kmetijskili, olicrtnijskih in narodskih řečí. Odgovorni vrednik J»t% tea Hleiweis. ' ; 1 Teèaj ju. v saboto 17. januaria (poznozimna) 1852. List s. É*esmica o snegu. Sneg debeli še pokriva Gojzde, njive, travnike, Pod odéjo svojo ima Kmeta sladko upanje. Kak cvetlice in rastljine So pod snegam hranjene : Alj so zdrave, alj zebljine Hade ze omagane i Marsiktero cvetko milo, Ki cvetela je lepó , Zimsko srežje bo umorilo, Đa spomlad je već ne bo. Le cvetlica, ki imela Terdno je kořenice, Bode sopet oživěla, Lepši bo nje lićice ! A. Praprotnik. JKako dobroto krompir ja zvedili. (Konec.) Kaj pa to pomeni; će krompir plava (in kako plava)ali će se potopí v pervim ali družini kozarcu ? Gotove skušnje o tem tole učé: Ako plava krompir v pervim kozarcu, je nar slaběji sorte, to je , on še v 100 delih nima 15 delov m oke. Ako pa krompir v pervim kozarcu na dno pade, v drugim kozarcu pa plava, je to znamnje dobre sorte, inje tolikanj bolji, bolj ko proti dnu sili; zapopadek moke v takim krompirji je ćez 15 noter do 22 delov. Ako pa krompir v drugim kozarcu na dno pade, je nar boljši sorte; tak krompir ima čez 22 do 27 delov moke v sebi. Na to vizo se zvé dobrota krompirja za ka-koršno koli rabo. V ' r I Ce je krompir zlo trohljiv po gnjilini, bo, če je tudi debel, vselej plaval tudi v pervim kozarcu. Tak krompir naj se nikdar ne vzame za séme. Hoče pa kdoše bolj natanjko zvediti, ko-Jiko moke ima krompir v sebi, naj si napravi 8 tacihkozarcov, in zvedil bovsako stotinko, koliko je moke v kronipirji. V vsak kozare se vlije za to tudi pol funta vode, — soli pa toliko: v 1. kozare se je dene 2 lota ali 8 kvinteljeov, v 2. kozare 9 kvint., v 3. kozare 10kvint., in tako za 1 kvinteljc zmirej već v vsaki kozare noter do 15 kvinteljeov v 8. kozarcu. Ako se krompir potopi do dna vi.kozarcu, ima 15 do 16 delov moke. Ako se potopí v 2. kozarcu, ima 17—18 delov moke, ako se potopi v 3. kozarcu, ima 18—19 delov moke, in zmi-raj za 1 del već, tako, da krompir, ki se potopi v 8. kozarcu, ima 26 do 27 delov moke. Ta skušnja z 8 kozarci je popolnama natanj-čna ; — ker pa take natanjčnosti kmetovavci ne po-trebujejo, je zadosti, ako se poskušnja le s 3 kozarci napravi, kakor smo gori razložili. Da vse to slana voda razodeva, je pa zato, ker sol vodo bolj teško in moćno naredi, da te-daj mora taka reć, která se v slano vodo položi, že težji biti, ako s svojo težo hoče težo vode premagati. Deni kakoršin koli tudi nar slabji in gnjili krompir v nava dno vodo; vselej ti bo na dno padel, — v s lani je pa to vse drugač. Zato se tudi v m or ji veliko lože plava, kakor v drugi vodi, ker močnejši slana voda člověka ložje nosi. Premisevan je , kako se prihoilnjiě povodnjim ubránili. (Dalje.) Pridno gojzdno gospodarstvo in drevoreja pa ni le samo potrebna za to, da drevje v gojzdih popiva mokroto s podnebja, temuč ima veliko moč tudi zoper blisk, in střelo, která nam pohištva požiga, in zoper točo, která kmetu dostikrat hi-poma vès njegov up celiga leta, vse njegove pre- moženje pokoncá. Blisk in střela, grom in toča pa izvirajo iz ene moči, ki se elektrika ali kalamična moč imenuje, která se većidel pod nebam takratnareja, ko se voda v sopúh spreminja. Ako bi nekteri kraji še toliko umetnih strelo-vodov imeli, vsi ti ne bojo dosto pomagali, ako ne skerbimo za to, da nas narava (natora) sama ne brani nebeškiga ognja in toče. V naravi je vse v nar lepšim redu ; povsod vladuje neskončna modrost, která je vsacimukam-nju in vsacimu bilju, naj bo še tako majhna stva-rica, določila njegov cilj in konec. Prašamo pa: zakaj je Stvarnik gojzdno ho-jovje iglasto vstvaril? zakaj je perjiče narezano, kosmato, ternasto itd. naredil? in dobili borno odgovor: da se ravnomera med kala-mično močjo zraka in zemlje ohrani. Te iglice, te nareze, to ternje, ki jih vidimo na perji drevés, so osine (špice) tistih strelovo-dov, ki so edini v stanu s podnebja tisto grozo-vito moć nevidama na-se potegovati, ki se scer v nebeški oginj in střelo ali točo v podnebji združi in potem na zemlji strašno škodo delà. Ako hoćemo tedaj to škodo odverniti, je treba, da hojovje v gojzdih na vsomoč domovine 25 gold, tako, da bi se iOO.GOO gold množimo, ne pa, da jelko in smreko in nabralo, in razloži dalje, kako da se bode z de drugo drevje pokončujemo. Dragi prijatel! če nič druziga ne véš od uuuiuiu , »ti UHIJV J nuau ua oc uuuc narjem ravnalo in kako se bo nazaj plačeva] irr A n CC mrk ltioin vri . I A i /\ U n n Ir n r] ^v ^ ^ i ^ 1 ^ __ ven drevesa, kakor da je za to 5 da veš si grozno kratke pameti ! Ti si po tem takim izvolila : predsednik A m b les dajè re pristavi, da je banska vlada sostavila vodstvo za napravo narodnega gledisča in sledeče možé Vranić modrim naménam Stvarnika nebés in zemlje le b na poti, ker pokončuješ v nevédnosti alirazujzda- kul 5 odborniki: Dr. Demet «M, ' * -----------,f--~ " " * * ^ nosti to, kar je on tako modro vstvaril: Drevjeima in Vaso Mra zraven tega, da nam lés dajè in da si svoje plémě spod Prie in St. Firm ? Mall I K u Hac ? za tajnika je bil izbran go dvombe, da se bo gledališće 1 ™ " —— - w ~ --v J f * » . v — ^l* l/V ohrani, tudi se te naméne , namreč: da člověku napravilo, ker seje sam ban za-nj potegnul in živalim zrak za s open je čisti, — da vodo, ki * V Št. Jakopskej fari fv Rožjul na E da vodo ki St. Jakopskej fari (v Rožju) na Koroš ko bravn iz morja in rek pod nebje puhtí, enakomerno raz- kem se je z novim letom deljuje jopopivaje,— in da střel o in točo kr o ti. družtvo začelo. Okoli 20 udov je že pristopilo Kdor ta namén drevja zapopade — in zapo- ki po rajnšu ali po 40—30 krajc. na letu za na pasti ga ni teško iz tega, kar smo dosihmal zapo— kupovanje bukev plačujejo. Vstanovitelj tega liva 5 padljivo razložili — bo spoznat v drevju roko mo- levredniga družtva je verli rodoljub g. kaplan Lam driga Stvarnika nebés in zemlje, bo spoznal v njem bert Ferčnik. potrebno stvar, brez ktere človeški rod celo ob- * Na svetlem sta perva dva lista v Z agrebu množil, kolikor bo nar bolj mogel. (Dalje sledi.) in ga bo po tem spoznanji tudi izhajocega zabavnega in poučne o-a lista „N Bog stati ne more cenil po njegovi veliki vrednosti, ga varoval in vena". Vreduje ga verli pisatelj Mirk vic o N lep Zapopadeta perva lista dvepesmici: „Pesm in Kletvo peru pesnikovom- obé zložene; potem povest „Hajduk Goik n 03 o sp o da r s h e reçu (Ogenj s perstjó gasiti). Kjer ogenj vstane, pa vode ali celo ni ali je pomanjkuje, je perst nar bolji gasilo, ako ogenj ni na visocim. izkopa se namreč hitro naša književnost u o dob o lirskoj umetnosti, Kat 9 t bosans k jezik y Rafael i F dne poslovice, nas kralj zemlja, s ktero se vse reci, kte t t j in po rih se je ogenj přijel, nasujejo. Dim zgine koj, če več ljudi tako delà, se zamore pogor kmalo za dusití. Kjer velik ogenj nastane, kar posebno kmetih se tako lahko in pogostama primeri, naj se kolikor mogoče, blizo ognja, izkopana perst u kupe nanese, ter naj se z dolgoročnimi lopatami od te perští na ogenj ljuća. Omenjeno gasilo je gotovo. Koliko pri ognju zamore, vsak lahko pri kopali (Kohlenmeiler) vidi, kjer se požár s pomočjo per sti sploh in hitro pogasi irraf Ci m e š i c 1 a v j a n s k d v in b i b 1 Vredovan je jako dobro in tudi zunajna oblíkaje lična, toraj ga živo priporočimo Slovencem 'i* Zagrebu je I življenjopis JurjaJuliaKI velja 24 kr. Kukulj 5 izdal slikarja. Knjiga Karel Vinařicky je v česko přestavil pesniske delà Vir g M njene invveljajo gold ki so natis lot QGladina %a pohiéje (Môbelpolitur). Vzemi 1 (modroslo Celakovsky je izdal v Prag i „Mud d k v p r i s 1 o v i h" naroda slovanskega v prislovieah). korenine, kteri se „A lkana wurz el" pravi in ki se u vsaki Iekarni dobi, ter zdrobljeno ku 5 v------------------------- --- -------i-» vi------ ----- Priloži! je tudi zbirko prostonarodnih čeških prišlo vic. Knjiga velja haj s ali žlicami laneniga olja u lonceni i't. i* Gosp gold Martin Hattal ? profesor slovaš posodi na majhni žerjavci tako, da ne bode vrela. Kadar se zmes razhladi, namoči u njo mehkotanjko cunjico, ter namaži ž-njo pohišje, mizo, stole škrinje i. t. d. Kacih 24 ur po tem obribaj vserahlo in bodeš vidil kako se sveti. Po takim ravnanju 5 • V ni vec mescev nic druziga treba, kakor poliisje le skerbno s čistim belim pertam večkrat prahdinne-snage očistiti, preden da se zgorej priporočena kega jezika in slovstva v Požunu, je izdal čitank (berilo) za gimnazije pod naslovom: Čechisch-slo vakisehe und deutsche Aufgaben zum beiderseiti gen iJebersetzen, und Lesestucke von Martin y druga od te 4 £ in naj bi pustili tudi vradnike živeti okoli 20 his sami, kjer se pri sv. Duhu pravi) in iz več prec, je vas s 4 hi- eeljem slišimo, da se ima stolica vis. škofijstva Labud drugih ekega iz St. Andrea v Celje prestaviti, zato se v ze posamsko planinah ležečih hiš obstojí, jevskrajnem pridno nabirajo podpisi za doneske , s kterimi bi se zahodnem kotu poprejsne Celjsk okrozja in v vredno stanovališe sedanjem sodijnem okraji Gornjega Grada (Oberburg) nekoliko nado apravilo. Tako bi stolica škofova zgubo druzih vradij, ktera bi se na meji Koroškega in Krajnskega. Divotna dolina je visocimi gorami omejena, do ktere se le teško priti z; v majhnem mestu občutlj poznala, ako bi se zares godila more, ktero pa mnogo prijatlov kr narave vsako leto obiskuj 9 Savina (Sann), ki tukaj izvira v Stajarskeaa se „Novícam • f pise 9 da je 11 5 se tega mesca rano kraj Mure po slovenskih goricah ne vije med rodovitnimi tratami in stermimi pecinami (na kaj dež potem pa sneg šel; precaj zima je s soncem priliko pri Je0, f9 9 dokler se vec z gora prisumecih pritisnila in vinogradniki etudencov napije in se pozneje s Savo zedini, ki prid se jako bojijo za mile oce sica jih ljubih trsov nim Sulcbaškim dervarjem do Belograda plavi Kakor je narava tu polna posebnost, tako posebno je tudi v • ljenje tukajšnih prebi prav družinsko , Na Oblokah na Notrajnskim so šolarji in larke, ginjeni po pismu v 53. listu lanjskih „No v so ki živé kakor stari očaki usmiljeniga serca Krajnsko-gorskih šolarj do so pokvarj dobrega kte h gostoljubje, pobožnost in nrave čistost slove že d svojih revnih tovaršev v Planini, zvergl 3 za nar pridniši šolarje v L 9 kteri so po povodnji posebno nekdanjih casov; tako ojstro cujejo nad čistostjo žen- poškodo bili Očitno pohvalo zasiužijo miloserčni skega spola da dekléta ki je poštenje zgubilo, ne terpijo več v hiši, pa tudi ne v srenji; fajmoštra imajo tovsko ljube Obloški ucenci in učenke , ki so tako lepo svojo bra tako v čislih, da jim je kot oče v vsim, in okrajne sodnika spoštujejo kot vladarj sveta malo a pokazali Vrednistvo n Nov pri 9 9 mpp . up ker od vsega druzega stavi, da radostno vidi: kako dobro šéme žlahen sad rodi Tak se polnuje sole m na vse strani 9 IH ejo Zagotoviti zamorem vsacega : kdorj Krajnskim je djansko omehčevanj ta kraj vidil in s tem prostim ljudstvom opraviti imel, in bujenje miloserčnosti v mladih __ 1 _ ___1______« • i_____ " „ li v _ 1 i r w •• • • »• • v «t «i V i « « « , fro bo vedno v prijetnem spominu obderžal! Zivinoreja, í? zlasti ovác , in obširna kupčija z dervami, vidva stanovnike poleg Save noter do Belograd njih edini zaslužek, ki veliko denarja privabite v ta sa nar imenitnisih opravil šolskL uka ci h eno Modri in rodo- ktera pre- ljubi možje 9 ste ki f popadete p namen šol 9 le tako pridno naprej! Clovestvo vam bo za to hvalezno motni kraj tako 9 zlatov in tolarj Iz Krasa da so nekteri precej premožni ; svitlih zemljo razrivajo 0 Enako rudokopam , ki sèm ter tjè dragih rud iskaje, moramo tudi mi > ki so sedanji čas popoln zginuli, tukaj še dokaj diš sveta doljubi vse kotiče mile domovine preiskati naberajeostanjke 9 svet tako revin, da kmetičem le ovseni kruh rodi scer je pa skalovnati našiga nekdanjiga s ptujimi besedami ne zblojeniga slovja Do sadaj se večidel pogreěuje v slovenskih pismih lz tega popisa lahko vsak sam razsodi, da je ta natanj kraj kakor vstvarjen v razločenje žlaht z veze, zatorej bi uteg begunom , ki iz treh deželá (Štajarskega, Koroške Krajnskega ) tu sèm zahajajo, se po kotih skrivaj za tobak etje vojaskim uhajacem in nilo ustreženo biti rodoljubam, ako se jim pové kako kervni in ženitni žlahtniki v čisto slo 9 in se po Krasu venskim jeziku med sabo zovejo 9 s kterim kontrabantarijo, shrambe isejo Starši pravijo kot drugot svojim otrokam^sin u „bči", sinovim in hcernim otrokam „unuki , in teh le otrokam „unučici". vérska stranka, ki se imenuje „bratovšina od goršičniga zerna y Kristusoviga" , Ot kli cei t d teč) m t y dded * t mat y starim ded t y d y obljube te bratovsine so: se ne ženiti, ne vina piti, ne kleti, mertve vzajemno poko- povati itd. V seji nemške zveze je bilo 7. t. m. dded Brat sin mi je „brat a n", tana"; sestřin sin t nje nj< h V • sklenjeno, da ima nemsko brodovje (deutsche Flotte) hči 5? jenjati. Angleška vlada se je začela mahoma za t Brat m t v s e vojsko pripravljati, kakor da bi že Francozi ji pred otroci so si med durmi bili. sabo „sterniči" tudi vsa da ljši y pa se kličejo med sabo Napoleon bolehuje, ker mu vedno do in tako má biti ne tekne dobro ; vùn si pa veliko ne upa y ker žlahta „stri ček" > 5? tetka". ga policijske naznanila vedno strasijo, da se mu poživ O četo v brat se zove ..stric", njega zena ljenju streze. v stři na": materin brat„ujic", njega žena „ujna"* ■ ■ ' M si V Černogori vladuje zdaj předšed y 9 nik starašinstva ; za vladika določeni mladi Dam il o očetovi in materni sestri pravijo „teta". Na Angles nova žlahta se kliče „na vest a", ženin brat je moj „surje", ženina sestra je moja h čir in m o ž „zet"; Petrovič se ne vdelezuje vladanja, kim se vidi zdaj nek poseben konj iz Amerike, ki je popolnama gol in nima dlačice na sebi ; lepa kobilja je svest". Sestřin brat je moj „svak", može v 15 Va pavcov visoka, in tako v brat je • v CL vi en a" „devi r", moževa sestra „zova cc y yy zo se 2 se y gladka kot zamet. Nikdar v " ' 7 Zenebratov so si med sabo„jutrovce tak konj ni vidil. CC lz Notranjskiga se sliši, da so (v Planini ali Poziv blizo tam) stekliga volka vstřelili, ki je nektere ljudi %a dobrovoljne doneske k napravi Ćeskega igra napadel. Ali je bil zares stekel ali morebiti le hudo sostradan, se ne vé. 1% Ljubljane. Na prošnjo kmetijske družbe po sklepu poslednjiga občniga zbora zavolj vpravičenja ko lišća v Pragi. V Pragi se ima novo igralisče česko napraviti, ker sveta gotovo, da je po skusnjah vsega je igralisče neobhodna izobraženega • V naprava za visji h e h omiko vsacega vaskih mojstrov ji je vis. deželno poglavarstvo na naroda in vsacega jezika. Ceski narod noče v tem za ostati, tedaj se je živo poprijel naprave narodnega igra znanje dalo : da je vsim kantonskim poglavarstvam na Krajnskim in Ljublj. magistratu ukazalo , postavo od leta lišča ^divadla). Ker pa premozenje domestikalnegu za 1849 po deželi vnovič razglasiti, která zapové, da klada ni zadosfno, to napravo vredno izpeljati, se je sedaj nihče več ne smé kovaski mojster postati, ki se ni sklenilo, to kar manjka, po dobrovoljnih doneskih rodo- umetniga podkovstva v Ljubljanski ali kakošni drugi vpra- ljubih domorodeov po Českem, Moravském, Šleskem in vičeni podkovijski učilnici izučil, — in da je imenovanim Slovenskem nabirati, in tudi druge slovanské rodoljube k ti važni napravi po vradijam tudi ukazalo, se natanjko po ti postavi sploh naprositi, naj Ministerstvo bogočastja in poduka je svoji dobri volji. pripomogli ravnati. dosedanjiga namestovavniga profesorja na Ljublj. gimnazii g. Anton Globočnika praviga gimnaz. G. dr. Merk, advokat v Krajnji, je za koristnemu početju svojo posebno podporo. poterdilo. notar ja Krajnske sodijne okolice izvol jen; začasno ima ■■■riBH^H^BHH Za deželni poglavar na profesorja njihcêlu, so dovolile to nabćro in so zagotovile občje- Visoke deželne vradije , in or tudi notářsko opravilstvo za Lok o in Teržič. Krajnce se je do 12. januarja 6135 fl. 44 kr. v skov s prošnjo: naj bi poziv na to nabéro Vredništvo „Novic" je přejelo tudi nekoliko izti in zápisko dobrovoljnih done n sov imenovanega poziva razglasili po Terstu nabralo. „Novícah", ker je po Slovenskem per vic mnogo Ce hov, ki so povabljeni , se vdeleziti te domorodne na No vie ar iz mnogih hrqjev. Srebernih šestic bomo imeli kmalo cele kupe kjer grejo íz Laškiga, kamor so večidel od nas zgi prave z večimi ali manjšimi doneski, kakor so v stanu 9 po svojim premozenji y m d r u g i č ker tudi rodoljubi nule, spet nazaj, zato ker ondi niso več veljavne. Teržaški časnik pravi, da je teh šestic blizo 20 milionov skovanih bilo, ki so večidel na Laško pobrane in prodane Ker bile zato, ker ondi papirniga drobiža niso jemali. pa k nam sedaj toliko šesti c nazaj pride, in ker se bo še . da se Slovenci bojo radi kaj pripomogli k ti naredbi, ker posredno tudi za-nje zamore jako koristna biti, ako na Cesko igralisče pridejo dobre igre, ki se znajo potem prestaviti in igrati tudi v slovenskem jeziku na Slovenskem. Rade se udajo ,,Novice" ti prošnji in razglasijo s y • v vec kufreniga drobila skovalo, je pričakovati bojo desetice in šestice iz papirja kmalo nazaj pote cr » nile. Pri ministerstvu kupčijstva so zdaj posveti za vravnavo somnjev po V « vsih dezelah nasiga cesarstva. Dunajské novice pravijo, da se iz vsih krajev ce temi versticami prijazno povabilo vsim rotioljubim Cehom in Slovencem: naj bi od perli svoje mošnjice in podarili v občjekoristni namén kar morejo. Da pova-bimo tudi Slovence, nas i&r' y v ze škušnja vodi, ker tišti ki ste pri nas v Ljubljani in tudi v Cel ji do- sarstva nič kaj posebno veseliga mine na polji, ker večidel povsod žito zavolj tega škodo terpi; na Krajnskim se manjkanju snega ne moremo pritožiti. — Preteklo leto so pomaranče in li mone tako donesle, da že več let ne tako; v Benetkah se dobijo zdaj 3 1epepoma- ne sliši zastran ozi-snega manjka in o po- sihmal nar bolj dopadle, ste bile izCeskega přestav Ijene : dobro j utro u m 5? tat v mlinu" ali n Slo venec in Nemec". Doneski naj se posljejo ali na-ravnost v Pra go na kasirja za to izvoljenega odbora Franca Riwnač-a. ali na g. J. Snireh-a, c. k. nadinženirja v Scžani y ali na vredništvo „Novic". rance za en kraje. Sveto leto , ktero so papež za letos napovedali, se bo v našim cesarstvu pričelo sred prihod nj iga mesca in bo terpelo do druge polovice marca. — V Đasel-u v Svajcu se pričenja neka nova PopraviK. V dopisu iz Vremske d posled lista naj se Hvala lepa za ta znaminivni donesek v slovensko rodo-slovstvo! Komur je pa se kaj tacih ímén žlahte znanih, jél (zensk jél (schwarze Steineiclie) bere namesto jelo, ker na po zagotovilu g. dopisnika jél (povsod drugod po Slovenskin K fmoski spj po meni černi h kar nam znano, zaznamovaje rnosk. sp.J ali jél a ali k y ali j e 1 v a je naprošen, jih po »Novicah« v občino rabo vpeljati. Vred. T a n n e) Z namést »cer« Zirbelbaum beri »cer« Zereiche 3 e beri D i va č e. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.