Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 3
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 29, 2019, 3, pp. 345-530, Koper 2019  ISSN 1408-5348

KOPER 2019
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 3
UDK 009               ISSN 1408-5348 (Print)
ISSN 2591-1775 (Online)

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
ISSN 1408-5348 (Tiskana izd.)     UDK 009  Letnik 29, leto 2019, številka 3
ISSN 2591-1775 (Spletna izd.)
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), 
Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Aleksej 
Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), 
Mateja Matjašič Friš, Darja Mihelič, Vesna Mikolič, Luciano 
Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter 
Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (ME), Andrej 
Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta 
Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), 
Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc
Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Izdajatelja/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica 
del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in 
strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, 
Development and Strategies of Society, Culture and Environment 
/ Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura 
e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: http://www.zdjp.si/
Redakcija te številke je bila zaključena 1. 9. 2019.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
(ARRS), Mestna občina Koper, Luka Koper d.d.
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, 
Series Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and 
indexed in: Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts 
& Humanities; IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); 
Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); 
Elsevier B. V.: SCOPUS (NL).
Vsi članki so v barvni verziji prosto dostopni na spletni strani: http://www.zdjp.si. 
All articles are freely available in color via website http://www.zdjp.si.

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
Izidor Janžekovič: Izvor in prenos ideje 
ravnotežja moči iz Italije v Evropo ......................... 345
L’origine e trasferimento dell’idea dell’equilibrio 
di potere dall’Italia all’Europa
The Origin and Transfer of the Balance-
of-power Idea from Italy to Europe
Avgust Lešnik: Komunikacija sociologije in 
zgodovine v zgodnji dobi sociološke misli: 
v znamenju metodološkega spora. 
Ob 180-letnici Comtovega poimenovanja 
sociologije za »znanost o družbi« .......................... 363
Comunicazione tra sociologia e storia nei primi 
tempi del pensiero sociologico: all’insegna del 
conflitto metodologico. 180 anni dalla 
designazione di Comte della sociologia 
come «scienza dell’umanità»
Communication Between Sociology and History 
in the Early Age of Sociological Thought: 
Indication of the Methodological Dispute. 
The 180th Anniversary of Comte‘s Designation 
of Sociology for »The Science of Society«
Boris Golec: Extinct Medieval 
Boroughs in Southern Slovenia .............................. 373
Borghi medievali scomparsi nella 
Slovenia meridionale
Ugasli srednjeveški trgi v južnem delu Slovenije
Tone Ravnikar: Usnjarstvo v srednjeveških 
mestih slovenske Štajerske ..................................... 393
Concerie nelle città medievali 
della Stiria slovena
Leather Tanning in Medieval Cities 
of today‘s Slovenian Styria
Tomaž Kladnik: Maribor in vojaška 
infrastruktura od sredine 19. stoletja 
do konca prve svetovne vojne ................................405
L‘infrastruttura militare a Maribor. 
Dalla metà dell‘Ottocento fino alla fine 
della Prima guerra mondiale
Maribor Military Infrastructure from the 
Middle of the 19th Centuryn to the 
End of the First World War
David Hazemali, Uroš Turnšek & Simon Očko: 
Nemška zasedba Rige in operacija Albion: 
prispevek k razumevanju vzhodne fronte 
prve svetovne vojne na Pribaltiku ........................... 425
L‘occupazione tedesca di Riga 
e l‘operazione Albion: contributo 
alla comprensione del fronte 
orientale durante la Prima guerra 
mondiale nelle regioni Baltiche
The German Occupation of Riga 
and Operation Albion: 
a Contribution to the Understanding 
of the Eastern Front of the 
First World War in The Baltics
Aleš Maver, Nataša Maver Šoba & Darko Friš: 
Med pobožnostjo in gradnjo socializma: 
Celjski koledar Družbe Sv. Mohorja 
med letoma 1945 in 1956  .................................... 437
Tra la devozione e la costruzione del 
socialismo: il Calendario della Società di 
S. Ermagora di Celje tra il 1945 e il 1956
Between Piety and Building of Socialism: 
the Calendar of the St Hermagoras 
Society in Celje during the Years 
from 1945 to 1956
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  Volume 29, Koper 2019, issue 3                                  ISSN 1408-5348 (Print)
ISSN 2591-1775 (Online)

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Aleksandar Knežević: Maternji jezik kao 
determinanta etničkog identiteta u 
popisima stanovništva Srbije .................................. 455
Lingua materna come determinante 
dell’identità etnica nei censimenti della 
popolazione della Serbia
Mother Tongue as a Determinant of 
Ethnic Identity in Population 
Censuses of Serbia
Polona Tratnik: Umetnost kot investicija. 
Institucija umetnosti v službi 
umetnostnega trga ................................................. 473
Arte come investimento. L‘istituzione 
dell‘arte al servizio del mercato dell‘arte
Art as Investment. Institution of Art in 
Service of the Art Market
Duje Kodžoman: Pobuđivanje emocija 
dizajnerskim proizvodima: 
interakcija korisničkog iskustva s 
emocionalnim dizajnom ........................................ 487
Suscitare emozioni con prodotti di design: 
interazione dell’esperienza utente 
con il design emozionale
Evoking Emotions with Design Products: 
Interaction of User Experience with 
Emotional Design
Andrea Matošević: Pulski navozi 
moderniteta. Analiza dokumentarnog 
filma o brodogradilištu Uljanik na 
prelasku iz šezdesetih u 
sedamdesete godine XX stoljeća ............................ 499
Scalo di costruzione polesano e modernità. 
L’analisi del documentario girato 
nel cantiere Scoglio Olivi a cavallo tra 
gli anni Sessanta e Settanta 
del ventesimo secolo
Building Berths of Pula and Modernity. 
Analysis of Uljanik Shipyard Documentary 
Movie at the Turn of the Sixties into the 
Seventies of the Twentieth Century
Lada Marinković, Violeta Zubanov & Jasna 
Potočnik Topler: Assertiveness Scale as a 
Teamwork Aptitude Predictor ................................ 511
La scala di assertività come indicatore 
predittivo della prontezza a lavorare in un team
Lestvica asertivnosti kot napovednik 
pripravljenosti za timsko delo
Kazalo k slikam na ovitku ...................................... 522
Indice delle foto di copertina ............................... 522
Index to images on the cover ................................. 522
Navodila avtorjem ................................................ 523
Istruzioni per gli autori .......................................... 525
Instructions to Authors ........................................... 527
 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
425
received: 2019-07-05                  DOI 10.19233/ASHS.2019.28
NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K 
RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE NA 
PRIBALTIKU
David HAZEMALI
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: david.hazemali1@um.si
Uroš TURNŠEK
Gorica pri Šmartnem 21, 3201 Šmartno v Rožni dolini, Slovenija
e-mail: urnsek@gmail.com
Simon OČKO
Gorica pri Šmartnem 27e, 3201 Šmartno v Rožni dolini, Slovenija
e-mail: simon.ocko94@gmail.com
IZVLEČEK
Avtorji v prispevku obravnavajo vzroke, potek in posledice v slovenskem zgodovinopisju slabo poznanih 
zaključnih nemških vojaških operacij na vzhodni fronti prve svetovne vojne na Pribaltiku. Nemškim oboroženim 
silam je uspelo s konceptom združenega načina bojevanja v boju praktično enozvočno realizirati različne 
rodove oboroženih sil. Nemški okupaciji Rige in Zahodnoestonskega arhipelaga sta bili v strateškem, taktičnem 
in operativnem vidiku popolna uspeha. Albion se je namreč izkazala za najuspešnejšo amfibijsko operacijo prve 
svetovne vojne.
Ključne besede: prva svetovna vojna, vzhodna fronta, Pribaltik, operacija Albion, Riga, Nemško cesarstvo, 
amfibijsko bojevanje
L‘OCCUPAZIONE TEDESCA DI RIGA E L‘OPERAZIONE ALBION: CONTRIBUTO ALLA 
COMPRENSIONE DEL FRONTE ORIENTALE DURANTE LA PRIMA GUERRA MONDIALE 
NELLE REGIONI BALTICHE
SINTESI
Gli autori del saggio prendono in considerazione le cause, l‘andamento e le conseguenze delle operazioni militari 
finali tedesche sul fronte orientale della Prima guerra mondiale nelle regioni Baltiche che sono poco conosciute 
nella storiografia slovena. Con il concetto di un modo unificato in combattimento le forze armate germaniche sono 
riuscite a organizzare in un modo univoco diverse generazioni di forze armate. L‘occupazione tedesca di Riga 
e dell‘arcipelago estone occidentale furono un successo del tutto assoluto, sia in termini strategici che tattici e 
operativi. Albion si è dunque rivelata l‘operazione anfibia di maggior successo della Prima guerra mondiale.
Parole chiave: Prima guerra mondiale, fronte orientale, regioni Baltiche, Operazione Albion, Riga, Impero tedesco, 
guerra anfibia

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
426
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
UVOD
Januarja leta 1913 je britanski premier Herbert 
Henry Asquith (1852–1928) na sestanku Odbora za 
državno obrambo (angl. Comittee of Imperial De-
fence) želel vedeti, ali je britansko matično otočje 
varno pred (nemško) invazijo. Dodal je, da so se 
razmere na morju in v zraku od leta 1908, ko je za 
to vprašanje pristojen Pododbor (angl. Sub-comittee 
of the Comittee of Imperial Defence), nazadnje podal 
pozitivno oceno, drastično spremenile.
1
 Iz debate 
med Asqinthom in takratnim prvim lordom admira-
litete Winstonom Churchillom, do katere je prišlo na 
zasedanju Odbora dva meseca pred izbruhom prve 
svetovne vojne, lahko ugotovimo, da je britanski 
obalni obrambi primanjkovalo za tisti čas sodobnih 
topov, telefonskih povezav in druge vojaške in ko-
munikacijske opreme.
2
 Njihova obramba je vselej te-
meljila na vojnem ladjevju – kraljevi mornarici (angl. 
Royal Navy) –, ki mu je takrat lahko pogojno pariralo 
(Gibson, 2014) zgolj nemško. Oktobra leta 1914 sta 
Asquinth in Churchill ponovila debato, s to razliko, da 
sta tokrat naslovila obrambne sposobnosti njune drža-
ve v številkah. Takratni britanski premier je zatrdil, 
da je kraljeva mornarica sposobna obraniti matično 
otočje pred invazivno silo 70.000 mož. Churchill ga 
je opomnil, da se lahko zgodi, da njihovega ladjevja 
v določenem trenutku zaradi operativne dejavnosti ne 
bo na voljo, pri čemer bi obramba domovine obvisela 
na ramenih šibke kopenske obrambe. Za to je ocenil, 
da bi lahko odbila invazijo 20.000 mož.
3
 Takšen 
scenarij bi zahteval popolno presenečenje s strani na-
padalca. Natanko tri leta kasneje, oktobra leta 1917, 
se je več kot 20.000 nemških posebnih enot izkrcalo 
na Zahodnoestonskem arhipelagu in v le nekaj dneh 
povsem nadvladalo številčnejše branitelje ruskih 
oboroženih sil.
S pričujočima študijama primera uspešnih nemških 
napadov in zasedb takratnega ruskega pristanišča Rige 
ter Zahodnoestonskega arhipelaga (nem. Moonsund)
4
 
skušamo avtorji dopolniti vrzel v slovenskem zgodovi-
nopisju, ki pri narativi prve svetovne vojne zaostaja še 
zlasti pri razumevanju njene vzhodne fronte. V korpusu 
študij slovenskega vojaškega zgodovinopisja obstaja 
občutno pomanjkanje vojnozgodovinskih študij za 
vojnozgodovinsko dogajanje, ki ga na eni strani zame-
jujemo z »ognjenim krstom« avstro-ogrskih oboroženih 
sil v kronovini Galiciji in na ruskem Poljskem poleti in 
jeseni leta 1914 (prim. Hazemali, 2017; Štepec, 2015) 
1 TNA CAB 2/3, 121, Committee of Imperial Defence: Minutes of the 126st Meeting, 14. 5. 1914, 2.
2 TNA CAB 2/3, 121, Committee of Imperial Defence: Minutes of the 129st Meeting, 7. 10. 1914, 2.
3 TNA CAB 2/3, 121, Committee of Imperial Defence: Minutes of the 121st Meeting, 7. 1. 1913, 9.
4 Zahodnoestonski arhipelag sestavlja okrog 900 otokov, Danes gre za s strani UNESCA zaščiteno biosfero (UNESCO, 2012).
5 Izvirno The Unknown War: The Eastern Front ali Neznana vojna: vzhodna fronta je četrta in najmanj poznana Churchillova knjiga o prvi 
svetovni vojni, s katero je leta 1931 dopolnil svojo serijo štirih volumnov o vojni (prim. Schindler, 2015, 2).
6 Primeri najsodobnejših temeljnih del bodisi o vzhodni fronti prve svetovne vojne bodisi o vojni v celoti z dobro razdelanimi vprašanji, 
ki zadevajo vzhodno fronto: Stone, 1998; Leonhard, 2018; Münkler, 2015; Watson, 2015.
na drugi pa z oktobrsko revolucijo (prim. Komel, 2018; 
Bebler, 2018); deloma lahko na tem mestu omenimo 
tudi nove študije glede vojaških priprav centralnih sil na 
vstop Italije v vojno (Antoličič, 2017; Grafenauer, 2017; 
prim. glede nasprotne strani: Bizjak, 2017).
Neraziskanost teh v marsičemu prelomnih geopo-
litičnih pretresov na vzhodu Evrope, ki jih je v uvodu 
omenjeni Churchill pomenljivo poimenoval »neznana 
vojna«
5
, ne velja le za anomalijo v slovenskem zgodo-
vinopisju; kombinacija sosledja političnih dogodkov, 
družbenih sprememb, geografske odmaknjenosti in 
nepoznavanje jezikov so botrovali k temu, da se tudi 
historiografiji t. i. Zahoda in sovjetskega bloka več 
desetletij nista zanimali za vzhodno fronto.
6
 Zaključne 
nemške operacije na Pribaltiku, še zlasti njihovo zavze-
tje Rige ter amfibijsko izkrcanje na Zahodnoestonskem 
arhipelagu oktobra 1917, ki mu je pripadlo ime Albion, 
v tem oziru niso bili izjema. 
Razen ameriških in japonskih vojaških strategov 
iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja se z načrtovanjem, 
izvedbo ter posledicami teh operacij ni ukvarjalo 
veliko strokovnjakov, še zlasti ne zgodovinarjev (Baltic 
Defence College, 2013/2014, 10). V primerjavi z dru-
gimi, odmevnejšimi vojaškimi dogodki iz v marsičem 
prelomnega leta 1917, je temu primerno tudi primarnih 
virov za pričujoči operaciji manj. V prvi vrsti smo se 
avtorji poslužili objavljenih primarnih virov naslednic 
obeh vojskujočih se držav v tem delu Evrope. Standar-
dna nemška uradna zgodovina prve svetovne vojne 
Der Weltkrieg 1914 bis 1918, ki so jo uredili in izdali 
v Reichsarchiv Potsdam, ter obsežno delo nemškega 
Zveznega/Vojnega arhiva Der Krieg zur See, 1914–1918 
ponujata izrazito nemški pogled, medtem ko so v 
Moskvi že leta 1923 z izdajo lastne narative – Военно-
стратегический очерк войны [Voenno-strategicheskij 
ocherk vojny] 1914–1918, poskrbeli za ruski pogled. 
Ločeno od »uradnih« zgodovin vojskujočih se držav 
oz. njihovih naslednic je moč podatke iskati v ohranjeni 
pisni zapuščini tistih, ki so boje videli na lastne oči. 
Avstralski inženir Gary Staff, ki se z zgodovinopisjem 
ukvarja ljubiteljsko, je v uvodnem poglavju svoje od-
mevne strokovne monografije o operaciji Albion (Staff, 
2008) zbral imena in priimke ter ohranjena dela nem-
ških in ruskih oficirjev, ki so boje na Pribaltiku doživeli 
in tudi preživeli. Gotovo najcelovitejši nemški prikaz 
pripada takratnemu načelniku generalštaba pristajajočih 
nemških sil Erichu von Tschischwitzu (Tschischwitz, 
1931; Tschischwitz, 1937), po katerem so črpali številni 
zgodovinarji srednje in mlajše generacije. Na ruski stra-

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
427
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
ni je delo takšne magnitude zapustil poročnik Harald 
Graf (prim. Staff, 2008). Zaključne nemške operacije na 
Pribaltiku so precej odmevale tudi v takratnih nemških 
časnikih. Za potrebe pričujoče študije so bili analizirani 
berlinska časnika Berliner Börsenzeitung in Berliner Ta-
geblatt, königsberški Königsberger Hartungsche Zeitung 
ter frankfurtski Frankfurter Zeitung.
Prispevek komplementirajo analize izčrpnega nabo-
ra znanstvene literature. Eden prvih zgodovinarjev, ki je 
oral ledino v akademskem svetu s prispevki o zaključnih 
nemških operacijah iz leta 1917 na Pribaltiku, je bil ame-
riški zgodovinar Albert Harding Ganz, čigar dela se še 
danes povzemajo in citirajo (Ganz, 1978; Ganz, 1980). 
V zadnjih štirih desetletjih smo dobili relativno skromno 
število novih, primerljivih znanstvenih del. Izpostaviti 
gre znanstveno monografijo ameriškega zgodovinarja 
Michaela B. Barretta o operaciji Albion z istoimenskim 
naslovom (Barrett, 2008), ki zaradi uporabe sodobnih 
historiografskih prijemov velja za standardno delo o 
pričujoči tematiki, ter študiji primera iste operacije, ki 
so ju napisali ameriški zgodovinar Richard L. DiNardo 
(DiNardo, 2005) oz. strategi Baltskega obramboslovne-
ga kolidža med letoma 2013 in 2014 (Baltic Defence 
College, 2013/2014).
Ko v prispevku razpravljamo o pribaltskem prostoru 
ali Pribaltiku med prvo svetovno vojno, imamo v mislih 
ozemlja današnjih suverenih republik Litve, Latvije 
in Estonije ter rusko enklavo Kaliningrad, ki ležijo ob 
jugovzhodni obali Baltiškega oziroma Baltskega morja 
ali Baltika. Sodobni slovenski eksonim Pribaltik etimo-
loško pojmuje sicer znatno večje ozemlje ob Baltiku, 
po katerem je dobilo tudi ime (Kladnik & Perko, 2013).
7
 
Za boljše razumevanje in za potrebe slovenskega 
vojaškega zgodovinopisja smo avtorji v sodelovanju s 
strokovnjaki iz drugih disciplin izdelali vektorski vojaški 
zemljevid, ki prikazuje poslednjo fazo operacije Albion 
na Zahodnoestonskem arhipelagu.
8
Poimenovanje različnih jezikov, etničnih skupin ter 
naselbinskih in nenaselbinskih imen v vzhodni Evropi 
pred koncem prve svetovne vojne je občutljiva tema.
9
 
Ker različni avtorji nemalokrat uporabljajo za poime-
novanje istih entitet – k zgornjim lahko prištejemo še 
vojaške enote – različna poimenovanja, je bilo potrebno 
ustvariti sistem, ki še zdaleč ni brez napak, saj živahne 
polemike o eksonimih (»ime od zunaj«) in endonimih 
(»ime od znotraj«) (Kladnik, 2009, 24) potekajo še da-
nes. Nastal je ob upoštevanju določil za poimenovanje 
7 V Slovarju slovenskih eksonimov se med pribaltskimi državami vrstijo današnje države Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Nemčija, 
Poljska, Rusija in Švedska (Kladnik & Perko, 2013).
8 Posebna zahvala gre Göranu Jönssonu za pomoč pri kartografiranju.
9 V prispevku ne naslavljamo etnogeneze pribaltskih narodov oz. etničnih skupin, kakor tudi ne trenj med baltskimi Nemci in drugimi 
narodi oz. etničnimi skupinami Pribaltika ter vojn za neodvisnost, ki so sledile prvi svetovni vojni. Gre za občutljiva in kompleksna 
vprašanja, za katera je okvir dotičnega prispevka premajhen. Velja dodati še, da kadar v prispevku omenjamo Nemce oz. Ruse, ne misli-
mo zgolj na etnične Nemce oz. Ruse, temveč nemške oz. ruske oborožene sile, ki so bile – še zlasti slednje – večnarodne oz. večetnične. 
Podrobneje o teh vprašanih: Kasekamp, 2018; Lehmann, 1994; Hellmann, 1953; Senn, 1994; Parrott, 2002; Raun, 2001; Sibul, 1989; 
Taube, 1969.
10 Pri domala vseh enotah te kategorije gre za izvirno latvijsko, litovsko ali estonsko poimenovanje. 
zemljepisnih imen Združenih narodov, Draga Kladnika 
in Draga Perka, določil za poimenovanje vojaških enot 
standardov zveze NATO, slovenskih vojaških slovarjev, 
slovenskih, nemških in baltskih terminoloških zbirk, ter 
ob sodelovanju strokovnjakov iz različnih družboslov-
nih in humanističnih ved. Upoštevana je bila tudi raba, 
ki ponekod nasprotuje normi. Naselbinska in nenasel-
binska imena se pojavljajo s slovenskim eksonimom, če 
ta obstaja. Tista naselbinska in nenaselbinska imena, ki 
nimajo uveljavljenega ali priporočanega slovenskega 
eksonima, se najprej pojavljajo z nemškim eksonimom 
(ali že izvirnim nemškim imenom), nato sledi v okle-
paju izvirno ime v neprečrkovanem izvirnem
10
 jeziku; 
v kolikor nemški eksonim bodisi ne obstaja bodisi ga 
avtorji nismo našli, smo se držali izvirnikov. Nemškim 
eksonimom dajemo v takšnih primerih prednost zato, 
ker je nemška pribaltska geografska terminologija 
obravnavanega obdobja v slovenskem zgodovinopisju 
najbolje zastopana. Peščica bolj znanih naselbinskih in 
nenaselbinskih imen se pojavlja z enovitimi in uvelja-
vljenimi imeni (npr. Pinsk). Naselbinska imena za enote, 
ki se danes nahajajo v Zvezni Republiki Nemčiji, se 
pojavljajo izključno z nemškimi endonimi.
Za razliko od drugih sektorjev vzhodne fronte pri 
ofenzivi na takratni ruski Pribaltik vojaki slovenskega 
porekla niso sodelovali, zato je razumljivo, da je 
vedenje o tej tematiki v slovenskem zgodovinopisju 
skromno. Seveda pa velja že v uvodu izpostaviti, da so 
zaključne nemške vojaške operacije v tem delu Evrope v 
septembru in oktobru leta 1917 izdatno demoralizirale 
začasno rusko vlado, kar so nemudoma izkoristili bolj-
ševiki za izvedbo revolucije – ta pa je, kot so v svojih 
študijah pokazali številni slovenski raziskovalci, močno 
zaznamovala slovensko zgodovino vse do današnjih 
dni. 
ZGODOVINSKA ZABELEŽKA PRIBALTIKA DO 
ZAKLJUČNIH NEMŠKIH OPERACIJ NA VZHODNI 
FRONTI PRVE SVETOVNE VOJNE
Pribaltik je v teku človeške zgodovine večkrat 
zamenjal lastnika in bil pogosto jabolko spora med 
evropskimi silami regionalnega in globalnega značaja. 
Do 12. stoletja je bil Pribaltik večini Evrope nepoznan 
predvsem zaradi naravnogeografskih značilnosti ter 
dejstva, da je to območje bilo eno zadnjih v Evropi, ki 
se je še vedno držalo poganskih verovanj. Konec tega 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
428
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
stoletja dežele plemena Prusov, ki jih danes v grobem 
pokriva ozemlje severovzhodne Poljske in Kalinin-
grajske oblasti (rus. Калинингрaдская oбласть [Kali-
ningradskaja oblast‘]; del Rusije po 1945), v okviru 
severnih križarskih pohodov zavzame Nemški viteški 
red, medtem ko severneje, na območju današnjih La-
tvije in Estonije, nastane država Reda bratov meča, ki 
se leta 1237 združi z Nemškim redom zaradi uničujo-
čega poraza v boju z baltskimi pogani (Christiansen, 
1998, 15–30). Naslednja stoletja so ta del Evrope 
zaznamovali predvsem spopadi in rivalstva med 
nemškimi križarji in državama Poljsko ter Litvo. V 15. 
stoletju Poljsko-litovska naveza uspešno dobi premoč 
nad državo Nemškega viteškega reda ob Baltiku ter 
postane primarna regionalna sila. Zveza med Poljsko 
in Litvo se v 16. stoletju tudi formalizira. Preostanek 
stoletja, kot tudi celotno nadaljnje 17. stoletje, je bilo 
zaznamovano z rivalstvom ter pogostimi vojnami med 
Poljsko-litovsko zvezo, Ruskim carstvom ter Švedsko, 
predvsem za nadzor nad Kurlandijo, zgodovinsko in 
kulturno pokrajino na skrajnem zahodu današnje dr-
žave Latvije, ter Estonijo. Nekdanja država Nemškega 
viteškega reda, tedaj že sekularizirana Prusija, ki ji je 
vladal volilni knez Brandenburga, je kasneje, v 18. 
stoletju, postala srčika mogočne, istoimenske države. 
Boji med tremi, že prej omenjenimi evropskimi silami 
so bili odločeni v t. i. veliki severni vojni (rus. Великая 
Северная война [Velikaja Severnaja vojna]), v kateri je 
Rusko cesarstvo (od leta 1721 naprej) prevladalo nad 
ostalima dvema (Englund, 2003, 12–18). Z delitvami 
poljsko-litovske državne tvorbe konec 18. stoletja je 
Pribaltik pripadel Ruskemu carstvu. Novo začrtane 
meje ob Baltiku so ostale praktično nedotaknjene vse 
do prve svetovne vojne (Bideleux & Jeffries, 1998, 
158).
11
  
Ko je staro celino zajel dotlej največji spopad v 
človeški zgodovini, je klic k orožju odmeval tudi po 
Pribaltiku. Različni avtohtoni narodi oz. etnične sku-
pine so bili že ob izbruhu vojne mobilizirani v sestav 
ruskih oboroženih sil, ali pa so bili okupirani s strani 
Nemškega cesarstva. Po podatkih Edgarja Andersona 
(tudi Edgarsa Andersonsa) je v vojni padlo več deset 
tisoč Latvijcev, Litovcev in Estoncev.
12
 Ognjene zublje 
prve svetovne vojne so po formalni prekinitvi ognja 
na Zahodu zamenjali zublji vojn za neodvisnost 
pribaltskih narodov oz. etničnih skupin in oktobrske 
11 Na ozemlju današnjih republik Estonije in Latvije ter še zlasti v večjih pribaltskih mestih, kot je bila Riga, so imeli glede na številčnost 
nadpovprečen vpliv aristokratski baltski Nemci (Janssen, 1968).
12 Vprašanje žrtev vojne med naštetimi etničnimi skupinami oz. narodi je vsaj toliko kompleksno kot vprašanje vpliva vojne na njihovo 
etnogenezo ter na nastanek suverenih nacionalnih držav. Andersonov prispevek velja za odlično odskočno desko pri raziskovanju tega 
problema (Andersons, 2001).
13 Tudi nemške oborožene sile so bile v predzadnjem letu vojne v opazno slabi kondiciji. Nemški vojaški vrh je navkljub vsemu vztrajal pri 
premisi, da je možno vojno dobiti zgolj in samo na zahodu (DiNardo, 2005, 396–397).   
14 V juliju je takratni ruski minister za vojno Aleksander Kerenski sprožil ofenzivo proti centralnim silam v smeri proti avstrijskima kronovi-
nama Galiciji in Bukovini. Ofenziva Kerenski, znana tudi kot Julijska ofenziva, se je končala hitro in pogubno za rusko stran. Bila je 
zadnja večja ruska ofenziva v prvi svetovni vojni (Goran & Hazemali, 2017).
15 Ameriški in britanski zgodovinarji jo poznajo kot bitko za Passchendaele, medtem ko se je v nemško zgodovinopisje usidrala kot tretja 
bitka v Flandriji.  
revolucije, posledica katerih je bil nastanek suvere-
nih nacionalnih držav Litve, Latvije in Estonije, kar 
številni strokovnjaki interpretirajo tudi kot zaključek 
etnogeneze omenjenih narodov.
NEMŠKI NAPAD NA RIGO
Spomladi leta 1917 je postalo jasno, da je koordini-
rana ofenziva antantnih sil na pragu poloma. Združene 
britanske sile pri Arrasu in francoske na reki Aisne niso 
uspele prebiti čvrste nemške obrambe. Za sile antante 
tudi formalna vojna napoved Združenih držav Amerike 
Nemškemu cesarstvu 6. aprila ni pomenila bistvenega 
olajšanja, saj so bile nastajajoče ameriške oborožene 
sile na drugi strani Atlantika.
13
 Redki ruski vojaški 
uspehi, še zlasti zoper oboroženim silam podonavske 
monarhije, so bili vselej potisnjeni v pozabo z nadvse 
učinkovitimi združenimi nemško-avstro-ogrskimi pro-
tiofenzivami, ki so potisnile takratno rusko državo na 
prag družbeno-ekonomskega kolapsa. Marčev odstop 
ruskega carja Nikolaja II. (1868–1918) je imel za 
posledico ustanovitev začasne ruske republiške vlade 
pod liberalnim petrograjskim pravnikom Aleksandrom 
Kerenskim (1881–1970), ki je poslednji up za ugoden 
vojaški razplet položil v poslednjo rusko ofenzivo 
(Baltic Defence College, 2013/2014, 11). 
Po neuspešni ruski Julijski ofenzivi
14
 (Stevenson, 
2017, 145–169) in protiofenzivi centralnih sil, ki je 
sledila, je takratni načelnik generalštaba vseh nemških 
oboroženih sil na vzhodu Max Hoffman (1869–1927), 
ki je v prvih mesecih vojne izdatno pripomogel 
k nemškima zmagama nad ruskimi oboroženimi 
silami pri Tannenbergu in v prvi bitki pri Mazurskih 
jezerih, usmeril pozornost proti takratnemu ruskemu 
pristaniškemu mestu Rigi. Nemške oborožene sile 
so nemudoma pričele s pripravami na napad, toda v 
zraku je visela negotovost zaradi na zahodni fronti 
odvijajoče se tretje bitke pri Ypresu
15
, zaradi katere 
bi lahko bile tudi nemške sile na vzhodu premeščene 
v Belgijo. Nemška obramba v zahodni Flandriji je 
kljub stotisočim žrtvam vzdržala, zato so njihove sile 
na severovzhodni fronti nadaljevale s pripravami na 
ofenzivo (Tucker, 2005, 567).
Artilerijska baraža se je pričela 1. septembra 1917 
malo po deveti uri zjutraj, ko so Nemci poskušali 
omehčati ruske položaje 30 kilometrov pred Rigo. 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
429
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
Ravnovesje moči je bilo drastično v prid Nemcev, saj 
so imeli na voljo 1100 topov, medtem ko so jih imeli 
Rusi zgolj 66. Potem ko so bliskovito odpravili z ruskim 
topništvom (Hart, 2013, 300), so tri nemške divizije v 
čolnih neovirano prečkale reko Daugavo, imenovano 
tudi Zahodna Dniva.
16
 Takoj zatem so nemški inženirji 
pričeli z gradnjo treh pontonskih mostov.
17
 Vojaki ru-
skih oboroženih sil, ki so bili nastanjeni na tem delu 
fronte, so bili možje generalpodpolkovnika Dimitrija 
Pavloviča Parskija (Дмитрий Павлович Парский [Dmitrij 
Pavlovich Parskij], 1866–1921)
18
 in njegove 12. ruske 
armade. Čeprav so bili Parskijevi možje izjemno demo-
ralizirani zaradi notranjepolitičnih razmer v državi, ni 
imel druge izbire, kot da nemškemu napadu kontrira 
z lastnim. Združil je štiri divizije z 2. latvijsko strelsko 
brigado v XLIII. korpus pod vodstvom generala Vasilija 
Georgijeviča Boldirjeva (Василий Георгиевич Болдырев 
[Vasilij Georgievich Boldyrev] 1875–1933). Korpus se je 
pomaknil proti kraju Rodenpois (latv. Ropaži), okoli 18 
kilometrov vzhodno od Rige.
19
16 Berliner Tageblatt, 3. 9. 1917: Uebergang über die Düna, 1
17 Berliner Tageblatt, 3. 9. 1917: Die Düna bei Riga überschritten, 1; Berliner Börsenzeitung, 3. 9. 1917: Ubergang über die Düna, 1.
18 Berliner Tageblatt, 3. 9. 1917: Der russische Rückzug an der Düna, 1.
19 RP, Der Weltkrieg 1914–1918, KSH 1917, DEAWN 1918, 191–194.
20 Berliner Tageblatt, 3. 9. 1917: Der russische Rückzug bei Riga, 1.
21 RP, Der Weltkrieg 1914–1918, KSH 1917, DEAWN 1918, 194.
Še istega dne (1. septembra) so nemški vojaki prišli 
do reke Jugle, pri tem pa niso naleteli na pretiran 
odpor. Iz poročil izvidniških enot je bilo razvidno, da 
se je večje število ruskih vojakov umikalo iz Rige in 
okoliškega območja.
20
 Ofenziva se je tako spremeni-
la v zasledovalno dirko. Da bi jo Nemci realizirati 
v celoti, so morali ujeti večje število ruskih enot in 
onemogočiti njihov umik. Posledično je general 
Oskar von Hutier (1857–1934), poveljnik 8. nemške 
armade, reorganiziral svoje enote: nemški VI. korpus 
je dobil nalogo, da prodre ob vzhodnem bregu za-
hodne Dnive proti Rigi, LI. korpus naj bi napadel v 
smeri proti severovzhodu, da bi prestregel umikajoče 
se ruske enote, medtem ko je moral XXIII. korpus 
preprečiti ruski protinapad z vzhoda.
21
 Sklepati gre, 
da je nemškim vojakom napredek, ki so ga naredili 
1. septembra, dal občutek, da bo operacija hiter marš 
proti umikajočemu se sovražniku. Ta iluzija je bila 
razbita že naslednji dan. Parskij je uvidel, da so Nem-
ci osvojili preveč ozemlja, da bi njegov protinapad 
Slika 1: Ofenziva Kerenski ali Julijska ofenziva. Zemljevid prikazuje razporeditev in operacija armad in armadnih 
skupin centralnih sil (Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska) ter ruskih armad na vzhodni fronti prve svetovne vojne 
med februarjem in julijem leta 1917. Ofenziva Kerenski, znana tudi kot Julijska ofenziva, se je končala hitro in 
pogubno za rusko stran. Bila je zadnja večja ruska ofenziva v prvi svetovni vojni (Goran & Hazemali, 2017).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
430
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
uspel. Ruski XLIII. korpus je zato dobil novo nalogo, 
in sicer da zadrži nemški napad kolikor dolgo bo to 
mogoče, saj je preostanek 12. ruske armade potrebo-
val čas za umik proti severovzhodu. Vojaki ruskega 
XLIII. korpusa so ob reki Jugli ustvarili bojno črto, 
kjer so uspešno zadrževali nemške poskuse preboja 
(Baltic Defence College, 2013/2014, 12; Buttar, 2017, 
203–205; podrobneje Gagern, 1964). 
Na severnem boku nemške ofenzive je VI. nemški 
korpus brez težav napredoval proti Rigi in prišel ob 
mraku do obrobja mesta. Naslednje jutro je VI. korpus 
pričel z napadom na mestno jedro, pri čemer se je 
koordiniral s LX. nemškim korpusom, ki je držal linijo 
zahodno od Rige. Zaradi šibkega ruskega odpora 
so nemške sile brez večjih naporov 4. septembra
22
 
(Rauchensteiner, 2013, 811) vkorakale v mesto (Hart, 
2013, 301; Stone, 1998, 282). 
Proti jugovzhodu je odpor XLIII. ruskega korpusa 
istočasno pričel izgubljati na moči. Čeprav so bile to 
najboljše enote, ki jih je imel Parskij na razpolago, so 
bile kljub temu v slabi kondiciji in trpele od pomanj-
kanja opreme. Primanjkovalo je topov in streliva, v 
boju pa so bile brez podpore. Ko je jedro vojakov, ki 
se je bilo pripravljeno boriti, bodisi padlo v boju ozi-
roma se pognalo v beg, se je korpus umaknil skupaj s 
preostankom 12. armade.
23
 Še posebej velike izgube 
je imel ruski XLIII. korpus, predvsem 5. in 6. latvijska 
strelska polka (Andersons, 2001, 118). Skupno naj bi 
ruski branitelji utrpeli okrog 25.000 žrtev, medtem ko 
naj bi jih na nemški strani bilo okoli 4200 (Herwig, 
2014, 355).
Zavzetje Rige je bil velik dosežek, saj je šlo za 
veliko pribaltsko industrijsko središče z vplivno sku-
pnostjo aristokratskih baltskih Nemcev, pomembno 
pristanišče in edino večje mesto, ki je še ločevalo 
nemške sile od Petrograda. Novice o padcu Rige in 
umiku ruskih braniteljev so pozdravili tudi v večjih 
berlinskih in frankfurtskem časniku Frankfurter Ze-
itung.
24
 Nemške oborožene sile so bile tako še korak 
bližje takratni (še vedno) ruski prestolnici.
Zavzetje Rige je pomenilo precejšen nemški uspeh 
na severovzhodni fronti, nenazadnje je mesto 6. 
septembra obiskal sam cesar Viljem II. (1859–1941),
25
 
toda vojaški strategi nemških oboroženih sil so v tem 
22 Berliner Tageblatt, 4. 9. 1917: Riga genommen, 1; Berliner Tageblatt, 19. 10. 1917: Die Einnahme Rigas und ihre Bedeutung, 1.
23 Berliner Tageblatt, 19. 10. 1917: Dünamünde genommen. Die Ostsee erreicht. – Die Russen weiter im Rückzuge, 1.
24 Berliner Börsenzeitung, 4. 9. 1917: Einnahme von Riga, 1; Berliner Börsenzeitung, 4. 9. 1917: Deutsche Divisionen vor Dünamünde, 
1; Berliner Börsenzeitung, 5. 9. 1917: Dünamünde von feinde geräumt, 1; Berliner Tageblatt, 4. 9. 1917: Die einnahme Rigas und ihre 
Bedeutung, 1; Berliner Tageblatt, 4. 9. 1917: Riga genommen, 1; Berliner Tageblatt, 5. 9. 1917: Dünamünde von den Russen geräumt, 
1; Frankfurter Zeitung, 5. 9. 1917: Schlacht bei Riga, 1
25 Berliner Tageblatt, 8. 9. 1917: Der Kaiser in Riga, 1.
26 » Poslednja stran zgodovine Petrove regularne vojske je bila napisana … Prve strani nove vojske bodo tvorile zgodovino prihodnosti« 
prevod: David Hazemali (Зайончковский [Zajonchkovskij], 1923, 114). 
27 Notranjepolitične razmere v novi ruski republiki in razmere v ruskih oboroženih silah po oktobrski revoluciji so bile kompleksne. Za 
predstavitev razmer v ruskih oboroženih silah in situacij na različnih delih vzhodne fronte v obravnavanem obdobju bi potrebovali 
samostojno študijo. 
28 Visokomorska flota je nastala leta 1907 iz takratne domovinske flote (Heimatflotte). Veljala je za jurišni oziroma vojni odsek nemške 
cesarjeve mornarice. 
delu sveta pripravljali nekaj veliko odmevnejšega – 
nameravali so izpeljati povsem nov koncept bojeva-
nja v operaciji, ki bi ogrozila sam Petrograd.
OPERACIJA ALBION
Последняя страница истории Петровской 
регулярной армии закрылась... Первые страницы 
новой армии составят историю будущего [Posle-
dnjaja stranica istorii Petrovskoj reguljarnoj armii 
zakrylas‘... Pervye stranicy novoj armii sostavjat 
istoriju budushhego].
26
Stotniku Erichu Ottu Volkmannu, častniku generalšta-
ba nemške 42. pehotne divizije, je bilo jeseni leta 1917 
rečeno, naj se na svoji poti v Berlin oglasi še v pribaltski 
Rigi. V okupirani Rigi je pogovor s svojim neimenovanim 
nadrejenim začel z vprašanjem, ali so novice dobre ali 
slabe. Nadrejeni sogovorec mu je odgovoril: »Prijetne, 
ugibaj« (Barrett, 2008, 48). Le redki, ki takrat niso bili 
v prostoru, bi lahko uganili, da so se pričele priprave na 
prvo večjo amfibijsko operacijo v prvi svetovni vojni, v 
kateri so sodelovale združene nemške kopenske, zračne 
in pomorske oborožene sile. Nemški strategi so gotovo 
verjeli, da bo njihova skrbno zasnovana združena ope-
racija (angl. combined arms) po vojni služila kot primer 
v vojaških akademijah. V senci oktobrske revolucije in 
predvsem zaradi obskurnosti tega dela za sile antante 
že tako tuje vzhodne fronte, je operacija Albion (rus. 
Моонзундская операция [Moonzundskaja operacija]) 
(Жуков [Zhukov], 1966, 673), kot je dobila ime, na stari 
celini padla v pozabo.
Če so Nemci dvomili v to, da so se oborožene sile tedaj 
že ruske republike še bile sposobne boriti po neuspehih 
ruske Julijske ofenzive in porazu pri Rigi, so se motili, kaj-
ti Rusi so se upirali še naprej in niso pokazali pretiranega 
interesa za separatni mir.
27
 Naslednji korak nemškega 
vojaškega vodstva je bila avtorizacija operacije Albion, 
tj. napad na in okupacija Zahodnoestonskega arhipelaga. 
Ta je sicer bil cilj velikega admirala princa Heinricha 
Pruskega (1862–1929) že od avgusta leta 1915, ko so 
sile nemške visokomorske flote (nem. Hochseeflotte
28
) 
uspešno vdrle v Riški zaliv (Tschischwitz, 1931, 11). Toda 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
431
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
izkazalo se je, da Nemško cesarstvo tedaj ni premoglo 
dovolj sil, da bi izvedlo takšno operacijo, zato se je princ 
Heinrich uklonil in privolil v intenzivno in daljnosežno 
miniranje v celotnem zalivu, do česar je prišlo v letih 
1916 in 1917. Nadaljnji ruski nadzor nad arhipelagom
29
 
je za sabo potegnil kopico, predvsem za nemško mor-
narico neprijetnih posledic (Barrett, 2008, 34–35). Ruska 
mornarica (rus. Российский императорский флот [Ros-
sijskij imperatorskij flot]) je preko številnih prelivov med 
otoki vpadala v Riški zaliv in nadlegovala nemške ladje,
30
 
britanske podmornice pa so iz pristanišč v zalivu lahko 
nadlegovale in motile trgovino med Nemškim cesarstvom 
in Kraljevino Švedsko. Obstajal je tudi strah, da bi lahko 
tamkajšnji otoki predstavljali morebitno odskočno desko 
za vdor v Kurlandijo, ki je bila geografsko v zaledju ru-
sko-nemške fronte (Barrett, 2008, 35–42).
31
Operacija Albion je bila odobrena 18. septembra 
1917. Odgovornost za njeno uspešno realizacijo je 
prevzel Oskar von Hutier (Thiele, 2010, 148). Glavna 
cilja napada sta bila otoka Ösel (est. Saaremaa) in 
Moon, znan tudi kot Mohn (est. Muhumaa, danes znan 
tudi kot Muhu). Armado, ki je bila dodeljena operaciji, 
so sestavljale okrepljena 42. divizija, ki ji je poveljeval 
general Ludvig von Estorff (1859–1943), 2. kolesarska 
pehotna brigada, topniški pionirji, telefonski oddelek 
in tovornjaki. Tako je v sestavi armade pristalo 23.000 
vojakov, 5000 konj, 1400 vozil, 150 strojnic, 54 topov in 
12 možnarjev (Hoffman 1999, 187). Pomorske sile, na-
menjene operaciji, so bile naslednje: ena bojna križarka, 
10 bojnih ladij tipa drednot, 9 lahkih križark, 1 minska 
križarka, 50 torpednih čolnov, 6 podmornic, 19 tovornih 
ladij. V operacijo je bilo vključenih tudi 6 cepelinov in 
102 letali (Ganz, 1978, 94; podrobneje o vlogi letalstva v 
teh spopadih glej DiNardo, 2007). Na ruski strani so bili 
pehotni polki št. 425, 426 in 472, dve bojni ladji, okle-
pljena križarka, 2 križarki, 3 topnjače, 21 rušilcev in 3 
podmornice. Ruska kopenska vojska na otokih Ösel (est. 
Saaremaa) in Moon (est. Muhumaa), ki so jo sestavljali 
tudi številni neruski narodi, bi naj štela 24.000 vojakov, 
a kot ugotavlja ameriški zgodovinar Michael Barrett, je 
dejansko število bilo nižje (Barrett, 2008, 180). Rusi so 
imeli na svoji strani tudi obalne topniške baterije, ki so 
dominirale številne prelive in ožine med otoki. Miniranje 
okoli arhipelaga je bilo intenzivno. Rusi so tekom vojne 
v okolico otokov odvrgli kar 10.000 min, Nemci pa okoli 
1300 (Barrett, 2008, 98–110; Ganz, 1978, 93–94; Tschi-
schwitz, 1937, 14).
Po hitrem zboru se je nemška posebna enota odpra-
vila iz Wilhelmshavena proti vzhodu. Ko so prispeli v 
latvijsko pristanišče Windau (latv. Ventspils), se nemške 
29 O naravnogeografskih, hidrografskih in demografskih značilnostih Zahodnoestonskega arhipelaga glej: Baltic Defence College, 
2013/2014, 15–18.
30 Berliner Tageblatt, 17. 10. 1917: Die Insel Desel völlig in deutschen Besitz, 1; Berliner Tageblatt, 18. 10. 1917: Das Vordringen der 
deutschen Flotte in den Rigaischen Meerbusen, 1. 
31 RP, Der Weltkrieg 1914–1918, KSH 1917, DEAWN 1918, 200–203.
32 Podrobneje o vlogi nemške vojne mornarice v prvi svetovni vojni glej standardni deli Herwiga Hollwega (1980) in Lawrenca Sondha usa (2014).
33 Seiner Majestät Schiff, kar bi prevedli kot »ladja Njegovega Veličanstva«.
sile zaradi slabega jesenskega vremena niso mogle podati 
na morje vse do 10. oktobra (za seznam aktiviranih ladij 
glej Gagern, 1964, 199). V dveh tednih pred pričetkom 
operacije Albion so nemška letala in cepelini bombardi-
rali ruske obalne topniške baterije (Tschischwitz, 1937, 
22; Gagern, 1964, 194; Forstner, 1938, 117; Bengelsdorf, 
2008, 119–121). Bojni načrt je predvideval izkrcanje v 
zalivu Hundsort (est. Tagalaht) na otoku Ösel (est. Saa-
remaa), kjer naj bi prvi dan pristali s štirimi pehotnimi 
polki. Trije naj bi napredovali proti vzhodu in jugu in 
zajeli celotno rusko garnizijo, medtem ko bi en pehotni 
polk s prodorom na jug zajel polotok Sworbe (est. Sõrve) 
(Tschischwitz, 1931, 101), vključno s topniško baterijo 
pri Zerellu (est. Sääre). Okupacija polotoka in zajetje 
baterije bi mornarici omogočilo prodor skozi ožino Irben 
(latv. Irbes, est. Kura kurk). Posebnega pomena je bilo 
tudi zajetje kamnitega nasipa, ki je povezoval otok Ösel 
(est. Saaremaa) z Moonom (est. Muhumaa) (Barrett, 2008, 
110–115; Libbey, 2013, 38–39; Barrett, 2008, 150–164).
11. oktobra 1917, po dveh tednih zamud zaradi 
muhastega jesenskega vremena, je nemško ladjevje
32
 
krenilo na pot, s čimer označujemo začetek operacije 
Albion (Tschischwitz, 1931, 40). Do 12. oktobra ponoči 
so bile nemške bojne ladje na svojih položajih (Scheer, 
1920, 420; Tschischwitz, 1937, 32). Pionirji, ki naj 
bi vodili napad in izkrcanje v zalivu Hundsort (est. 
Tagalaht), so se vkrcali na torpedne čolne in parnike. 
Minolovci so pričeli z intenzivnim čiščenjem območja, 
kjer se je nemška flota zasidrala, a zaradi njihove slabe 
navigacije se je kasneje izkazalo, da so čistili na na-
pačni lokaciji. Celotno nemško sidrišče in operativna 
cona sta bila še vedno minirana in le sreča je nemško 
vojno mornarico rešila resnih izgub (Tschischwitz, 
1937, 32; Tschischwitz, 1931, 48). Ob 6.00 so nemške 
bojne ladje pričele obstreljevati ruske obalne topniške 
baterije in uro kasneje so se prve nemške kopenske 
enote izkrcale v zalivu brez kakršnega koli odpora 
(Ganz, 1978, 74–75). Ob 8.00 so bili vsi pionirji že na 
obali, ki so jo tudi že uspešno zavarovali, medtem pa 
se je mornarica še vedno ubadala z minami in ruskimi 
obalnimi topniškimi baterijami. Trajalo je le tri in pol 
ure, da se je glavnina pehote skupaj s konji in tovornjaki 
izkrcala ter se pripravila za boj. 13. oktobra zjutraj so 
prispele ruske pomorske sile. Osem rušilcev je zavilo 
v Ožino Soela z namenom, da jo blokirajo, vendar so 
bili zaradi intervencije nemške križarke SMS
33
 Emden 
neuspešni. Izmenjava ognja med nemškimi in ruskimi 
ladjami se je nadaljevala tudi popoldan, zato se je za 
operacijo Albion pristojno nemško poveljstvo odločilo, 
da bo v ožino poslalo še bojno ladjo, s čimer so želeli 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
432
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
nasprotnika prestrašiti ter ga odvrniti od napada (Barrett, 
2008, 135–150; Ganz, 1978, 94–95).
34
Na mostišču v zalivu Hundsort (izvirno est. Tagalaht) 
se je navkljub slabemu vremenu nadaljevalo razlaganje 
vojaške opreme s transportnih ladij. Nemške čete so 
pritiskale naprej, čeprav niso imele lastnega topništva ali 
podpornih enot. Rusi so med svojim umikom proti ka-
mnitemu nasipu, ki vodi na otok Moon (est. Muhumaa), 
zažigali svoje položaje pri Zerellu (izvirno est. Sääre) in 
Arensburgu (izvirno est. Kuressaare). Medtem sta na mor-
ju nemški bojni ladji SMS Kronprinz in SMS Kaiser pluli 
skupaj s flotiljo torpednih čolnov preko Ožine Soela in 
nadaljevale do zahodnega vhoda v Ožino Mahu. Nasle-
dnji dan (14. oktobra) so v Ožino Soela zapluli tudi štirje 
ruski rušilci in se zasidrali na vzhodnem izhodu ožine. 
Proti poldnevu je v ožino v skladu z nemškim načrtom 
zaplula bojna ladja SMS Kaiser, ki je z učinkovitim obstre-
ljevanjem v manj kot pol ure odgnala ruske rušilce. SMS 
Kaiser in SMS Kronprinz sta skupaj s flotiljo torpednih 
čolnov prodrli skozi ožino, pred njimi pa so čistili mi-
nolovci. Istega dne so se nemške ladje znova spopadle z 
ruskimi vojaškimi ladjami in pri tem potopile ruski rušilec 
Grom. Istega dne je uspehe beležila tudi nemška pehota 
pri kraju Orissar (izvirno est. Orissaare) (Gagern, 1964, 
235). Ruske enote na otoku Ösel (est. Saaremaa) so bile 
tako ujete, saj je bil preliv, ki je ločeval otoka Ösel (est. 
Saaremaa) in Moon (est. Muhumaa) poln min, nadzor 
nad njim pa je že imela nemška vojna mornarica. Nemci 
so do 16. oktobra uspešno zasedli Ösel (est. Saaremaa), 
kjer so ujeli okoli 10.000 ruskih braniteljev (Tschischwitz, 
1937, 77). Zaradi uspehov v bojih na morju, kjer sta se 
spopadli nemška in ruska vojna mornarica, so Nemci 
17. oktobra izvedli izkrcanje še na otoku Moon, kjer so  
obstreljevali rusko postojanko pri že prej omenjenem 
kamnitem nasipu. Medtem so se popoldan nemške enote 
izkrcale zahodno od nasipa. Boji so potekali tudi ponoči, 
nakar so pod hudim nemškim pritiskom Rusi vendarle 
obupali in se umaknili. Za rusko vojno mornarico se je 17. 
oktober končal tragično – izgubili so bojno ladjo Slava,
35
 
z njo pa tudi vse upe za ugoden razplet bojev na morju 
(Жуков [Zhukov], 1966, 673–674). Istega dne so bile 
dokončane tudi nemške priprave za izkrcanje na otoku 
Dagö (est. Hiiumaa). 18. oktobra se je tam izkrcanje brez 
večjega odpora tudi zgodilo.
36
 V zgodnjih jutranjih urah 
je posebna nemška jurišna pehota (nem. Sturmtruppen) z 
na novo patentirano taktiko bliskovitega prodora (Baltic 
Defence College 2013/2014, 10) uspela zavarovati do-
volj veliko področje, da se je začela razlagati tudi težja 
oprema, tudi topništvo. Južni del otoka Dagö je bil do 
večera v nemških rokah.
37
 Ösel in Moon sta bila prav tako 
34 Königsberger Hartungsche Zeitung, 19. 10. 1917: Die Insel Moon genommen. Grosser Erfolg unserer Seestreitkräfte bei den Shetlandin-
seln, 1; Königsberger Hartungsche Zeitung, 19. 10. 1917: Vorbereitungen und Landung auf Oesel, 1.
35 Berliner Tageblatt, 19. 10. 1917: Das russische Linienschiff »Slawa« in Grund geschoffen, 1.
36 Berliner Tageblatt, 20. 10. 1917: Landung deutscher Truppen auf Dagoe, 1; Berliner Tageblatt, 21. 10. 1917: Gutte Fortschritte auf Dagö, 1;
37 Berliner Tageblatt, 22. 10. 1917: Die Insel Dagö in deutschen Besitz, 1.
38 Berliner Tageblatt, 19. 10. 1917: Die Insel Moon besetzt, 1; Berliner Tageblatt, 19. 10. 1917: Die Insel genommen, 1.
39 TNA CAB 2/3, 130, Committee of Imperial Defence: Minutes of the 129th Meeting, 7. 11. 1914, 3.
zavzeta.
38
 19. oktobra so preko Arensberga Nemci na 
arhipelag pripeljali okrepitve in več težke opreme, sicer 
pa je večina bojev že minila. Poveljstvo ruskih braniteljev 
je spričo očitnega poraza zaukazalo rešiti kar se je rešiti 
dalo (Зайончковский [Zajonchkovskij], 1923, 112), zato 
so 20. oktobra evakuirali Moon (est. Muhumaa), kjer 
so Nemci ujeli še nadaljnjih 5000 ruskih braniteljev. V 
operaciji je bilo, po nemških trditvah in poročilih sodeč, 
skupaj ujetih okoli 20.000 ruskih vojakov (Barrett, 2008, 
120–130). Ameriški zgodovinar Albert Harding Ganz na 
podlagi arhivskega gradiva ugotavlja, da je bilo na nem-
ški strani zgolj 386 ugotovljenih žrtev, od tega 54 mrtvih 
v vrstah pehote in 130 mornarjev (Ganz, 1978, 95).
Nemške oborožene sile so z združeno operacijo 
Albion dokazale, da posedujejo inovativne rešitve 
tudi za težje osvojljiva območja. Sodelovanje tolikšnih 
vej oboroženih sil je nosilo svoje tveganje, saj ni bilo 
uveljavljene amfibijske doktrine ali precedensa. Takšne, 
s taktične in operativne plati brezhibno zasnovane in 
izvedene operacije, ki je temeljila na amfibijskem izkr-
canju ob podpori vojne mornarice in zračnih sil, so se že 
od nekdaj bali v Veliki Britaniji, katere vojno ladjevje je 
Nemškemu cesarstvu onemogočalo svobodno trgovanje 
v Baltiku in Severnem morju. V luči podobnosti med 
lego britanskega matičnega otočja in otokov Zahodno-
estonskega arhipelaga v razmerju do celine se povsem 
upravičeno poraja vprašanje, ali bi nemške oborožene 
sile ob zanje ugodnejšemu geopolitičnemu položaju bile 
sposobne izvesti podobno združeno operacijo, seveda v 
drastično večjem obsegu, proti Veliki Britaniji. Ta je bila, 
kot je nakazano v uvodu, sicer deklarativno pripravljena 
na takšen scenarij, obdana z za tisti čas najmočnejšim 
vojnim ladjevjem, toda njena kopenska obramba je 
močno šepala, podobno kot ruska na Zahodnoestonskem 
arhipelagu (podrobneje o nemškem zornem kotu Gagern, 
1964, o ruskem Зайончковский [Zajonchkovskij], 1923).
39
 
SKLEPNE MISLI – POSLEDICE ZAKLJUČNIH NEMŠKIH 
OPERACIJ NA VZHODNI FRONTI PRVE SVETOVNE 
VOJNE
Nemški okupaciji Rige in Zahodnoestonskega arhi-
pelaga sta bili v strateškem, taktičnem in operativnem 
vidiku popolna uspeha, še zlasti če upoštevamo, da so 
imeli nemški strategi zanemarljivo malo izkušenj z am-
fibijskimi operacijami. V tem smislu izstopa tudi dejstvo, 
da so obe operaciji načrtovali zgolj nekaj tednov pred 
njunima uspešnima izpeljavama. 
Operacija Albion se je izkazala za najuspešnejšo 
amfibijsko operacijo prve svetovne vojne. Nemškim 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
433
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
oboroženim silam je uspelo z minimalnimi žrtvami 
in izgubo opreme nevtralizirati rusko obrambo in s 
posebnimi jurišnimi pehotnimi enotami, ki so se poslu-
ževale tudi koles, v začrtanem času okupirati vse večje 
otoke Zahodnoestonskega arhipelaga. Ustje Riškega 
zaliva ni več ščitilo ruske prestolnice pred morebitnim 
nemškim napadom, kar je bila velika psihološka zma-
ga, saj je začasna ruska republiška vlada kmalu izdala 
proklamacijo za premestitev prestolnice iz Petrograda 
v Moskvo (Baltic Defence College, 2013/2014, 57). 
Poleg tega so Nemci lahko odtlej nemoteno prevažali 
rudo iz Švedske v domovino. Nemškim oboroženim 
silam je uspelo s konceptom združenega načina boje-
vanja v boju praktično enozvočno realizirati različne 
rodove oboroženih sil. V nekem trenutku je bilo v 
gibanju več kot dvajset tisoč nemških vojakov, 10 ladij 
tipa drednot in 350 drugih plovil, pol ducata cepelinov 
in kar osemdeset letal. Po številu udeleženih plovil je 
operacija Albion prekašala celo bitko pri Jutlandiji. 
Holger Herwig v svoji odlični študiji o nemški vojni 
mornarici v času prve svetovne vojne ugotavlja, da so 
nemški strategi poslali v boj absolutno preveliko silo 
(Herwig, 1980, 236). Tej opazki prepričljivo nasprotuje 
Richard L. DiNardo, ki je prepričan, da je razlog za to 
tičal v neizkušenosti nemških oboroženih sil v združe-
nem načinu bojevanja (DiNardo, 2005). V vojni, ki so 
jo zaznamovali presežniki, je bila odločitev nemškega 
vojaškega vrha razumljiva.
Zaključne nemške operacije na severovzhodni fronti 
prve svetovne vojne je vseskozi budno spremljal tudi 
nemški tisk, ki je poročal  skoraj izključno o uspehih.
Strateški cilj nemškega vojaškega vrha – disrupcija 
oz. popolno onesposobljenje ruskih oboroženih sil za 
nadaljevanje vojne je bil dosežen. Nov poraz je že tako 
od notranjih nemirov in posledic vojne načeto rusko 
republiko potisnil tesneje v objem oktobrske revolucije. 
Po propadu začasne vlade je nova boljševiška revoluci-
onarna oblast poskušala z Nemškim cesarstvom skleniti 
mir na pogajanjih v Brest-Litovsku, toda pot do miru je 
bila vse prej kot enostavna.
Slika 2: Operacija Albion. Zemljevid prikazuje poslednjo fazo operacije Albion. 
Nemške oborožene sile so s premočjo na morju in v zraku ter z iznajdljivimi 
manevri na kopnem v manj kot desetih dneh uspele okupirati s strani ruskih 
oboroženih sil branjene otoke Ösel (est. Saareema), Moon/Mohn (est. Muhuu-
ma, tudi Muhu) in Dagö (est. Hiiumaa) (Goran & Hazemali, 2018).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
434
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
THE GERMAN OCCUPATION OF RIGA AND OPERATION ALBION: A CONTRIBUTION 
TO THE UNDERSTANDING OF THE EASTERN FRONT OF THE FIRST WORLD WAR IN 
THE BALTICS
David HAZEMALI
University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: david.hazemali1@um.si
Uroš TURNŠEK
Gorica pri Šmartnem 21, 3201 Šmartno v Rožni dolini, Slovenia
e-mail: urnsek@gmail.com
Simon OČKO
Gorica pri Šmartnem 27e, 3201 Šmartno v Rožni dolini, Slovenia
e-mail: simon.ocko94@gmail.com
SUMMARY
The German occupations of Riga and the West Estonian Archipelago were a complete success in strategic, 
tactical and operational terms, especially considering that German strategists had had negligible experience in 
amphibious operations. In this sense, also the fact that both operations were planned only a few weeks before 
their successful implementations is commendable.
Operation Albion proved to be the most successful amphibious operation of World War I. With minimal casual-
ties and material losses, the German Armed Forces were able to neutralize the Russian defence and occupy all the 
major islands of the West Estonian Archipelago. The special infantry units - the stormtroopers, also made use of 
bicycles, thus showing a sense for improvisation.
The mouth of the Gulf of Riga no longer protected the Russian capital from a possible German attack, which 
was a major psychological victory, as the Provisional Russian Government soon proclaimed that they would move 
the capital from Petrograd to Moscow. What is more, the Germans were now able to transport ore from Sweden 
to their homeland. The German Armed Forces succeeded in integrating different combat arms to achieve mutual 
goals, thus establishing a unified approach to battle. At one point, more than twenty thousand German troops, 
10 dreadnoughts and 350 other vessels, half a dozen zeppelins and eighty aircraft were in motion. In terms of 
the number of vessels involved, Operation Albion went beyond the numbers that met at the Battle of Jutland. In 
his excellent study of the Imperial German Navy during the First World War, Holger Herwig notes that German 
strategists sent too big of a force into battle. Richard L. DiNardo opposes this observation; he believes that the 
reason for this was the lack of inexperience of the German Armed Forces in a combined arms operation. In a war 
characterized by excesses, the decision of the German military to send an “overkill” force, is, thus, understandable.
The closing German operations on the north-eastern front of World War I were closely monitored by the 
German press, reporting, understandably, almost exclusively on successes.
The strategic goal of the German Supreme Army Command - the disruption or complete incapacitation of 
the Russian Armed Forces to continue the war had been achieved. The new defeat pushed the Russian Republic, 
suffering from internal unrest and the consequences of war, further into the embrace of the October Revolution. 
Following the collapse of the Provisional Government, the new Bolshevik establishment tried to reach peace with 
the German Empire in the Brest-Litovsk negotiations, but the path to peace was anything but easy.
Keywords: First World War, Eastern Front, Baltics, Operation Albion, German Empire, Riga, amphibious warfare

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
435
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
VIRI IN LITERATURA
Berliner Börsenzeitung – Berlin, 1855–1944.
Berliner Tageblatt – Berlin, 1872–1939.
Baltic Defence College, Operation Department 
(2013/2014): Joint Command and General Staff Course: 
Module 101 Sub – Module 1013 Part II: Operation Albi-
on. German Landing on Saaremaa October 1917. Tartu, 
Baltic Defence College.
Frankfurter Zeitung – Frankfurt, 1856–1943.
Gagern, E. F. v. et al. (1964): Der Krieg in der Ostsee. 
Von Anfang 1916 bis zum Kriegsende. V: Bundesarchiv 
/ Militärarchiv (ur.): Der Krieg zur See, 1914–1918. 
Frankfurt on Main, E. S. Mittler & Sohn.
Königsberger Hartungsche Zeitung – Königsberg, 
1850–1928.
RP, Der Weltkrieg 1914–1918, KSH 1917, DEAWN 
1918 – Reichsarchiv Potsdam (RD): Der Weltkrieg 
1914–1918 (Der Weltkrieg 1914–1918): Die Kriegfü-
hrung im Sommer und Herbst 1917. Die Ereignisse 
außerhalb der Westfront bis November 1918 (KSH 
1917, DEAWN 1918). Berlin, Mittler Verlag, 1929.
Scheer, R. (1920): Deutschlands Hochseeflotte im 
Weltkrieg. Persönliche Erinnerungen. Berlin, Scherl.
TNA CAB 2 – The National Archives, Kew-London, 
nekdanji Public Record Office (TNA), Records of the 
Cabinet Office: Comittee of Imperial Defence: Minutes 
of Meetings 120–175 (CAB 2).
Tschischwitz, E. v. (1931): Armee und Marine bei 
der Eroberung der Baltischen Inseln im Oktober 1917: 
Erfahrungen und Betrachtungen. Berlin.
Tschischwitz, E. v. (1937): Blaujacken und Feldgraue 
gen Oesel. Berlin, Bachmeister.
Зайончко вский, A. M. [Zajonchkovskij, A. M.] 
(1923): Кампания 1917 года. V: Зайончковский, A. M. 
(ur.): Военно-стратегический очерк войны 1914–1918. 
Часть VII. Moskva, Военно-историческая комиссия, 
Высший военный редакционный совет, 1923 [Kampa-
nija 1917 goda. V: Zajonchkovskij, A. M. (ur.): Voe-
nno-strategicheskij ocherk vojny 1914–1918. Chast‘ 
VII. Moskva, Voenno-istoricheskaja komissija, Vysshij 
voennyj redakcionnyj sovet].
Andersons, E. (2001): The military situation in the 
Baltic States. Baltic Defence Review, 113–153.
Antoličič, G. (2017): Avstro-ogrska vojska v senci 
vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Acta Histriae, 25, 
4, 899–918.
Barrett, M. B. (2008): Operation Albion: The 
German Conquest of the Baltic Islands. Bloomington, 
Indiana University Press.
Baumgart, W. (1970): Brest-Litovsk und Versailles: 
Ein Vergleich zweier Friedensschlüsse. Historische Ze-
itschrift, 210, 3, 583–619. 
Bebler, A. (2018): On the Global Impact of the Rus-
sian October Revolution of 1917. Prispevki za novejšo 
zgodovino, 58, 1, 26–39.
Bengelsdorf, L. (2008): Der Seekrieg in der Ostsee: 
1914–1918. Bremen, Hauschild.
Bideleux, R. & I. Jeffrie (1998): A History of Eastern 
Europe. Crisis and Change. London, Routledge.
Bizjak, M. (2017): Vojni načrti Kraljevine Italije proti 
Avstro-Ogrski do vstopa v prvo svetovno vojno. Acta 
Histriae, 25, 4, 863–882.
Buttar, P. (2017b): The Splintered Empires: The 
Eastern Front 1917–1921. Oxford, Osprey Publishing.
Christiansen, E. (1998): The Northern Crusade: 
Second Edition. London, New York City, Ringwood, 
Toronto, Auckland, Penguin Group. 
DiNardo, R. L. (2005): Huns with Web-Feet: Opera-
tion Albion, 1917. War in History, 12, 4, 396–417.
DiNardo, R. L. (2007): From Bucharest to the Baltic. 
German Air Operations on the Eastern Front, 19016–1917. 
https://www.airuniversity.af.edu/Portals/10/ASPJ/journals/
Chronicles/dinardo.pdf (zadnji pristop: 25. 3. 2019).
Englund, P. (2003): The Battle that Shook Europe: 
Poltava and the Birth of the Russian Empire. London, 
I.B. Tauris.
Forstner, G. G. v. (1938): Krieg in der Ostsee. Berlin, 
Gustav Weise.
Ganz, H. A. (1978): Albion – The Baltic Islands 
Operation. Military Affairs, 42, 2, 91–97.
Ganz, H. A. (1980): The German Expedition to Fin-
land. Military Affairs, 44, 2, 84–91.
Gibson, M. (2014): The Naval Balance of Power in 
1914. https://warandsecurity.com/2014/08/04/the-na-
val-balance-of-power-in-1914/ (9. 3. 2019).
Goran, T. & D. Hazemali (2017): Kerensky Offen-
sive, July 1917. https://commons.wikimedia.org/wiki/
File:Kerensky_Offensive,_July_1917.svg (zadnji pristop: 
15. 3. 2019).
Goran, T. & D. Hazemali (2018): Operation Albion, 
Final Stage (October 17–20, 1917). https://commons.
wikimedia.org/wiki/File:Operation_Albion,_Final_Sta-
ge_(October_17%E2%80%9320,_1917).svg (zadnji 
pristop: 20. 3. 2019).
Grafenauer, D. (2017): Centralne sile ter vstop Italije 
v prvo svetovno vojno: v luči korespondence med av-
stro-ogrskim in nemškim generalštabom. Acta Histriae, 
25, 4, 883–898.
Hart, P. (2013): The Great War. London, Profile Books.
Hazemali, D. (2017): The Battle of Galicia: The 
Disintegration of the AustroHungarian Land Forces on 
the Eastern Front in the First World War, With Special 
Emphasis on the Role of the Graz‘s III Corps and Slove-
nian Soldiers. Studia Historica Slovenica, 17, 161–197.
Hellmann, M. (1953): Die litauische Nationalbewe-
gung im 19. und 20. Jahrhundert. Zeitschrift für Ostfor-
schung, 2, 66–106. 
Herwig, H. H. (1980): »Luxury« Fleet. The Imperial 
German Navy 1888–1918. New York, Routledge.
Herwig, H. H. (2014): The First World War: Germany 
and Austria-Hungary 1914–1918. London, Bloomsbury 
Academic.

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 3
436
David HAZEMALI et al.: NEMŠKA ZASEDBA RIGE IN OPERACIJA ALBION: PRISPEVEK K RAZUMEVANJU VZHODNE FRONTE PRVE SVETOVNE VOJNE ..., 425–436
Hoffman, M. (1999): The War of lost Oppurtunities. 
London, Imperial War Museum.
Hollweg, H. H. (1980): »Luxury« Fleet. The Imperi-
al German Navy 1888–1918. London, Allen & Unwin.
Janssen, K. H. (1968): Alfred von Gossler und die de-
utsche Verwaltung im Baltikum. Historische Zeitschrift, 
207, 42–54. 
Kasekamp, A. (2018): A History of the Baltic States. 
London, Red Globe Press.
Kladnik, D. & D. Perko (2013): Pribaltik. V: Kladnik, 
D. & D. Perko (ur.): Slovar slovenskih Eksonimov. Lju-
bljana, Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU.
https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-ek-
sonimov/8265792/pribaltik?query=pribaltik&SearchIn=
All. (14. 3. 2019).
Kladnik, D. (2009): Odprte dileme pomenske razme-
jitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik, 
81, 23–36.
Komel, D. (2018): Veliki oktober in veseli december: 
o nekaterih vprašanjih oktobrske revolucije in revolucije 
sploh. Studia Historica Slovenica, 18, 3, 737–754.
Lehmann, J. (1994): Der Baltische Vertrauensrat und 
die Unabhängigkeit der baltischen Staaten ausgangs 
des ersten Weltkriegs. Journal of Baltic Studies 25, 2, 
131–138. 
Leonhard, J. (2018): Pandora‘s Box. A History of the 
First World War. Cambridge, Massachussetts, London, 
The Belknap Press of Harvard University Press.
Libbey, J. K. (2013): Alexander P. de Seversky and 
the Quest for Air Power. Washington, Potomac Books.
Münkler, H. (2015): Der Große Krieg: Die Welt 1914 
bis 1918. Reinbek bei Hamburg, Rowohlt Tachenbuch 
Verlag.
Parrott, A. (2002): The Baltic States from 1914 to 
1923: The First World War and the Wars of Independen-
ce. Baltic Defence Review, 8, 131–158.
Rauchensteiner, M. (2013): Der Erste Weltkrieg: und 
das Ende der Habsburgermonarchie 1914−1918. Wien, 
Böhlau Verlag.
Raun, T. U. (2001): Estonia and the Estonians. Stan-
ford, Hoover Institution Press.
Schindler, J. R. (2015): Fall of the Double Eagle: The 
Battle of Galicia and the Demise of Austria-Hungary. 
Nebraska, University of Nebraska Press.
Senn, A. E. (1994): Comparing the circumstances of 
Lithuanian independence, 1918–1922 and 1988–1992. 
Journal of Baltic Studies, 25, 2, 123–130. 
Sibul, E. A. (1989): The Origins of  Estonian Diplo-
macy, 1917–1920: The Roles of Kaarel Robert Pusta, 
Antonius Piip, and Jan Poska. Magistrska disertacija, San 
Jose State University.
Sondhaus, L. (2014): The Great War at Sea: A Naval 
History of the First World War. Cambridge, Cambridge 
University Press.
Staff, G. (2008): Battle for the Baltic. Triumph of the 
Imperial German Navy. South Yorkshire, Pen & Sword 
Maritime.
Stevenson, D. (2017): 1917. War, Peace & Revoluti-
on. Oxford, Oxford University Press.
Stone, N. (1998): The Eastern Front 1914–1917. 
London, Penguin Books.
Štepec, M. (2015): „Kot teleta smo bili“: izkušnja in 
spomin na Galicijo. Studia Historica Slovenica, 15, 2, 
357–357. 
Taube, A. F. v. (1969): Das Auswärtige Amt und die 
estnische Frage 1917/1918. Jahrbücher für Geschichte 
Osteuropas, 17, 542–580.
Thiele, G. A. (2010): Operation Albion and Joint 
Amphibious Doctrine. Joint Forces Quarterly, 59, 4, 
147–151. 
Tucker, S. C. [2005]: World War I: Encyclopedia. 
Santa Barbara, ABC-CLIO.
UNESCO (2012): West Estonian Archipelago. http://
www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/
ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-
-america/estonia/west-estonian-archipelago/ (20. 3. 
2019).
Watson, A. (2015): Ring of Steel, Germany and 
Austria-Hungary at War, 1914–1918. London, Penguin 
Books.
Жу к о в, E. M. [Zhukov, E. M. ] (1966): Моонзундская 
операция 1917. V: Жуков, E. M (ur.): Советская 
историческая энциклопедия 9. Moskva, Отделение 
истории Академии наук СССР [Moonzundskaja opera-
cija 1917. V: Zhukov, E. M (ur.): Sovetskaja istoricheska-
ja jenciklopedija 9. Moskva, Otdelenie istorii Akademii 
nauk SSSR], 673–674.