil prst in dolgo nekaj zabičeval. Prikimala mu je, kakor se prikimava za dogovorjene sestanke. V njenih očeh se je iskrilo obetanje. Rohn je stopil stran od okna. Poznal je petrolejskega magnata, njegovo premoženje, njegove pustolovščine. Človek, ki je znal uživati, ki je znal zagrabiti, kadar se mu je ponudila kupčija ali ženska. Rohn je zdaj vedel, da bo svojemu prijatelju prihranil tudi tistih sto tisoč mark, ki jih je prvotno hotel dati Marji. Ko je hitela skozi vežo, je stopil k njej. Presenečena je obstala. Videlo se ji je, da ji svidenje z odvetnikom ni prav všeč. »Zelo se mi mudi,« je nervozno vzkliknila. »Danes se vsemu svetu mudi,« je suho odvrnil. »Samo neko malenkost bi vam rad sporočil.« »Prosim!« »Vaš soprog vas pozdravlja. Odpotoval je.« »Odpotoval?« preplašeno ga Jo pogledala. »Kam pa?« Rohn je samo skomignil z rameni. »Ne morem povedati, ker je postal moja stranka. Njegovo ločitveno tožbo bom vodiL Saj vi vendar dobro veste, milostljiva, da znam molčati o skrivnostih svojih strank.« Udarec je zadel. Jezno je stisnila pesti. »Se kaj?« »Samo to, da se lahko mirno odpeljete. Kdaj pa odide jahta?« Prebledeli je. »Satan!« je vzkliknila, »Satan ste!« »O, ne,« se je nasmehnil. »Precenjujete me. In še en nasvet. Dam vam ga brez plačila. To pot pazite bolje, kakor takrat, ko ste hoteli izsiljevati denar od vdove in sina. Srečno pot!« Potem se ji je vljudno priklonil in šel. Nekaj trenutkov je še stala sredi veže in se ni mogla niti ganiti. Potem je udarila iz nje kletev. »Pasja duša!« je siknila. Ta kletev jo je šele nekako sprostila. Odhitela je v svojo sobo in začela z drhtečimi rokami pospravljati prtljago. Občutek, da je bila premagana, jo je grizel in bolel. Rohn pa je šel v jedilnico in sedel za mizo. Pri sosedni mizi je sedela gospa Perrinova. Bila je strašno vljudna in pretirano prijazna. Zavedala se je svoje krivde. Po kosilu se je nagnila k Rohnu, pokazala z očmi na prazno mizo, ki je bila rezervirana za Owna in njegovo ženo, in vprašala: »Ali ju ni doma? Z damo bi prav rada izpregovorila nekaj besed.« Rohn je pokazal skozi okno. Tam je odhajala iz pristanišča jahta z razvitimi jadri. »Zdi se mi, da to ne bo mogoče, Mrs. Perrinova,« je suho odvrnil. »Dama je pravkar pobegnila mojemu prijatelju z romunskim petrolejskim magnatom.« DRUŽINSKI TEDNIK | r"E3" gg* &inm iii primer japonske policije »Zelo mi je žal, Kiku san...« Gostov glas je iznenada hripav in počasen.« Osebno vašega Častivrednega očeta žal nisem poznal. Samo slišal sem o njem. Pa niso bale dobre novice ...« Kiku je onemela. Čuti, da bo zdaj nekaj strašnega. Čaka udarca, ki bo padel nanjo, zdaj takoj. ^Častivrednemu gospodu Čibi se je nekaj primerilo. Nesreča ...« Kiku se zdrzne. Potem je spet tiha in negibna Išiga čuti, da bi bilo neumno in okrutno, če bi jo še nadalje mučil. »Čiba san se je vrnil k svojim prednikom.« Skoraj neslišen, drhteč glas se utrga z dekletovih ustnic. Potem je vse tiho v sobi. Rdeča usta ostanejo na pol od prta. Mrtev, aamrzel smeh. Iz sosedne sobe se čuje smeh in igranje. Vesela družba ee je zbraila tam. Na tanki papirnati steni se ziblje črna senca plešoče gejše. V zgorm°m nadstropju vrešči gramofon Koraki udarjajo v taktu hitrega ioksa. Gost se dvigne. »Jutri zjutraj se vrnem, Kiku san...« Počasi zdrkne dekletovo telo samo vase. Ozka ramena drgetajo. Dve dolgi sledi solza predro počasi belo plast pudra. Tovarišica v delu Ko je prišel Išiga drugo jutro v predsedstvo, je njegov predstojnik že sedel za pisalno mizo. Urejeval je svoje papirje. Išiga je začel s svojim poročilom. Nekajkrat je nehote obetal sredi besed. Nekaj je obračalo njegove misli drugam. Hidekihi je bil danes tako čuden. Ali pa se mu je vse samo tako zdelo. Nadzornik je čepel na svojem velikem elclu kakor zmeraj, vljudno in pazljivo je poslušal, vse na njem je bilo tiho in zbraao. Išiga je potreboval precej časa, da ee je zavedel, v čem prav za pvav ta čudna izprememba. Iz Hidekihija je prihajal mir, neizmeren, tib mir. Bilo je kakor svetlikanje du«e. Kipenje nerazumljive, nedoumljive moči. Vsa skrb. vsa zmedenost, ves občutek nemoči je izginil s Hidekibijeve-ga obnza Ta obraz, ki je zdaj strmel vanj Išiga, je bil zdaj jasen in pokojen. »Zanesljivo upam. da bom s pomočjo njegove hčere odkril, kje se je mudil Ryutaro Čiba zadnje dni in s katerimi ljudmi je bil v družbi,« je dejal Išiga. »Čim več bomo o njem vedeli, tem bliže bomo morilcu.« »Seveda — ta hči je dragocena zaveznica Išiga san. Čestitam vam, mladi prijatelj. Kmalu boste na cilju.« Slišalo ee je kakor prerokovanje. Išigovo začudenje je raslo. Kako nenavadno je bilo vse to. Hotel je še povprašati, kaj naj zdaj etori, želel si je nasvetov, da ne bi bil odvisen le od samega 6ebe, toda Hidekihi mu je prijazno odkimal. »Saj boste znali vse sami prav uredita, Išiga. Oprostite mi, — nekaj dela imam še...« Kmalu nato je Hidekihi zapustil predsedstvo Popoldne je prišla nenavadna novica iz njegovega stanovanja Služkinja je slišala iz sobe svojega gosjmdarja zamolkel pok. Šla je v sobo in dobila Hidekihija na blazini. Oblečen je bil v evoj najboljši kimono. Nekoliko se je nagibal naprej. Desnico je potisnil pod kimono in jo je držal na prsih. Ko je dvignila rob kimona, ee je izkazalo, da je Hidekihi držal v roki svoj uradni revolver. Krogla mu je prebila srce. V vdolbini pred tablicami prednikov se je še vrtinčil dim kadila. Na gramofonu se je vrtela plošča, zadnji takti. Bila je Schubertova ^Nedokončana pesem«, Hidekihijeva najljubša plošča. Tam na trgu so naj predrzne j ši fantje pogosto pri veza vali svoje sani h kmečkim vozovom in potem so se nekaj časa vozili z njimi. To je šlo od sile imenitno. nekdo zavit v kosmat, bel ko- okoli trga in Karel je privezal žuh, z belo, kosmato kučmo na svoje male sani hitro k njim glavi, Sani so se dvakrat peljale in se tudi peljal, čedalje hitreje Ko so bili sredi igre, so se pripeljale velike sani, čisto belo prepleskane, in v njih je sedel vek spet prikimal in Karel je obsedel. Naposled sta se odpeljala skozi mestna vrata. kor bi se že dolgo poznala. Vselej, kadar je hotel Karel svoje male sani odpeti, je člo- je šlo, naravnost v najbližjo ulico, člnvek, ki je vozil sani, se je ozrl in Karlu pokimal, ka- gove sanke so bile trdno prive- čile, kakor bi se vozil čez pre- zane in šlo je hitro kakor ve- kope in žive meje. Ves prestra- ter. Potem je na glas zaklical, šen je bil, moliti je hotel ooe- toda nihče ga ni slišal, čedalje naš, toda vse, česar se je spom- huje je snežilo in njegove sani nil, je bila samo velika pošte- so kar drvele. Včasih so posko- vanka. Tedaj je začelo tako hudo snežiti, da deček ni videl več roke pred očmi. Pa vendar se je še peljal dalje. Hitro je spustil vrvico, da bi se odvezal od sani, toda nič mu ni pomagalo. Nje- Makov cvet, gejšaja, je sprejela Iši-go zelo spoStljivo in vljudno. Odvedla ga je v svojo najlepšo sobo in mu sama prinesla skledico grenkega, zelenega čaja. »Kiku san bo takoj pri vas, častiti gospod« — debela brada gejšaje se je tresla od vljudnosti in sočutja. »Ubogi otrok, oh, — kako so nekateri ljudje hudobni...« Potem je slišal še mnoge tihe. zaupne besedo. Gejšaja je še hodila okoli njega iu skrbela za njegovo udobje. Ni bila več mlada no letih, častivredna gejšaja je bila, toda kadar je hotela, je znajn bit še prav tako ljubka kakor mlade ženske. Gejša se ne postara — pozna skri\nosf večne mladosti ki je dala nesmrtnost velikim kurtizainam starodavnih časov. Tudi Išiga je podlegel temu čaru. V nekaj trenutkih je pozabil, da sedi poleg debele, starikave, pohlepne izposojevalce gejš. Okolje, ki je dihalo vonj kakor nekakšna neznana, čudna kultura, ga je zavijalo v svoj opoj in je blažilo njegovo globoko žalost. (Nadaljevanje na 11. strani.) to ni možak — videl je, da je ženska, visoka in vitka, bela ko sneg. Bila je snežna kraljica. Snežinke so postajale večje in stale, človek, ki jih je vozil, je večje, naposled so bile kakor vstal. Kožuh s kučmo vred je velike, bele kokoši; zdajci so pa imel ves zasnežen, skočile v stran, in sani so ob- Tedaj je Karel šele videl, da mm pogreza v sneg, vse globlje in globlje. Dal. j e prUiodnjii In posadila ga je zraven sebe na sani, ovila kožuh okoli njega in zdelo se mu je, kakor da se »Dobro sva vozila,« je rekla, »toda kdo bo tu zmrzoval! Zlezi v moj medvedji kožuh!« 30. III. 1939. ZADEVA Najzanimivejši kriminalni 7. nadaljevanje Njen obrazek je ]X>stal kar otrpel od naporov. Iz strahu pred solzami je •pozabila na strah pred neznanim, ki !e prežalo tam zunaj nanjo, kakor roda zver s stoterimi rokami. Globoki priklon drobne gejše je bil majhna umelnina. Sinji kimono s čapljama je valove! nad belimi preproga-81' kakor našopirjen, iskreč se pavji rep. Rokavi so zakrivali drhtenje njenih W>k. Gost^ ji je vrnil poklon. Sedel je e Prekrižanimi rokami na blazini. Tudi 011 je bil v japonski obleki. Kiku ga tii videla. Ni se ga upala Pogledati »Stopi bliže, Kiku san!« je rekel 6ost. Njegov glas je bil močan in ne oduren Kiku ee je spustila na blazino, ki je bila pripravljena zanjo, njemu nasproti. Ko je odprla oči, ji je srce ®-'tro, veselo udarilo. O — saj to ni bilo tako hudo! Ni bil star, hudoben mož, kakor si 8a je zamišljala njena plaha domišljiji- O, ne, tega gosta se ji ni bilo ■jreba bati. Kako iz srca ee ji je smehljal. Kako mlad je bil — in kako je ®il lepi Hitro je Kiku spet pobesila oči in •e zagledala v tla. Toda zdaj je že natanko vedela, kakšen je. Svetel, okrogel obraz, polna, mehka ®sta. k! so kazala močne, bele zobe. *n globoke, mandljeve oči, blage in svetle .. Zmedena in nekoliko osramočena — flama ni vedela zakaj — se je mala gejša spet dvignila. Njene nožiče v belih, svilenih nogavicah so hitro capljale čez preprogo. Preden je izginila za vrati se je nasmehnila. Spet je bila tu — ljubko je ponudila go«tu v dlani majhno skledico sakeja, riževega vina Rokavi kimona so ji mahedrali kakor metuljeva krila. Prav je imela Testika! To je bilo dosti lažje, kakor si je bila mislila. Že je sedela spet na blazini, gost pa je pazljivo poslušal njeno klepetanje, smejal se je, dobre volie je bil Saj Je bil lahko! Kiku je bila vesela, postala je zaupljiva, njen glasek je čebljal na njegova ušesa Ni opazila, mala učenka, da ne zabava ona gosta, ampak on njo. Ponosna je bila, da je vse tako dobro šlo. Spretno je obrnil pogovor, da je naposled prešel tudi na osebne reči. Kako je bil mladi gospod ljubeznjiv, da je vprašal po domovini, male Učenke! Na širni ravnini Kwanto je stal dom njenih s>!aršev. Kako rada je govorila o tam, kakp rada ee je vrnila v srečno deželo evoje mladost', — samo če svojega dragega gosta ne dolgočasi .. Toda ne. on jo še izprdbuja.^Tako je potrpežljiv in pozoren! Še več hoče slišati o širnih poljih riža, o malih, • elamo kritib hišah ozkih brveh in mostovih k’ drže čez reko in jarke. 0, srečni čas, ko je še mati nosila na hrbtu malo Kiku čez zibajoče se brvi, nežno in varno .. Ali še živi njena častivredna mati, tam, kjei stoji očetova hiša? O, ne Senca šine čez bledi obrazek. Mamice ni več. Takrat, ko je dopolnila Kiku deset let, pri veliki pomladanski poplavi.., Toda častiti gospod oče — ali je Zdaj on sam v hiši, sredi ravnine? Da, dobri oče.. Toda v hiši njene mladosti ga tudi ni več. Tam žive zdaj tuji ljudje. Vse je prodal, kar je bik) njegovega Kar je mati umrla, m;6o imeli več sreče. Kako hudo! Ali je Imel njen častivredni oče smolo pri kupčiji? »Da, nesrečo v kupčiji je imel. Tako je bilo. Oče je nakupoval svilo. Trgovec — kmetje so se globoko priklanjali, kadar je prišel k njim. Toda potem ... cene so se znižale, gospodarska stiski! Rdeče [»barvane ustnice male Kiku so postale resne in njene besede prav tako. In kje etanuie zdaj, pomilovanja vredni gosjiod oče? Kiku žalostno odkima. Ne ve. Nič več ni slišala o njem, kar je prišla v hišo Makovega cveta. Gost je ves obupan zaradi njenih Žalostnih besed Kako pa se je imenoval njen častiti gospod oče? Morda ga on slučajno pozna in ve kako se mu godi? »Ryutaro Čiba.« >0 — čiba san« — Gost je res presenečen. »Zdi ee mi da ga tps poznam. Ali nima ... kako bi rekel.. • zelo močnih opaznih zob? — Ali je mar ta Ryutaro Čiba?« Mala gejša tleskne presenečeno z rokami Vsa pravila lej>ega vedenja, iki so jili ji vcepili, je pozabila. »Da — on je! Povejte mi, kaj veste o njem? Dragi gospod, tako lepo vas prosim...« Gostu pa se iznenada čudno zmrači obraz. Oh, najbrže se jezi nad slabim vedenjem neumne učenke. Zdaj jo bo oštel! Osramočena pobesi dolge, črne trepalnice. 13. nadaljevanje 15 Ko je Websler zajtrkoval z Burnsom v obednici, jo dal jasno razumeti, da mu metode Seolland-Yavda niso prav všeč. »Tako ne prideva dalje, višji nadzornik,« je odločno rekel in potisnil v usta pražen kruhek, ki je bi! na debelo obložen s pečeno slanino. Zdaj se že tri dni podim za tein vražjim Mr. Reffoldom, da včasih uiii nog ne čutim več. Možak ne more liti pleniti, ne da bi mi to zvedeli, pa kljub, temu nismo prišli niti pedi dalje. Vem samo to, da se mladenič hudo rad sprehaja, in da se zmerom vrti okoli ,Kostanjeve hiše1. Ta okoliščina ,;e seveda sumljiva, toda iz nje mu ue moremo splesti vrvi, ki jo je menda zaslužit. Če bi šlo po mojem, bi zadevo zagrabil drugače. Vi menda nekaj več veste, Burns. Zakaj pa fanta kar na kratko ne posadite v luknjo? Verjemite mi, da je to najboljši način, če hočete kaj doseči, in dosti dela si boste prihranili. Ce ta Mr. Reffoid ne bo več imel svoje vsakdanje kopeli ju drugih prelepih reči, ki jih menda tako ceni, ga bo kmalu minila dobra volja, in odprl bo usta. Prav z veseljem bi ga za nekaj ur vzel v delo, ker se rni že skoraj zdi, da me vleče za nos.« Burns je vtaknil listek, ki ga je že vsega popisal, počasi v telovnikov žep in prikimal. »Oba bi bila vesela, dragi Webster. je tehtno popravil njegove besede. »Tudi jaz sem to že opazi!,« je dodal in zastokal. Toda rekel sem vam takoj, da bova imela s tem človekom dosti opravka.« Seveda,« je Wel>ster besno zavpil, da se je slišalo po vsej jedilnici. ->Ker ga moram prijemati z rokavicami. Bi že videli, kako hitro bi opravil z njim, če bi... ■Ne tulite tako! je šepnil Burns. Saj vendar veste, da imajo te stene vražje ostra ušesa, kadar 6e govori o Mr. Reffoldu.« VVebster je zamahnil z roko, kakor bi hotel reči, da mu je prav vse eno, kljub temu je le začel govoriti nekoliko tiše. »No, prav. Kaže pa, da ste obsedeli v zagati, dragi moj,: je menil. Potem se je s pokroviteljsko uvidevnostjo nasmehnil. Mrs. Benettova je dosti prepametna ženska, da bi se spustila v kaj takega. Verjemite mi! Snoči sem zelo dolgo govoril z njo in sem ji pošteno pretipal obisti. Pri tem sva se imenitno zabavala, in prepričan sem, da mi je povedala vse, kar je vedela.« Pomenljivo se je namuznil in spomin na ta pogovor mu je moral biti tako zelo prijeten, da ga je Burns začudeno pogledal in se potem zamišljeno podrgnil po 6V0|0m velikem nosu. »Ali ste se resno odločili, da pojdete v pokoj?« ga je čez nekaj časa vprašal brez ovinkov. Nadzorniku to vprašanje ni bilo prav razumljivo in očitno tudi ne preveč prijetno. »Kako vam pride zdaj kaj takega na misel?« je nezaupno vprašal. Slabe volje je bil. 2 To je naposled mo-a za sebna stvar. Ali res nimate drugih skrbi?« Burnsova drobna glava 6e je otožno zazibala na drobnem vratu. »O, pač, žal celo kopico,« je dejal in segel spet po listku, ki ga je bil prej spravil. Zamišljeno je pregledoval zapiske in preudarjal. »Natančneje povedano — šest. Ce bi mi lahko pri tem pomagali, Wcbster, bi morda šli v pokoj kot višji nadzornik — porok sem vam za to.« »Odprite satvorniee svoje zgovornosti,« jo vneto vzkliknil VVebster. Takšno napredovanje je bila njegova največja želja. »Saj bi moral imeti res hudič prste vmes, če si dva tako prebrisana in izkušena dedca, kakor sva midva, no bi mogla pomagati.« Pričakujoče je pogledal višjega nadzornika in se nestrpno presedel po .stolu. »Sest vprašanj je,« jo dejal Burns n pridušenim glasom 111 se nagnil čez mizo, da pokliče svoj listek na pomoč. Prvič: za čim sta umrla Milner in Stone? Doktor Shipley pravi, da jo bila njima smrt posledica strupenega plina, in če on to trdi, je vpraSanje za naju odpravljeno. Toda potem pride drugo vprašanje: Kako je prišel plin v zaklenjeno sobo in kam je potem izginila posoda ali dovodna cev s tem plinom? Da bi ga kdo pihal skozi ključavnico, bi bilo nekoliko nerodno in nevarno. To je torej prva stvar, ki je vredna premisleka. Spomnite se je včasih in če vam pride kaj pametnega na misel, mi to povejte. Morda bova na boljšem, če bova uašla odgovor na tretje vprašanje: Kaj je stalo ali ležalo pred kaminom, in kdo in kako je to spravil proč? Četrto vprašanje: Zakaj sta morala Milner in Stone umreti, in kaj se je potem zgodilo? Kdo ima dragulje? Prvi, ki je bil tu. ali druga dva, ki sta prišla za njim?« \Vebster je presenečeno pogledal. »To je pa spet nekaj novega. Od kdaj so pa še dragulji po sredi?« >Zame že od začetka, dragi VVebster. Stone je takšne reči zmerom prav poceni prodajal in Milner je bil menda velik prijatelj draguljev, če niso dosti stali. Zato tudi ni preveč izpraševal, odkod so. Tudi Če ne bi bil našel PREPROGA GROZE 11 1 DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis VVelnert-VVIIton §25 muezsim vitmzs&s* štrstx'£i vmsssaea avasats1 bisera pod papirjem na pisalni mizi, bi bil vedel, da sta se menila o takšni kupčiji. Toda kje je ostalo blago, ki sta zanj kupčevala? Zaradi enega samega bisera se Stone ne bi bil opolnoči potrudil v Newchurch, Čeprav je bil biser, kakor so mi povedali, vreden svojih sto funtov. Takšna vsota je bila za velikopoteznega Stona malenkost. Moralo jih je biti torej več.« - Višji nadzornik je utihnil in spet zastrmel v listek. »Potem bi prišlo na vrsto peto vprašanje, ki bi ga rad sploh prepustil vam, ker ste se že ukvarjali z njim: Kakšno vlogo igra Mr. Reffoid v tej zgodbi? Da se je v usodni noči klatil po vrtu .Kostanjeve hiše\ vem, toda vse drugo mi je uganka. Zakaj hudiča se ni takoj izmuznil, ampak sedi tu in se igra z nami slepe miši? Saj je imel časa več kakor dovolj.« Burns se je počasi popraskal za ušesom in vse je kazalo, da si je poslednje vprašanje še enkrat zastavil. Potoni ga je pa očitno obšla neka nova misel, ker se je začel prav vneto vleči za nos in se čudno smehljati. »To bi bilo sicer čudno,« je zamrmral sam pri sebi, "toda tudi takšne reči so se že dogajale/ VVebster ni maral nerazumljivih namiga vanj. »Če se mislite pogovarjati sami s seboj, Mr. Burns, vendar ni potrebno, da bi še jaz sedel zraven vas,< je nejevoljno rekel. »Ne razumem niti besedice vašega namigavanja, in vendar ste rekli, naj jaz to prevzamem. Govorite torej tako. da bodo vaše besede imele glavo in rep.« Višji nadzornik se je spet poglobil v svoje zapiske. vZdaj bi bilo še šesto vprašanje,- je rekel. »Kaj je počenjal polkovnik Roy Gregory s svojim služabnikom v sobi? Zelo koristno bi bilo, če bi to izvedeli, toda s tem vprašanjem se ne boste ukvarjali vi. Pri tej zadevi bi človek utegnil zaiti v kakšno vražjo zanko. 111 nočem, da bi vas še tik pred zasluženim pokojem zadela nesreča. Sicer bova pa danes popoldne malo iz-pregla in napravila majhen izlet. Morda nama bo pri tem prišlo *a.i pametnega ua misel. Tukajšnjemu nadzorniku sem naročil, naj da razkopati razvaline pogorele gozdarske koče, in dobro bo, če bova še midva poleg. Ob ' veh sf- bova odpeljala z avton:.« \Vebster ni bil prav navdušen nad tern sporočilom in tega tudi prikrival ni. j »Kaj naj pa spet to pomeni?« je slabe volje zagodel. »Kako ste pa prišli na to misri?« »Mr. Reffoid mi je svetoval,-!: je resno priznal Burns. Nadzorniku je za trenutek zastala beseda 111 zmedeno ga je pogledal. -Tako?« je potem rekel, in videlo se mu je na obrazu in na besedah, kako neumno se mu vse zdi, »in vi tečete takoj tja?« Uoaril ee je po bedru in kar zvijal se je od smeha. Detektiv pa ni bil 110 zmeden ne užaljen, ampak je samo zamišljeno prikimal. »Da. Mislim, da bi midva oba rada dala nekaj funtov, če bi vedela vsaj del tega, kar ve ta človek, če mi on kaj svetuje, ga rad ubogam. Enkrat se mi je to že obneslo.« Wehster ga je presenečeno pogledal. »Pri pismu na vrtu,« je dejal Burns. > Saj veste, da je tam pisalo o bolniku, ki so vam ga izpred nosa ukradli...« Kakor vselej, kadar je pogovor nanesel ua to stvar, se je Webster tudi zdaj počutil pri teh besedah nekam v zadregi. »Reffoid vam je to pisal? je nejeverno vprašal. »Kako pa morete to Vedeti ?' čisto slučajno,« je hitro odvrnil Burns, bežno pokimal tovarišu in z dolgimi koraki odšel proti vratom. 1« Prav tedaj, ko je Burns stopil v ,Kostanjevo iiišo-, se je začelo sodno ugotavljanje Milnerjeve zapuščine. Pri tem ugotavljanju so odkrili marsikaj presenetljivega. Zlasti* so se vsi čudili temu, kako je imel Milner naložen denar. Razen industrijskih delnic, vrednih nekaj tisoč funtov, in I bančnega računa za sedem sto funtov i so našli v preprosti blagajniški omari j samo gotovino, toda bilo ,|e je za skoraj dva in sedemdeset tisoč funtov. Bankovci — po večini angleški denar in okoli osem tisoč dolarjev — so bili skrbno urejeni po vrednosti in povezani v šope. V majhnem predalu so našli enostavno, a zelo pregledno blagajniško knjigo, ki jim je pomagala napraviti obračun. Pri tem se je iznenada izkazalo, Ua manjka vknjižba dvanajst tisoč funtov. Milner je dva dni pred smrtjo napravil bilanco, in iz nje se je videlo, da ima štiri in osemdeset tisoč funtov premoženja, toda kolikorkrat je komisija denar preštela, zmerom je bilo samo dva in sedemdeset tisoč funtov, in čeprav so nekajkrat natanko preiskali blagajno in pisalno mizo, niso našli nobenega bankovca več. Ta primanjkljaj je bil tem bolj čuden. ker je Milner vknjižil sleherni, še tako majhen znesek, čeprav so bile ponekod nenavadne vknjižbe, razumljive očitno samo Milnerju. Toda številke so se ujemale do pennyja iti primanjkljaj je ostal nerazumljiv. Da bi bil kdo pobral denar iz blagajne po Milnerjevi smrti, je bilo izključeno, saj so blagajno že nekaj ur po umoru zapečatili in je ostala soba ves čas pod nadzorstvom. Bilo je pa tudi neverjetno, ker se tat ne bi bil zadovoljil s takšno sorazmerno majhno vsoto. Vodja komisije je z vsiljivo vnemo opozoril Burnsa na to odkritje, toda vse je kazalo, da višjega nadzornika njegove besede niso preveč presenetile. Samo Oh!« je rekel, in ko ga je sodni uradnik zvedavo pogledal, je nekam skrivnostno dodal: »To sem pričakoval. Ni bila slaba kupčija. Dve muhi v en mah.« Uradnik sicer ni vedel, kako naj obrne ta odgovor, toda s tem, da je zastopnika Scolland-Yarda opozoril, je opravil svojo nalogo in to se mu je zdelo dovolj Potem so zelo natanko iskali kakšno oporoko, toda našli niso niti vrstice. Sploh je bilo pisem prav malo in kazalo je, kakor bi bil Milner zelo skrbno uničil vsak košček popisanega papirja, saj ni bilo v veliki pisalni mizi razen starih poslovnih dopisov in računov skoraj ničesar razen časopisnih izrezkov, a tudi ti so bili videti prav nedolžni. Samo Burns se je zanimal zanj iti jih zasegel, prav tako pa tudi staro ogoljeno zapisnico, ki jo je sodni uradnik samo bežno pogledal in potem malomarno odložil. Craytoh se je kot Milnerjev odvetnik čutil dolžnega, da sodeluje pri komisiji, Čeprav ga nihče ni klical. Ves čas je skromno stal v ozadju, toda ušla mu ni nobena beseda, iti njegove od pričakovanja iskreče se oči so izdajale, da sledi preiskavi. Ko je nazadnje nekdo načel vprašanje skrbnika, ki bi bil potreben, ker niso našli nikakšne oporoke, se mu je zazdelo, da je prišel njegov trenutek. 'Opozoril bi vas, da sem pokojnika zastopat petnajst let in da zato poznam njegove zadeve kakor nihče drug,-: je skromno rekel in se priklonil pred vsakim članom komisije posebej. »Dobiti moram tudi še honorar, to je okoli osem sto -funtov...« Burns se je po bliskovito obrnil in presunljivo -pogledal odvetnika, »Za kaj pa?i (Jrayton se je nekoliko zdrznil, potem je pa pokazal užaljen obraz. »To bom seveda vse podrobno navedel in podprl s potrdili,« je dostojanstveno odvrnil. »Sicer pa mislim, da se bo moralo s to zadevo ukvarjali visoko sodišče, ne pa policija,« je dodal in spoštljivo pogledal uradnika; in le-ta je bil očitno istih misli. Če je Mr. Crayton rajnega res tako dolgo zastopal, se mi zdi vsekako pravilno in primerno.-« »Trenutek, sir,« mu je 6egel Burns v besedo. Vtaknil jo roko v hlačne žepe, kakor vselej, kadar je hotel skrivaj stisniti pesti, »Opozoril bi vas, da prebiva menda edina pravna dedična, miss Ana Learnerjeva v hiši, in da bo treba tudi njo povprašati pri toj važni zadevi. Prosim vas, da jo pokličete, preden kaj ukrenete.« Uradnik je nekako nejevoljno skomignil z rameni, a naposled so je vendar odločil, da bo ustregel Burnsovi želji. Ko je Ana Learnerjeva z vprašujočim pogledom stopila čez prag, je vse kazalo, da je njen prihod zelo deloval na vso navzočne. Njen pogled je blodil med njimi in njen obraz je izdajal, da je pripravljena na neki napad. Crajton je izrabil priložnost in jo takoj s prekipevajočo prisrčnostjo pozdravil, kakor bi bil njen najboljši prijatelj, toda Ana ga jo samo začudeno pogledala in mu pokazala hrbet. Odvetnik seveda ne bi bil tako poceni izpustil svojega plena, če ne bi bil Burns na svoj odločni način posegel vmes. Odrinil je klepetajočega Cravtona s svojo dolgo roko in potem prijel Ano za komolec. Novela »Družinskega tednika" Stari tiran Napisal Kurt Krispien Ko je profesor odhajal s klinike, je skoraj trči) v sestro Lili, pripravljeno za odhod, v plašču in majhnem čr-uem klobučku na plavili laseh. »Trenutek, prosim...« je zagodel profesor in se ustavil, »kam pa, kam...?« Sestri Lili so zatrepetala kolena. Profesorja Schaaka, predstojnika klinike, so se vsi bali, zdravniki prav tako kakor njihovi pomočniki, sestre in študentje. Kajti istari tiran«, kakor so ga kretili, jo kraljeval nad ntimi vsemi kakor strog bog; neprestano je opominjal, kaznoval, a le redko hvalil. Spoštovali so ga zaradi njegove neizrekljive učenosti, bali so se ga pa zaradi njegovo 6trogoeti; ljubil ga pač ni niliče. Poleg tega je bil daiire še posebno nataknjen; vsaj sestri Lili so je tako zdelo. »Božični dopust imam,« je povedala po pravici in njeno oči so se lo bežno srečale z njegovim mrzlim pogledom. »Do s v. Stefana zjutraj...« »Božični dopust — kajpak...« (Le kje so bile njegovo misli?) »Slišite, IKitlej bi morebiti lahko — saj menda šc utegnete? Ali se pa mar odpeljete?« »Ne, ne bom še odpotovalaz, je odgovorila, »poprej moram še nekaj nakupiti.« »Nakupiti I O. te je tako. pa kar z menoj I...« Nekaj trenutkov uato je presenečena sedela poleg njega v njegovem avtomobilu, ki je dirjal proti mestu. »Lahko bi mi namreč pomagali, sestra,« je jel profesor razlagati med vožnjo. »Nečakinjo imam, ki bi ji rad kaj podaril. Kakšno blago za obleko, ročno torbico ali kaj podobnega. Deklo vam je precej podobno, po starosti, velikosti in sploh — nanjo sem se tudi takoj spomnil, ko sem vas zagledal... Torej, kratko 111 malo, niti pojma nimam, kaj si takšnole dekle želi. Izberite nekaj zanjo, čisto po svojem okusu, bo že prav...« Sestra Lili se je na tihem zasmejala. Takšen je torej ta veliki mož! Niti darov ne zna sam izbrati! A takoj nato jo je bilo že sram takšne objestnosti. Mar nima profesor vse polno drugih skrbi? Saj mora vendar misliti na važnejše stvari. Stotine, tisoči ljudi so mu hvaležni za to, ker jim (e pomagal v bolečinah in smrtni nevarnosti... Zato je storila, kar jo jo prosil; izbirala je med lepimi torbicami in sl ogledovala težko svilo, ki ji je ob pogledu nanjo kar srce poskakovalo od občudovanja, a tudi nekoliko nevoščljivosti je bilo zraven. Profesor sam se za vse skupaj uiti zmenil ni >TakO...? To se vam zdi čedno?« Je enkrat »amkrat zagodel in z nezaupa- lllMIETitEItaEN PECILNI IMtAŠElt IN VANILINOV S1AIMCOI' njem opazoval pisano svilo, ležečo pred njim. »Gospod profesor, saj ste me vendar prosili, naj čisto po svojem okusu...« jo v zadregi zajecljala 6eetra Lili. »Kajpak, kajpak! Saj sem vam tudi hvaležen zato!« Naposled sta imela na kupu nekaj ljubkih stvari. »Upam, da 60 niste preveč zamudili,« je deja! profesor. »Zdi se mi, da morat.) tudi vi še nekaj nakupiti?« Sestra Lili je vneto prikimala. »Da, a to so same drobnarije. Za nečaka. Prav za prav si iz srca želi lokomotivo, a iz te moke ne bo kruha...'?. In že je utihnila, kajti zdelo se ji je. da je profesor sploh ue posluša. Tedaj se je zdrznil kakor iz globokega premišljevanja. »Pozno je že. Prav lepa hvala za vašo pomoč. Kar v avtomobil 6topite in šofer naj vas pelje domov. Sam imam še opravke...« Komaj je odšla, se je obrnil k prodajalki, ki mu je stregla: »Prosim, telefonirajte , na kliniko Noorden in zahtevajte stanovanje sestre Lili. In še danes pošljite te stvari tja. Aha, lokomotiva mora biti tudi šo zraven! Ali je tu v bližini kakšna trgovina z igračami?... Hvala lepa!« Naglo je odšel iz trgovine. * Dva rniada zdravnika sta pohajkovala po ulici, kjer so se ljudje kar gnetli prod razsvetljenimi izložbami. »Ti, ali ni bil tole Schaak?« je nejeverno menil eden od njiju. »Slavni profesor? Kje neki! AH ga nisi videl, kako je žarel od veselja? Schaak? No, ne, Schaak sploh ne ve, kaj je smeli...« »Takole je, miss Learnerjeva,« jo dejal in njegov glas jo zvenel mehko 111 očetovsko. »Dobili nismo nobena oporoke in zato bo treba postaviti upravitelja premoženja, dokler se ne nredo zakonski jiredpisi o dediščini. Mr. Crayton misli, da bi bil on najprimernejši mož za to stvar, jaz sem pa predlagal, da bi vprašali še vas, kaj mislite. Kako je torej: ali ste z Mr. Craytonom zadovoljni?« Brez pomišljanja je vrgla Ana glavo pokoncu in odgovorila s tako odločnim »Ne!«, da se je Craytonov prežeči obraz spremenil v besno spako. »Lepo,« je dejal Burns, »Ali lahko predlagate koga drugega, miss Loar^ nerjova? Ali morda poznate koga, ki mu zaupate in ki bi bil primeren za to zadevo?« Ana je prišla pri tem vprašanju v zadrego, saj si je morala reči, da je čisto sama in da tudi nikogar 110 pozna, ki bi utegnil skrbeti zanjo in se zavzeti za njene koristi. Naposled so je spomnila, da bi morda lahko prosila \Villiama Brooka, ker je bil zmerom tako uslužen, in obotavljajo se je povedala njegovo ime. »Brook & Sons?... Poznam!« jo dejal Burns. Ena najboljših firm Ci-tyja, 6ir,« je rekel in se obrnil k sodnemu uradniku. »Mislim, da se sodišče temu pač ne bo upiralo.« »Vsekako bom to predlagal,« je odvrnil uradnik, ki je Iznenada postal nadvse vljuden. Potem se jo Ani globoko priklonil in jo odpustil. Ko je Ana zapuščala sobo, je planil Cravton proti njej in jo surovo prijel za roko. »To vas bo še drago stalo,« je siknil in v njegovih zardelih očeh se je zahrbtno in grozeče zabliskalo. Ana se je z gnusom oprostila njegovega prijema in zbežala. »Mr. Crayton,c je dejal Burns, ki je imel že spet roke v hlačnih žepih, »sprijaznite so z dejstvi in no počenjajte- neumnosti! Sodim, da se v to zadevo niti ne bi utegnili dovolj zanimati, ker boste imeli že v nekaj dneh opravka zaradi železnih vrat.« Odvetnik se je zdrznil, kakor bi ga bil zadel udarec z bičem, in v grozi zastrmel v višjega nadzornika. 17 Ana Learnerjeva je že stala pri telefonu, da bi poklicala svojo firmo, ko ee jo spet premislila in sklenila, da se bo rajši sama odpeljala v mesto in osebno povedala Mr. Brooku svojo željo. Imela je še dovolj časa do opoldanskega vlaka, in ker ni njen šel nikoli odšel pred četrto uro popoldne, je bila prepričana, da ga bo dobila v pisarni. VSAK EDEN DRUGA 11 Mislila je, da je njeno ggk perilo liiii belo... iililiiill liKTtlUlI UIUOCI MEJNEL‘HEROlD •*»: nA(WM»H93 Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tednik«, odslej na 12 straneh! predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke JL & E. SUBERNl LJUBLJANA Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d. POZOR GOSPOOINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 Uavno tam se dobilo popolnoma nove p!o-iie svetovno znane znamke HOMOCOllD CENA DIN 15- f«cc»i koale kupovali m 1» ut*"*) Baš brezplačni katalog 'j^npieriO^le. TRTA Cettinke naiH««e»Wiiti »ul te lattt in Umike Ksbcr 6BB, i«ll, l lipana ta Chsssela*. we tajnim tisti ia umrtiu. Mart«*: | [Prti iuaoslaveoski tiniacl. Baratat. Zahtevajte cenike. Zadeva Tamanoi Nadaljevanje z 9. strtmi Kako pametno in spretno je znala ta žena razkrivati svoje sočutje! lšigi ae ni zdela prav nič vsiljiva. Tako se Kui je zdelo kakor bi lahko njej povedal marsikaj takega, kar je znal dmigače zmerom zaklepali v svoje srce. Nobena druga ženska ne mati, ne fti*:-tra, t:e bi znala tako dobrodejno in razumno govorili. Niti upala se ne bi •— nerodno bi ji bilo. Nerodno — — Kako vesel bi bil Isiga, če bi se lahko s kakšno žensko doma tako odkrilo pomenil o svojih Skrbeli, kakor s to gejšaio! Ali je tile re> prav, da eo vsi veldkd japon-*Jci možie iskali zamenjave misli samo pr: gejšah, in puščali svoje žene v odvisnosti in nevednosti? Ta misel se ga ni lotila danes I>ivič. Mnogi mladi ljudje so bili prepričani, da je ta prastari družabni red nevreden ljudi, zlasii mnoga dekleta in žene. Išigo eo te misli privlačevale, kakor 'se, kar je pnMo novega in naprednega v deželo. S Hidekihijem je zelo Pogosto govoril o takih rečeh. Hidekihi... Koliko se je moral zahvaliti temu plemenitemu, dobremu možu... Davi je til na grobovih Roninov. Tam je iskal moči. da bi premagal izgubo dragega učitelja. Zdaj ni smel Žalovati. Zdaj je moral zbrati vso *vojo voljo, da doseže cilj, ki mu je Hidekihi žrtvoval življenje. Hidekihi je njemu poveril in izročil to nalogo. Njegova smrt ni l>ila obup, ne. Ko mi več našel poti, da bi stvari •lužil, jj je žrtvoval življenje. Ta največja žrtev je bila opomin, neizprosen ukaz, da Išiga stori vse, kar je v njegovih močeh. Hidekiihi je storil to. kar so storili tvesti Rimini. Ko krivice niso nvog« poplačati, so »li v smrt. Dali so vzpleu. ki ga je razumel ves japonski narod. Hidekihi je sledil tem« zgledu. • Kiku še iti imela pobarvanih ust. Okoli njenih oči eo ee videli sledov: solza, toda pogumno 6e je nasmehnila, ko je opazila Išigo. Za njo eo radovedno pogledale sko-sc,i zev v vratih Miri dekliSke glave. Gejšaja pa je samo dostojanstveno nagubala čelo in preplašila male ge>5e, ki so hotele videti gospoda s policije, Potem je ludi starka odšla. Dalje prihodnjič BRllPtAfff/ V KfiAMJO Za vsako priliko Za vsako družino najlepia oblatila, po** sobno raofike obleke, trenčkotf, veterai suknjič!, krasno perila itd. najboljše ia najceneje Presker kjubliana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRA&AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjevo ul.« prt frančiškanskem mostu vsatoustu ata«. MHMfirt*. K*!“*n-nvtromttri, m TitiU irtin n ilatmne in snlrnme. Sim knlittiM uMa Cenit' biupttčno "AGA“ za masažo: z uspehom rabi vsaka družina! Revmatizem »išias, trganje, zobobol, prehlaienje Itd. odstranjuje s uspehom ,AGA' za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim estraktom. Par kapljic .A G A* na sladkorju ali vodi Vam popravi neprlieten okus in slabost Za nego uit, grla. pri trganju itd: uporabljajte „A<3A* xa masažo.- , A G A* sa masažo - naj bo zato v vsaltl družini. Dobi se v vsaki tekarnl, drogeriji in trgovini m din 12*—, kjer Je ni, poiljite znesek din 12'— pa Vam Jo polile Us U tam >wmi DOUNiEK Vitomir. Celje ZaKtiaiK „K»“ ia mttai« latam** Jtt" u aaaaia Za zimrijiijt spalne slabosti seksualne Impotence, xa spolno slabost la ta oJafiHev funkcije spolnih 11« poskusit« originalne ndkodillve HO RMQ - S EKS - pHale Dobe se v vseh lekarnah. 30 pilul . . « • din ar— 100 pilul .... din m- lakmaRMaritiaaiaa "2 . • • dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Ure in ure se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven le bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje »navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. BI eščeča belina popolne čistote — to je Radion belina. Schichtov RADION Ni čistejše beline od Radion beline 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški čevlji iz platna z gumastimi podplati. 3695—46121 38397—6601 Okusni ženski čevlji iz boksa, za lepe Lakasti polčevlji iz gume, odporni pomladanske dni, z usnjenim podpla- proti vodi in blatu. Čistijo se z motom in nizko peto. kro krpo. Nadomestujejo popolnoma usnjene čevlje. 25425—8405 Udobni čevlji iz močnega angleškega platna, z gumijastim podplatom in gumijasto peto. 48240—6608 Praktični gumasti čeveljki za otroke, ki ima jo daleč v šolo. 28425—6408 Ženski čevlji iz lakaste gume, z nizko peto, zelo pripravni za gospodinje za delo po hiši in zuna j hiše. 4624—4..>06' Športni čevlji za deklice iz lahkega rjavega boksa, okrašeni z luknjicami. Za pomladne izprehode. 9937-48822 Tukaj elegantni čevlji za uradnike, trgovce in obrtnike. Izdelani iz boksa, z usnjeno podlogo in neraztrglji-vimi gumijastimi podplati. 44292—845. Novo za otroke! Pomladki otroški čeveljčki, izdelani iz d-ftina. Lahki in udobni za Izprehode. 3815—9506 Udobni in elegantni čevlji za dom iz filca. Izdelujemo jih tudi iz pisanega baržuna. Modre, rdeče in rjave. 2945—64636 Najbolji praktični ženski čevlji z gu-mijaštimi podplati. Izdelani iz platna v beli, sivi in svetlorjavi barvi. 8927—44683 Elegantni moški čevlji za pomlad! Iz sivega ali drap semiša ali iz kože Okrašene z luknjicami, z usnjenim podplatom. 3222—48801 Otroški čeveljčki iz močnega boksa, z neraztrgljivimi gumastimi podplati 2425—46121 Praktični in lahki čevlji iz finega telečjega boksa, z solidnim okrasom in polvisoko peto. 0375—96b<8 Moderni čevlji iz modrega semiša, z široko zaponko na zgornjem delu stopala in z niško peto. 5851—63805 Otroški reviji iz laka, za ^pomladanske dneve. Okusni in praktični. 3639—44974 Moški lahki polčevlji, šivani na okvir izdelani iz finega usnja, z preluknjanim okraskom in usnjenim podpla- 5892—64853 4644—44603 Vaš otrok se bo razveselil teh finih Elegantni čeveljki za deklice iz bo- čeveljčkov iz laka, ki imajo zelo lep ksa sa zaponko, z usnjenim podpla- okrasek iz nubuka. tom in nizko peto. 2605—46657 Nov pomladni model, izdelan iz finega rjavega boksa, z semiš kombinacijo. Trpežen in pripraven za pomladanske izprehode. 3939—44621 Za gospode, izbranega okusa, se najbolj podajajo ti čevlji iz najfinejšega boksa, z usnjenimi podplati in široko peto. 2442—74829 <=»— Najnovejšj otroški model za pomlad. 34295—9178 Izdelan iz finega boksa, z okraskom Okusni ženski čevlji za spomlad, iz kačje kože. kombinirani iz modrega in belega diftina, z nizko peto. 5805—64165 Nov model iz laka, z visoko peto, okrašen z okusno zaponko iz kačje kože. Za večer in družbo. 3639—44748 Udobni in trpežni čevlji iz najboljšega telečjega boksa, izdelani pt angleškem modelu. izdaja z* Iconsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur a. a. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Minaiek - vsi v LJubljanL