Letnik III.
Y
lažnjivi obleki.	g,ev 8
.Izhaja po dvalcrat na mesec, kedar ga prebere in ne korifiseira policija. — Veljš Celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. 0in Četrt leta 8b. kr: za vsacega brez'ozira na stan,; osebo in narodnost: -— Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10 kr. v Kle.rrrovi bukvarnici na všlikem trgu št. 313, kjer-je tudi administracija.
¡1	SK«“ Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro, kaznoval.
Nov župan.
Zdaj smo pa na konji!
Gospod Korelji .Dežman so postali 1 j ubij. Župan.
In to ravno dva dni pred: 1. aprilom in nekaj dni pred Veliko nočjo. Aleluja!
Gospod Korelj — župan, „Brencelj“ pa podžupan, to-bi bila dva tiča na čelu Ljubljančanov, da malo takih. Korelj je že župan, zakaj bi „Brencelj“ ne upal postati podžupan? Da se le navadi plesati poj Korelj no vi piščalki, pa bo vse šlo.’;
Kako bo to vse lepši, kakor ie bilo do zdaj! Korelj bo imel dva policaja pred svojo hišo,'.„Brencelj“ .pa le enega.
Mesto sedanjega grba bo imela Ljubljana odslej „pro-klete grablje“, ktere imajo nositi „fajerberi“, turnarji in drugi ljubčeki Dežmana.na vratu ali na pašu..
„Gut Heil‘i in „Gut Schlauch“, ne velja več, mestu teh se pozdravljajo udje društev s „proklete grablje“.
O sejinskih dneh je bila navada> da se je postavljal ,na „rotovžu“ meč, v znamenje,- da tu vlada slepa pravica; to se bo zdaj odpravilo in mestu meča se bodo razstavljale „proklete grablje“.
.¡Turek prisega pri. svoji bradi, kristijan pri svoji duši .ali pri svojem Bogu. Tukaj pa se bo prisegalo pri „pro-kletih grabljah“ in le taka prisega bo veljavna..
Turkom je pajek sveta žival, ker je rešil Mohameda smrti in tako bil vzrok, da se je osnovala turška vera in se razširilo turško cesarstvo. Nam bodo, „proklete grablje“ sveto orodje, kajti one so pomagale Dežmanu na prestol 'ljubljanskega mesta in razširile moč naših Turkov ali nemškutarjev.
Gorje, trikrat gorjč vsakemu, kdor bi zasramoval z besedo ali dejanjem to sveto orodje ali bi ga rabil pri nesvetih, to je druzih, kakor nemčurskih opravilih! Kajti utegnilo bi se mu goditi prav tako, kakor se je godilo Koreljnu takrat, ko je, po žnablih vdarjen, v bolečinah zakričal:
„Proklete grablje!“
---------
Le po pravici.
Pritožba nemčurjev po Slovenskem.
Za vse mora biti ena in ista mera, za Slovence ne sme biti-manjša,':;kakor\za, nas., ki smo se držali vedno le prta matere ustave, To nam je sicer zagotovljeno po postavi, a ne ravnà .se vendar-le ne tako.
Cernu se nain je prepovedalo praznovanje pruskih zmag? Je Slovencem kdo kaj tacega prepovedal? Ce se že kaj prepové, naj se prepové tim in unim, obema enako.
' V 'Ljubljani so hoteli turnarska deçà slovesno obhajati pruske zmagen a še to nedolžno veselje se je prepovedalo. „Sokolu“ pa se to obhajanje ni prepovedalo. Kje je enaka pravica? Ne rečemo nič, če se ostro podstopa, a proti nam se ne sme. ' Saj imaste druge objekte, čez ktere naj se razlije vaša jeza. Poglejte na priliko slovensko čitalnico.-Napravila je pustno maškerado, pri kteri so bile vstopnice jako popačeni obraz obče spoštovanega gosp. Dežmana, kteri je zdaj največi prerok na Slovenskem. Človek bi bil mislil, da se bodo vsi hudo-delniki, kteri, so to. znamenje nosili, na pepelnico brez zamude obesili ali vsaj na 20letno težko ječo obsodili; a prav nič, se jim ni zgodilo, prav nič žalega, ne toliko, kar je za nohtom črnega.
Pridnim našim turnarčkom pa in drugim ustavovernim petelinčkom, kteri so hoteli Prusom na čast peti, se je to prepovedalo. In vendar to ni tako izdajalstvo, kakoršno je javno zasmehovanje prvega našega preroka Dežmana in njegovih „prokletih grabelj“. Preden se sme kakemu ustavovernežu le laB ekriviti, morajo biti Slovenci že davno vsi obešeni; dokler pa še kaj Slovencev po svetu leta, se nam ne sme nič zgoditi, kajti Slovenci so za to na svetu, da jim mi zabavljamo in jih zatiramo, ter da se za naše grehe zaperajo. •
Kaj jim je pa tudi dovoljeno, kaj smejo počenjati 1 Velikanske tabore1 smejo napravljati in sicer brez vse kazni, kajti do zdaj se še ni slišalo, da bi bil kdo zarad tega obešen, ker je bil na taboru. >— Toraj le enakopravnost, enako pravico. Kedar bomo mi napravili kak slo-vensk tabor, nas bote smeli vse še tisti dan obesiti, tedaj naj se tudi Slovencem tako godi.
Dokler pa je še kak Slovenec, naj se nad njim poskuša ostrost postave, a ne nad nami, kajti mi nismo navajeni ostrosti in kazni, nam so se postave do zdaj le prijazno smejale, mi pa njim.
Odbori vseh nemčurskih društev po slovenskih deželah.
Pa so se zopet spekli.
Po nasvetu „kunštnega“ dr. Kalteneggerja so brž po volitvi državnih poslancev, ko se še beseda ni vletela, konšt. nemčurji stvezli ugovor ali „protest“ zarad veljavnosti teh volitev ter zahtevali, da jih državni zbor kar naravnost ovrže.
„Brencelj“, kteremu se nemčurski zarod že smili, se že tisti čas ninadjal nič prida, kajti da nemčurski zbor — bodi-si konštitucijski ali pa mestni — le kaj črhne ali na Dunaj pošlje, se že blamira, ne ena se mu še ni oponesla, vselej je še na kol steknil. Zarad tega pa „Brencelj“ tudi ni hotel podpisati tega protesta. Da bi ga bil on podpisal,' bi bile'volitve kranjskih poslancev v državnem zboru gotovo ovržene; ker pa „Brenceljnovega“ podpisa ni bilo na tem protestu, so si mislili gospodje na Dunaji: Že ne more biti veliko vreden, ker ga še „Brencelj“ ni hotel podpisati. Le pod klop ž njim!
In tako se je tudi zgodilo. Prošnja s podpisi vred leži pod klopjo, volitve kranjskega deželnega zbora so potrjene in poslanci naši sedé, na klopéh, pod kterimi leži ves konšt. zbor. .	,,,v , :	.,ž-
Saj Vam je „Brencelj“ pravil, da gospodje na Dunaji več vedó, kakor Vi! Pa le silite in hočete vse vžugati. Naj zdaj pa imate! Kam boste spravili to novo blamažo? Namalajte jo v zbornico konšt. društva, da jo boste imeli vedno pred očmi. Ali pa si jo zapišite za ušesa, dajo boste vedno sabo nosili.
Že zopet dolg nos! Vrag se bo za Vas poganjal, da «e mu ves svet smeje, kakor Vam. Prav se Vam godi, da Vam zdaj kranjski poslanci fige molé in se Vam v pest smejejo. Moj Bog vendar! Vsaj je že vsak od Vas menda blizo 40 let star, bi bil vendar enkrat čas, da bi Vas srečala prava pamet, da bi ne ^delali takih protestov, ktere na Dunaji pód klop mečejo. Skoda za Črnilo, papir, poštnino in solde, ktere ste plačali za lep prepis. Ge boste tako trosili denar, bo v kratkem Vaš kapital, s kterim se toliko bahate, šel rakom žvižgat.
Pojte se solit!
Pogovori.
JoSe. Štajerski poslanec Brandstetter se je zopet ustil v državnem zboru.
Tone. Najprej Seidl, potem Brandstetter, zdaj pa še celjski Tomšič. To imajo Štajerci prave tiče y državnem zboru.
Jože. Res je, le škoda, da niso prej že na svet prišli.
. Tone. Zakaj ?
Jože: ! no, če bi bili poprej na svet prišli, bi j ih zdaj že ne bilo Več.'
#
$ *
,, Tine. Naši poslanci so kakor otroci.
¿a Jaka. Kako to?	_	_
Tine. Zato, ker pridejo vselej iz Dunaja po pirihe.
* ;*
* *
Tine. Kljunov Cene bo še] v pokoj. Bog ga spremi! Da bi ga ne bilo več nazaj iz Švice, kamor se bo zdaj podal.
Tone. O, še bo prišel, in sicer takrat, kedar bo kranjski deželni zbor sklican.
•Tine. Kdo vč? Morda si bo dal poslati zaslužek po 5 gold. na dan — v Švico.--
Rešpehtarjova kuharca.
Nisem vedla, da so per regireng toko žleht, da znajo tud meškutar-jam nagajat. Dozdaj smo mislil, daje Slobener nevaren foljk, kterga se je treba bat in ga meštrat, koker soldate, da dobi rešpekt pred regirengo-; da so tud meškurji nevarni, b’ ne bla nikol verjela.
Pa je vendar toko, bom precej zvižala z enim pajšpelnom.
. Tist turnarčki, k’ so takrat, toko urno tekli .iz.
Janje, da kmetje še zdaj zavolj tega sedé po luknjah ¿ so votli napravit majčkno „Singesfeier“ al koker se reče, v turnarski knajpci, da b’ praznovčkali per maselčkih in poličkih in krugelcah zmagce pfajzov-skeh junačkov na Francoskem. Pred pa so se med sabo zmenčkali, da bodo jezičke za zobčki držkali, da b’ ne zvedia poleija. En komisarček, k’ je nemčurček in tur-narček, je stuhtkal en prov fleten štikelček, v kterem Bleiweis in Costa naprej prideta; pravi se mu;^„Muke-cén“, to je ena igrca za nedolžne otročičke kakor nalaš. Vsi so že veselja skakcal, da bodo zvečer prov luštno imel, in velik pestem je blo že najetih, da b’ jih nosile v kazino.
Pa veste, kaj Be zgodi? Poleija zvé to in prepové turnarčkam, da se ne smejo „mukecat“; brez mukecanja pa nimajo otroc nič veselja, zato so šli pa raj brez veselice spančkat.
Koko se zdej starši jezé! En oče, kterga fanté je per turnarčkih, je bil tako jezen, da je jeze samga sebe noter do nohta na palcu snedel. Pa res! Je to fr ajas t, če se že otrokom otročji Spili prepovedujejo! Koga b’ nek blo, če b’ se bli „mukecal“ in Prajske špilal! Po tih fantičkih ne bo peršel Estrajh nikol v nobeno nevarnost, dokler je kaj Ježčanov in Janjčanov na svet. Pa je preč taka reč, koker da b’ gorél! Zdaj so pa ti cartlčki vsi oplašen, k' jih je regirenga toko okregala; celó noč so jokcal, nobena kuharca ni spala, k’ so jih mogle zibkat. Kaj mislite, da je to špas?- V si so se ostrašli in smo se bal';* da b’ ne dobil mrzelce; ne cukerček, ne bombon in ne kofek ni pomagal, glih toko so se drli, koker da b’ imel vsi grižo. Nemarni; ldje, k’ otročičem tak veselje prepovedujejo! Iu glih zdaj, k’ je Velika noč, k’ se šika, da b’ se jim dalo kaj sladkega za pirhi!
Na, veste, kar je prov, je prov, pa kar je preveč, je pa preveč. Jest imam turnarčke zlo rada, zato k’ so nekteri toko fletni fantički, da b’ jih kar v škateljco za-rla in gledala. Zato se bom pa zmeraj za-nje am vzela, ’ jih tud rada peatjem. Ge jim bodo še enkrat kaj prepovedal, bom pa jest na noge stopila.
Zdaj pa vošim vsem vesele praznike in da b’ mi kaj kolača al pa pirhov poslal, k’ jih sama nimam. Adijo!
Ni tako!
„Novice“ so rekle, da v Ljubljani zdaj ni nikomur mar, kdo da je župan. Ni res! Meni na pr. ni vse eno, kdo je župan, Dežman ali Mokarjev Kajfež, kajti če prav naravnost povem, bi imel raj Kajfeža. Škoda, da je ta mož že umrl! Morda bi ne bil, ako bi bil to prej vedel.
„Brencelj“.
Ljubljanske novice.
Gosp. dr. Schaffer, kferi ni bih izvoljen za ljubljanskega župana, je izvoljen zdaj župan v Udmatu.
*
* *
Gosp. Lasan, propadli kandidat za ljubljansko županstvo, je postal župan v Suhem bajerji.
*
Ljubljansko turnarsko društvo sije izvolilo načelnika gosp. plesouka K. Doix-a, kteri bo postal tudi glavar ljubljanske ognjene straže.
Mesto njega postane zdaj plesouk gosp. dr. Kalten-egger, kteri ima za ta pokiic jako gibčno postavo.
*
* *
Društvo tu.rnarjev bo premenilo svoje ime in se odslej imenovalo: „Laibacher deutsches Knabeninstitut“.
H april.
Če se 1. aprila kdo po kakošno stvar pošlje, ktere ni dobiti, na pr. po tičje mleko, po polževo kri itd., mu nagajajo, da je bil poslan po aprila. Po navadi se kaj tacega pripeti le otrokom ali prismojenim ljudem. A vendar naleti tudi kak drug. Na priliko:
če pošlješ koga v uradnijo po slovensk dopis, ga pošlješ po aprila.
Če naredi konšt. društvo ljubljansko protest ali ugovor zoper volitve kranjskega deželnega zbora za državni zbor in ga pošlje na Dunaj, gré celo društvo po aprila.
Če Rechbauer ali Seidl stavi kako interpelacijo na ministerstvo, ga pošlje Hohenwart ž njo po aprila.
Mi Slovenci hodimo že po aprila, kar hodimo na tabore zahtevat „Slovenijo“.
Naši poslanci so hodili na Dunaj dozdaj le po aprila. Kaj bo za naprej, kdo bo zdaj hodil po aprila, se še ne vé; mi bi bili že dosti dolgo časa ponj hodili.
]/" Spričala.
i.
Nesramni jeziki trosijo in .še nesramnejša peresa pišejo po svetu, da se na Slovenskem še zdaj uraduje vedno le v nemškem jeziku. To ni res, marveč jaz se pridušim, da nisem še slišal v uradniji ne ene nemške besede.
Gluhi Matija.
II.
Ker se c,, kr. uradniki po slovenskih deželah v eno-taer'obrekujejo, da pišejo Slovencem le nemške dopise, moram jaz pritrditi, da nisem videl do zdaj ne enega nemškega dopisa.
Slepi Juri.
III.
Hudobni slovenski jeziki trdijo, da se po č. k. urad-nijah na Slovenskem splošno le nemški pogovarja ih obravnava. To ni res, kajti z mano se obravnava vse v slovepskem jeziku.
Mutasti Jože.
je slovenski jezik v uradnije vpeljan. Le na taka spričala se bo prihodnjič oziralo, kakor se je oziralo že tisti čas, ko je Konrad izrekel besedo velike baharije: „Slovenci, Vaš jezik je v uradnije vpeljan“.
„Brencelj“, oficijozni popravljavec.
Pesem ljubljanskih želodarjev.
(Po znanih starih napevih.)	
Hali, haló 1 Želoda več ne bo. Grof Hohenwart je rekel, Nemškutar da bo tekel. Hali, haló! Želeda več ne bo.	So se pogovorili, Volitev potrdili, Hali, haló! itd. Nemčur zdaj. grozno stoka In oče Dežman joka, Hali, haló! itd.
Slovenci so volili, Nemčurje zapodili, Hali, haló!-itd.	Se jezni zarotijo, Da nas osramotijo. Hali, haló!' itd.
Nemčurji so se .zbrali, Protest so podpisali. Hali, haló! itd.	Da se zaceli rana, Brž volijo župana. Hali, haló! itd.
Protest je hitro zunaj V državnem zbor na Dunaj’. Hali, haló! itd.	Izvoljen je- bil Dežman, Najhujš nemčurski klešman. Hali, haló! itd.
Na Dunaj pa gospodje So rekli: Glejte, zlodje,-! Hali, haló! itd.	To imate zdaj ’, Slovenci, In drugi pritepenci. Hali,'haló! itd.
Ne bomo Vas slušali, -Poslancev zametvali. Hali, haló! itd.	Ni hujše za Vas sablje, Kakor „proklete grablje“. Hali, haló! itd.
Ljubljana-Tak dolg’	je zdaj naša, , da bode Vaša.
Hali, haló ! itd.
Pomenljivo.
Brž potem, ko je bil Dežman izvoljen za mestnega župana ljubljanskega, se je na „rotovžu“ čevljar, zaprt zarad tatvine, obesil. To gotovo nekaj pomeni. Ali seje čevljar obesil zato, ker je postal Dežman Župan, ali pa je postal Dežman župan, ker se je čevljar obesil. Morda bi se bil tudi Dežman obesil, ako bi bil čevljar postal župan, in potem bi se ne vedelo, ali bi se Dežman zato obesil, ker bi čevljar postal župan, ali pa bi čevljar postal župan, ker bi se Dežman obesil. Na vsak način pa ta stvar nekaj pomeni.
Računska naloga.
Gčšpod Dežman je imel, dokler je bil le podžupan, dva policijska stražnika pred svojo hišo. Koliko mu jih gré zdaj* ko je župan?
Kdor to preračuni, naj se oglasi pri županstvu ljubljanskega mesta.
IV. ;
Slovenci trdijo, da se vkljub 19. §. državnih postav po c. k. uradnijah vedno 'še sploh vse v nemškem jeziku obravnava. To je grda laž, kajti jaz v teh uradnijah nisem ne bral ne slišal nemške besede, tudi se z mano ni nikdar govorilo nemški.
Slepi, gluhi in mutasti Janez.
*
Oziroma na ta nepodkupljena spričala mož, kteri pričajo resnico iz laBtnih skušenj, je popolnoma jasno, da
Nevarno proženje. _
Le čakajte, zakaj me niste volili za župana! Grem pa mami povedat.	SchaffarjeV Dolfi.
Težko delo./
A,	Kaj je težje;, rakom žvižgati ali žabam gosti?
B.	Poprašaj Kljunovega Ceneta, kteri zdaj ne bo imel druzega dela.
Primerno darilo.
Prijatelji Prusov v Ameriki in drugod so jeli pošiljati Bismarku častna darila v različnih podobah. ' Ljubljansko turnarsko društvo pa še na to ni mislilo, kar ni lepo. Vendar se sliši, da mu bo zdaj poklonilo v dar svojo staro zastavo, ktero je na Janjčah na tako čuden način zgubilo. Dar je vreden moža, kteremu se pošlje.
Ker sploh že ta navada Pri nas Slovencih vlada,
Da pirihi se sploh delč,
Se tud’ pri „Brenceljnu“ dobč.
Za Iiohenwarta grofa Sta dva prav lepa „krofa“;
Enako naj ju razdeli Narodom po vsi Avstriji.
Kolač je za ministre;
Naj bodo glave bistre In ne okrogli kot kolač,.
Da bode kdaj pri nas drugac’.
Poslancem našim krača ^
Na ražnu se obrača.
Naj spomnijo dežele se, ,
Kedar na Dunaji sedč. i j
Rudeče to-le jajce Je za nemčurske zajce,
K’ mastiti. se med nam’
Jih ni b’lo nikdar sram.
To jabelko debelo Bom dal Slovencem celo p Naj skupaj jo jedö.,
Vsaksebi ne gredč.
Nemskutaijem dam pleče,
Naj jih hudo prav peče.
Po njem naj zmir dobč,
Kedar nam mir kalč.
i,	Brencelj“.
Ljubljanskim turnarjem.
Hoteli ste obhajati zmage Prusov na Francoskem, a vlada Vam je to prepovedala.
Zakaj ne obhajate lastne zmage na Janjčah? Te bi Vam vlada morda ne bila prepovedala.
Nadepolnemu dramaturgu.
Gospod junak z vatlom Gerber je „stuhtal“ komedijo: „Die Duckmäuser1 V ktero pa je policija prepovedala. Tu se vidi, da naša policija ni prijazna mladim pisateljskim talentom. Kaj bi bilo, gosp. Gerber, ko bi se Vi
obrnili do gosp. poslanca S.eidl-na, da bi zarad prepovedi Vaše igre interpeliral v državnem zboru ministerstvo? On tako rad interpelira, da biVam prošnje gotovo ne odbil.
Devica Ljitbljana: Ta me že še ne‘ bo rešil iz ječe, se mi zdi z nemčurškim zmajem preveč znan.1
500 gold.
obljubim tistemu, kdor mi povó, kje se dobi «Ji tako huda	gfj
•J	c eb u l u*,	, fc
£gj kakoršna je bila tista, s ktero si je magistratni ^ uradnik Hudabiunigg namazal oči, da se je
HI mogel jokati po ranjcem županu dr. Suppanu. MZ Jaz jo mislim pokupiti za drugo leto, ko se bo treba jokati po vsih 30 jogrih, tedaj se je bo ^ mnogo potrebovalo. «	J. K.,	.S*.
'	trgovec s čebulo. |g^.
Prihodnji „Brencelj“ prifrči 21. aprila.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alčšovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.