Listek. Nehvaležnost se sama kaznuje. Poslov. F. L. (Daije.) »Na to sem pa res radoveden!« »Podedoval si!« »Beži, beži, od koga le?« »Takoj ti pokažem črno na belem. Danes mi je prinesel poštni pot to-le pismo od sodnije. V tem pismu vpraSa gosposka, li ne prebiva v tej vasi neki Tomaž Karinger, sin Matije Karinger, ki ima na Dunaju nekega sorodnika z imenom Jakob Karinger.« »Seveda! Jakob je moj stričnik. Kot majhen fant se je Łel na Dunaj učit in je bil od tega časa samo enkrat doma. Zato tudi nisem nikoli nič sliSal o njem. Pravili 80 mi, da ima v nekem dunajskem predmestju Dnajhno obrt« »Ravno tisti! PosluSaj, kaj piSe oblast: Jakob Karinger, sedlarski mojster v Heroalzu, rojen v Račni vasi, je pred kratkem umrl ter zapustil vse avoje premoženje v znesku 5000 gld. v oporoki svojim sorodnikom v Račni vaai.< »Torej je Jakob že umrl. Bog mu daj večni mir in pokoj!« »Ker si ti edini dediC, podedujeS ti vse njegovo premoženje, ki znaša 5000 gld.« Stari Karinger mu je vea preaenečen odgovoril: »Pet tisoč goldinarjev? Moj Bog, kaj naj začnem s toliko denarjem?« >Zaradi tega bodi le brez skrbi!« mu odgovori župan. »Mislim, daga bo8 prav dobro rabil! Ker mlada s teboj tako ravnata, bi bil pač neumen, 5e bi hranil za njiju denar in bi ai ničesar ne privoščil. Labko si privogčiS, ako ti ne ugaja hrana, katero dobivaš, košček mesa, včaaih kak kozarec dobrega vina; kadil bo3 dober tobak, ne pa tako mešanico kakor dosedaj. Kratkomalo, ti boš ta leta, katera ti je Bog prisodil živeti, v miru in brez skrbi preživel. Samo to ti povem, da pad mladima nič ne das in tudi nič ne poveš, koliko si podedoval! Njiju tudi to nič ne briga!« r Stara prijatelja sta se Se nekaj časa pogovarjala o dedšSini. Ko je bil potem stari Karinger sam, je 8e dclgo premUlieval o teh pet tisoč goldinarjih, vendar ni pozabil zvečer izmoliti rožni venec za duSo rajnega strifinika. Dva tedna pozneje se je peljal stari Karinger z županom v mesto k sodniji. Mlada se nista mogla dosti načuditi, ko ata videla zjutraj stareg'* v praznični obleki stopiti iz svoje sobe. Š3 bolj sta se čudila, ko* se je peljal z županom na njegovem koleseljna iz vasi. Od dedščine Se dosedaj nista nič vedela. Po8ebno je nadlegovala radovedno8t kmetico. Šla je k županji vpraSat, če ve, zakaj in kam sta se odpeljala moža. Toda dobila je odgovor: »Tega pač sama ne vem; mož mi ni nič povedal in se tudi v njegove uradne posle ne vtikam.« Ne da bi ka'i dosegla, je odšla radovedoa in hinavska ženska in niti obed ji opoludne ni diSal, tako io je mučila radovedno«t. Tekom popoludneva je večkrat letela na prag gledat, če se že pripeljeta moža. Toda Se !e v temi se je vstavil koleselj pred hišo. Stari Karinger je izstopil in nato mu je podai župan majhno, toda težko leseno Skatljo, katero je nesel stari Karinger previdno v svojo aobo. Mlada gospodinja je celi prizor opazovala skozi okno ter trepetala same radovednosti, kaj je neki v tisti škatlji. C.esar r.i poprej nikdar storila, danea je Sla sama k njemu v sobo ter ga vpraSala, ali mu nsj prineae večerjo. Pri tem so njene oči Svigale sem in tja po sobici, toda škatlje ni nikjer zapazila. Stari Karinger je takoj uganil, zakaj je prisla k njemu ter se je na tihera smeial. »Hvala ti«, ji odgovori; »v meatu sem 86 tako najedel pečenke, da sem še aedaj sit« Imela je že pikri odgovor na jeziku, toda premagala se je 8e ter vpra3ala: »Kaj pa ste imeli v mestu opraviti ?< »Različne osebne zadeve sem Se moral urediti« »Mi seveda ne smerao nič o tem vedeti. Ali ste v mestu toliko nakupili, da ste rabili za to celo Skatljo!« »Da, nakupil sem različne potrebne in koristne reči.« Žena je aprevidela, da ne izve od starega ničesar, zato ga je atrupeno pogledala, zapustila sobo ter zaloputnila za seboj vrata, da se je vse streslo. Od tega dne ni prisla mlada Karingerca iz razburjencsti. Njena radovednost je od dne do dne rastla, tako, da ni imela ne po dnevu ne po noči miru. Saj pa tudi ni bilo čuda. Dogajale so se nečuvene stvari. Stari Karinger ai je dal svojo sobo na novo obeliti in poslikati. Stara, gnjila tla je zamenjal z novimi, dal je okni povečati ter kupil novo ključavnico na vrata. Ako mu ni ugajala njena hrana, kupil ai je v vaSki gostilni kos pečenke ali si je dal opražiti kako piSče. Vsak dan je pil vino in kadil najboljši tobak, ki ga je dobil v vaai. Stari je vsak dan boljše izgledal, tako mu je prijala nova hrana. »Ti, mož«, rekla je nekega dne žena mlaremu Karingerju, vsa zelena od jeze, »meni se zdi, da dela stari na tvoje ime dolgove. Odkcd pa naj vzame denar? Takoj greS in povaod povpraSaš!« »Saj sem že to storil«, ji odgovori mož jezno. »Oče ni nikjer nič dolžan ostal. Bil bi vesel, če bi mcgel vse svoje dolgove tako popla^ati s svitlimi kronami kakor on.« 2?na ga je začudeno pogledala. »Kaj, s srebrom plačuje! Kje vendar to dobi?« »Kaj jaz vem! Če hočeS izvedeti, idi ga vprašat! Bog ve, če bi ne bilo boljše, ko bi bila ti ž njim lepSe ravnala!« »Seveda, zdai sem vsega jaz kriva! In ti? Ti si seveda lepSe ž njim ravnal!« Mož je tiho vzel klobuk in odSel iz sobe. Tudi drugi so opazili, kako dobro živi atari Karicger. Kmalu so začeli go\ uriti, da je naSel zaklad, katerega je s pomoftjo svojega prijatelja Zarnika v mestu prodal. To govorico sta zvedela tudi mlada Karingerja. StraSno ju je to razburilo. Zdaj sta sprevidela, kaj je imel stari v liati Skatlji; zdaj sta razumela, zakaj je stari vedno avcjo aobo previdno zaklepal, ako je slučaino kam odiSel. Ko bi vsaj enkrat mogla videti, kaj je v Skatlici! Gotovo več tisoč kron. Ko bi vsaj Btari vsega ne porabil, da bi kot njegova dediča premalo ne podedovala! Mlaia sta imela nekega dae pogovor, v katerem sta tuhtala, na kak način bi ae pri starem zopet priljubila. Kmalo sta bila edina ter sta skovala načrt. Od tega dne sta ravnala popolnoma drugače s starira. Zjutraj sta ga vselej prijazno pozdravila, sin ga je večkrat vpraSal za svet, kako bi to ali ono v gospodaratvu naredil, kmetica mu je kuhala okusna, lahko prebavljiva jedila in ga je večkrat 8 sladkim glasom vpraSala, kaj želi za obed. »Saj ni treba, da bi v goatilni jedel, saj znam ravno tako dobro kuhati, kakor goatilničarka«, je dejal stari. Stari se je delal, kakor da bi niti ne opazil spremembe v obnaSanju sina in anahe. Kar se mu je ponudilo, je vzel. svetoval, če ga je kedo vpraSal za svet; drugače je pa bil jako malobeseden posebno pa tedaj, če je kateri napletel govor na njegove denarje. K večjemu je odgovoril: »A kaj, Ijudje hočejo več vedeti kakor jaz. Pustita jih naj govorijo.« S tem je bil navadno pogovor končan in snaha \e imela zopet vzrok jeziti se nad »trdoglavo hinavSčino« starega. Seveda javno avoje jeze kazati si ni upala, ker se je bala, da izgubi bogato dedSčino. (Dalje prihodnjič.)