Zgodovinski spominki za prosto slovciisko ljudstvo. Spisal Davorin Trstenjak. Poiiikla. Fara in srenja Ponikla leži v jelšanskem (Erlacbstein) okraju kraj južne železnice,^ kjer je tudi železničina postaja, in sicer prva od Poličan. Šteje črez 2000 duš. Crkev prostorna je posvečena sv. Martinu, zraven farne crkve še ima podružnico sv. Ožvalda. Ker crkve v čast sv. Ožvaldu posvečene so prestare, kakor postavim v Ptujn, ktera že stoji črez tisoč let, smemo klepati, da je v Ponikli že v začetku 10. stoletja erkev stala. Gotovo je, da je leta 1241 na Ponikli že bila inieuitua fara. Tistega leta je umrl grajščak vojni.ški z imcnom Wilhelm. Ta je po krivici in z silo vzel Zajckloštrn več posestev, podložnikov, in je po-j škodoval jegove doliodke. Ka smrtni postelji ga obišče jegov spovednik Otto, fajmešter pri Novi crkvi, in ga nagovarja naj kloštru povrne poropane reči. Vilhelm se je spokoril, iii je v piičo priora Zajcklošterskega, in fajmeštra poniklanskega vse sopet povrnil kloštru, kav mu je po krivici vzcl bil. (Juvavia, pag. 260 — 282): Leta 1509 je cesar Maksimilian I. na novo ustanovljeneinu kollegiatnemu kapitulu v Rudolforem ali v noveni mestu na dolnjem Kranjskem poniklansko faro, ktera je tedaj obsegala vso šmarsko (jezersko) dekanijo, daroval za miznino *) Mensaldotatiou), in tako so novomeški korarji dobili patronat črez poniklansko faro in drugc fare šmarske dekanije. Ponikla, Ponikva pomcnja dolinat svet, v kterem voda hitro v zemljo p_onikne. Takošnib imen je več po gornjem in sredujem Stajeru, tudi na Kranjskern. Ponikla ostane zmirom imenitna, ker so se 26. novembra 1800. v tej fari in sicer na Slomu narodili nevmrljivi škof in slavni slovenski spisalelj Anton Martin Slomšek. Rojstni dom stoji na malem gričku in se lebko vidi na desni strani, kedar se človek po železnici iz Celja v Maribor pelje. Upati smemo, da ua rojstnem domu bodo vrli Pouiklani svoiemu slavnemu rojaku kakošen sporuinek postavili. Pouikla je že bila za Rimijanov naseljena, ker se je blizo farne crkve uašlo več starinskib reči iz one dobe. V pismib devetega stoletja se že tudi imenuje ves blizo Ponikve Hotunje (Cbotuna). Politični ogled. G. Revertera, dosedajni avstrijski poslanec na ruskem dvoru, bo prej ko ne zapustil državno službo; pravi se, da pride na njegovo mesto vitez Vetsera, dozdajni opravuik v Carigradu. Skupni vojui ruinister je ukazal, da se mora prva trctjina oiiib potrebščin, s kterimi bi se iraela amiada do konca tega leta priskrbeti, že oddati dotičnim komisijam do konca aprila, zadnja tretjina pa do konca avgusta. Sama znamenja, — da ostane mir! *) Miznina, Tisohgut, Kiicheneigen so se veleli vsi dohodki fare postavim desetina, lokno, žito, dobiček lova itd. Pis. Ogrska potrebuje 100 milj. 500 tisoč gld. na leto, minister obeta, da se bo znižal davek pri tabaku, pri soli (na 2 gld. 40 kr.) in od podedovanega blaga. Mi pa bomo srečni, če se nam le davki ne bodo poviševali! Na Bavarskem se pripravljajo za pristop južno-nemške zaveze k severno-nemški. Badenska je tudi dobila postavo o odgovornosti ministrov in svobodotniselno postavo za tisk. Danska zabteva od Pruske, da jej naj odstopi Alsen in Sundewit (tedaj tudi Diippel). Pruska vendar noče o tem uič čuti, in bati se je, da se spet pograbite. Danska je naznanila na Duuaj in v Pariz, da se ne bode na podlagi pniskib predlogov dalje pogovarjala. V Parizu se glasi o vojski zrairom bolj šiiijo ia pravi se, da se vojski z Prusko ni izognoti, čim prej se toraj začne, tem bolje. Napoleon se razgovarja s svojimi generali o vojski iu jeni potrebi. Lepo priliko za vojsko, bo mn morebiti ^dalo — Scbleswig-Holsteiusko! Po Spanskeni se zlo razširja neki list, čegar moto se glasi,: Proč z Burboni, živila demokratična vlada. Crnogora brepeni po vojski, vse je že z orožjemin z drugimi vojuimi potrebščinami pripravljeno. Iz Kaudije se jc naznanilo 5 hudih bitek, v kterih so bili Turki spet.prav živo tepeui. Turško. Turkom se ocl dana do dana huje godi, bolezeu natnreč zmirom inočneja prihaja : v Bosni vre ee daljo bolj: K r e t o bi sultan že rad odstopil Grkom, ako bi mu bila porok angleška in francoska vlada, da, se nm po tem ne bodo vzele druge dežele, R u ni e n i j a in E g i p t se boste menda kmalu za samostojne oklicale ; v Evropi tedaj, kakor v Afriki in Aziji, kjer se tudi Perzijanci pripravljajo na boj soper Turka, žuga polmesecu toliko nevarnosti, da bode bolezni težko prestal.