GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota. 21. februarja 1953 LETO VI. — STEV. 7 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni virednik Tone Maalo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Po«t. pr. 123. Tel. 20-07. Cek. rač. aaO-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tiak Celjske tiskarne, četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 30t din. Izhaja vsako soboto. PoitaiM plačana v gotovini. Frontnemu kongresu- frontni pozdrav! Samo nekaj dni nas loči od IV. kon- gresa Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo nedvomno prešel v zgodovino kot eden najpomembnejših dogodkov ne samo v življenju naših narodov, temveč tudi jnednarodnega socialističnega gibanja. V nedeljo, 22. februarja se bo v Beo- gradu zbralo več kot 2200 delegatov iz vseh 'frontnih organizacij. Kongresu bodo prisostvovali tudi mnogi gostje iz naše države: predstavniki kolektivov, javni in kulturni delavci, znanstveniki, predstavniki JLA, sindikatov in ostalih organizacij. Za ta kongres bodoče So- cialistične zveze delovnih ljudi Jugo- slavije vlada tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Večje število socialističnih naprednih gibanj bo poslalo na kongres svoje predstavnike. Posebna komisija Ljudske fronte pa je pripravila Pro- gramsko deklaracijo Ljudske fronte, katero bodo objavili na kongresu. V teh dneh so zaključile frontne or- ganizacije razprave o osnutku statuta. Pojačano ideološko politično delo čla- nov in istočasno razpravljanje o načrtu novega statuta sta značilnosti širokih priprav frontnih organizacij za bližnji kongres. Sicer je res, da so nekatere osnovne frontne organizacije v Celju in okolici o novem načrtu statuta zelo malo razpravljale. Tako so te organi- zacije marsikaj zamudile in so slabo izkoristile čas od 1. februarja, ko je bil objavljen statut, pa do danes. Namesto da bi člani Fronte samoiniciativno za- čeli razpravljati o statutu in s svojimi izkušnjami vplivali na vsebino in for- mulacijo statuta Socialistične zveze de- lovnih ljudi, so osnovne organizacije najbrž pričakovale direktiv od višjih forumov, čeprav bi že na osnovi poziva Zveznega odbora Ljudske fronte prav- zaprav morale razpravljati o statutu. S tem neupravičenim čakanjem so vod- stva osnovnih frontnih organizacij, kot tudi mnogi frontovci pokazali, da se še niso otresli v celoti starega načina dela in da se ne zavedajo povsem vloge osnovne organizacije, ki bi morala biti temelj politične dejavnosti Socialistič- ne zveze. Tam, kjer so pa razpravljali o osnut- ku novega statuta, so frontovci izna- šali zelo širok krog vprašanj ter pri- pomb, ki se nanašajo na organizacij- ske in načelne določbe statuta: ali naj bodo konference okrajnih in mestnih odborov enkrat na leto ali samo vsako drugo leto, kot to predvideva statut; e.li so poleg izvršnih odborov potrebna še tajništva; vprašanje o pristopanju tujih državljanov v Socialistično zvezo so na primer načeli frontovci v Prebol- du in bili so mnenja, da je lahko tudi vsak tuj državljan član Zveze, če se '•inja s statutom in programom Soci- alistične zveze; vprašanje kolektivnega članstva in ženskih sekcij; višina in na- čin plačevanja članarine itd, Danes odpotujejo na kongres iz Celja in okolice delegati, katere smo izvolili na mestni in okrajni frontni konferenci. Z njimi pošilja naše delovno ljudstvo kongresu in maršalu Titu pozdrave z vročo željo, da bo uspešno delo kon- gresa še en temeljni kamen v nadalj- njem družbenem razvoju naše sociali- stično-demokratične zgradbe. Obenem pošiljamo z njimi obljube, da bomo zvesto sledili Programski deklaraciji, ki jo bo kongres sprejel. V takem razpoloženju željno pričaku- jemo prvih obvestil s kongresa, kate- rega delo bomo budno spremljali. -ma- Sprejet je družbeni plan za okraj Celje-okolica z DRUŽBENIM PLANOM JE ZAJAMČEN GOSPODARSKI RAZVOJ OKRA- JA — INDUSTRIJA PRISPEVA 84% AKUMULACIJE — POLEG 354 MILI- JONOV BODO PODJETJA PRISPEVALA SE 130 MILIJONOV IZ PRESE- ŽENE AKUMULACIJE IN SKLADOV — ZA KMETIJSTVO BO PRISPEVA- LA OZZ SE 331 MILIJONOV — GRADNJA IN POPRAVILO SOL, CEST, MO- STOV IN OBNOVA NA KOZJANSKEM OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE-OKOLICA JE NA SVOJEM RED- NEM ZASEDANJU DNE 13. FEBRUARJA SPREJEL DRUZPENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1953. DRUŽBENI PLAN OBSEGA 11.540,683.000 DINfc DRUŽBENEGA BRUTO PRODUKTA. OD TEGA ODPADE NA AMORTIZA- CIJO 1.074,604.000 DIN, NA POTROSNI SKLAD 4.075,673.000 DIN, NA AKU- MULACIJO PA 6.390,406.000 DIN. KAKO MOCNO JE ZASTOPANA V OKRA- JU INDUSTRIJA IN KAKO VISOKA JE NJENA STORILNOST NAPRAM OSTALIM PANOGAM GOSPODARSTVA JE RAZVIDNO IZ TEGA, DA LE- TA USTVARJA 84% AKUMULACIJE, MEDTEM KO GRADNJA, KMETIJ- STVO, PROMET, TRGOVINA IN GOSTINSTVO TER OBRT PRISPEVAJO SKUPAJ KOMAJ 16% AKUMULACIJE. ....... ________________ , . '........., Z družbenim planom je zajamčen go- spodarski dejavnosti v celjski okolici uspešen razvoj v tem letu. Akumula- cijsko stopnjo pa bo možno v nekate- rih podjetjih še zvišati, zlasti če bodo znali povečati storilnost dela, znižati režijske stroške in izboljšati komer- cialno sposobnost. Največ težav pri ustvarjanju akumulacije imata rudni- ka Zabukovca in Laško vsled zastare- lih obratov. Tu bi bilo potrebno vlo- žiti precej sredstev za modernizacijo rudniških naprav. Predvsem v rudni- ku Zabukovca bo treba čimprej zgra- diti novo separacijo, ker je sedanja že zastarela in ima premajhno kapaciteto. Trenutno so v težkem položaju tudi ne- katere tekstilne tovarne, ki imajo v skladiščih že dokaj velike zaloge blaga, vendar izgleda, da bodo svoje zaloge kmalu razprodale na Bližnji Vzhod. S tem se bo pa tudi njihovo gospodar- sko stanje izboljšalo. Kljub temu da kmetijstvo prispeva zelo majhen od- stotek v akumulacijo, so ugotovili, da se je kmetijska proizvodnja lani le ne- koliko dvignila. Levji delež k napred- ku v kmetijstvu je prispevala Okraj- na zadružna zveza, saj je lani investi- rala preko 120 milijonov din za na- bavo raznih strojev, traktorjev, za ob- novo vinogradov ter za razne regula- cije. Dr'užbeni plian nudi 354 milijonov din za kritje družbenih potreb v okra- ju; za promet 99,276.000 din, za social- no zaščito 86,209.555 din, za zdravstvo 42,160.000 din ter za stroške državne uprave in popravilo cest 122,000.000 din. Izdatki so povsod višji kot lansko leto. Zlasti so se zvišali izdatki za podpore socialno ogroženih oseb in za stroške v domovih, ker lani ti izdatki niso bili zadostni. Izdatki v zdravstvu so se zvi- šali predvsem zaradi reorganizacije zdravstvene službe ter zaradi kritja ne- katerih obveznosti iz okrajnega prora- čuna. Poleg omenjenega bo letos okrajni ljudski odbor prispeval za komunalno dejavnost, kmetijstvo prosveto, zdrav- stvo in obnovo domov po okupatorju prizadetim še 130 milijonov din. Ta denar bo okraj dobil od podjetij, ki bo- do prispevala okraju še 31% iz skla- da za samostojno razpolaganje in 51% od presežka akumulacije. O tem, kako bodo delili ta sredstva in zakaj, so v zboru proizvajalcev kot v okrajnem zboru živahno razpravljali. Sklenili so, da bodo za elektrifikacijo up>orabili30 milijonov din. Elekrifikacijski plan v okraju predvideva, da se naj ta sred- stva predvsem koristijo za elektrifika- cijo predela ob Šoti i, kozjansko-pla- ninskega predela ter krajev Savinjske doline, ki so v času NOB dali prve žrt- ve, kot so: Dobrovlje, Cmi vrh, Pire- šica, Ponikva in Galicija. Predvideni denar bodo prvenstveno uporabili za nabavo materiala, medtem ko bodo ostala dela prebivalci teh predelov iz- vršili sami. Za gradnjo novih in za popravilo okrajnih cest bo okraj prispeval 19 mi- lijonov din. Tu gre predvsem za cesto Sv. Flori j an — Rogaška Slatina, Vir- štanj — Poljana — Zusem — Virštanj, Praproče — Lupa itd. Tudi za komu- nalno dejavnost nekaterih občin so do- delili primerne zneske. Okrajni ljudski odbor je dodelil tudi 10 milijonov din kredita za zidavo mostu preko Savi- nje v Grižah in 2 milijona din za po- pravilo mostu v Rimskih Toplicah. Za potrebe kmetijstva so iz teh sred- stev dodelili 5 milijonov za kmetijsko šolo v Šentjurju, za drevesnice in trs- nice v okraju pa tudi 5 milijonov din. Poleg tega bo v kmetijstvo investirala iz zadružnih sredstev tudi Okrajna za- družna zveza 331 milijonov din, kar predstavlja visok znesek. S tem denar- jel bodo prvenstveno regulirali Lož- nico, nabavili kmetijske stroje in trak- torje ter obnovili vinograde in sadov- njake. Odobreni so krediti za šolstvo v vi- šini 14,300.000 din. Od tega bodo upo- rabili za zgraditev šole v Jurkloštru 10 milijonov din, za dograditev šole v Do- brini pri Zusmu 800.000 din, na Pla- nini 500.000 din, ostalo pa za p>opra- vila potrebnih šol v okraju. Obnova podeželja še ni končana. Na Kozjanskem so še primeri, da stanuje- jo ljudje po kleteh in v hlevih. Zato je okrajni ljudski odbor dodelil za ob- novo teh predelov 6,5 milijona din kre- dita. Potrebe so še večje, vendar bo s tem zaenkrat pomagano vsaj tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Okrajni ljudski odbor je razpravljal še o mnogočem in ugotovil, da zaen- krat ni mogoče dati na razpolago več denarnih sredstev, ker so le-ta ome- jena. Občinski ljudski odbori pa na svo- jem področju lahko dohodke zvišajo z dosledno izterjavo vseh dohodkov. Po- leg tega bo okrajni ljudski odbor opro- stil plačevanja akumulacije vsa pod- jetja, ki se bodo letos na področju občine na novo ustanovila. Plačati bo- do morala le prispevek za socialno za- varovanje zaposlenih delavcev in usluž- bencev. Na zasedanju so sprejeli tudi več od- lokov gospodarskega značaja. Najvaž- nejši med njimi so odlok o obratoval- nem času trgovskih in gostinskih pod- jetij ter obrtnih delavnic, odlok o ob- vezni tuberkulinizaciji goveje živine ter odlok o prepovedi točenja samorod- nih vin. S sprejetjem družbenega plana in proračuna za leto 1953 je sprejel Okraj- ni ljudski odbor veliko nalogo. Za ustvaritev le-te bodo potrebni še ve- liki napori vseh delovnih ljudi v okra- ju. izdatna pomoč naših l(alel(tivov nizozemsicim in anglešicim ponesrečencem Naši ljudje v Celju in celjski okolici kažejo veliko razumevanje za pomoč po velikih poplavah prizadetim ljudem v Nizozemski in Angliji. Ze v prejš- nji številki smo poročali, da so prvi dan- zbiranja v celjski okolici zbrali 950.000 din pomoči. V tem tednu pa je ta vsota znatno narasla. Po sprejetih podatkih bodo mnogi delovni kolektivi prispe- vali poplavljencem enodnevni zaslužek. Tekstilna tovarna v Preboldu bo da- rovala nedeljsko proizvodnjo, poleg te- ga pa bo uprava prispevala še 100.000 din. Prebivalce pa obiskujejo z nabiral- nimi polami. Dosedaj se je najbolj izkazal kolek- *ov Doma onemoglih v Vojniku. Kljub temu, da je tako rekoč sam potreben pomoči, je uprava darovala 5000 din, ripomniti je treba, da je to že druga knjiga, ki jo je izdalo časopisno podjetje »Glas Gorenjske« v Kranju. Zboljšanje kmetijske proizvodnje osnovna naloga Kmetijske zadruge v Celju Kmetijska zadruga v Celju je bila ustanovljena pred dobrima dvema le- toma; nastala je z združitvijo kmetij- skih zadrug v Medlogu in na Zg. Hu- dinji. Ob ustanovitvi je zadruga pre- vzela 400.000 din dolga. Zaradi skrbnega in dobrega gospodarjenja pa ji je uspelo že v prvem letu delovanja dolg popla- čati. Se več, že to leto je imela 230.000 din dobička. Uspešnost njenega dela se je pokazala tudi v 1951. letu, ko je dosegla 1,369.278 din čistega dobička. Bilanca lanskega leta pa je pokazala že 2,127.052 din dobička. Lani je celjska kmetijska zadruga prevzela, oziroma na novo ustanovila tri trgovske poslovalnice, gostilno, dve- mesnici in predelovalnico mesa. Njeni odseki so dobro delali. Vsekakor pa se je čutila premajhna aktivnost na polju kmetijskih odsekov. Upajmo, da bo kmetijska zadruga v letošnjem letu te- mu vprašanju posvetila več pozornosti. Ce že računamo, da je zadruga lani na- bavila večje število kmetijskih stojev in pa če upoštevamo odločitev občnega zbora zadružnikov, ki je bil pred krat- kim, da se lanski čisti dobiček v večji meri uporabi za zboljšanje kmetijske proizvodnje, potem lahko z zaupanjem pričakujemo, da bo zadruga letos uspešno rešila svojo največjo nalogo — zboljšanje kmetijske proizvodnje. Pomemben delež k tej nalogi bo dalo tudi posestvo kmetijske zadruge v Bu- kovžlaku, na katerem bodo pride- lovali v prvi vrsti semensko blago in gojili "perutnino za celjski trg. Občni zbor zadružnikov je tudi do- ločil zneske obratnega, sezonskega in investicijskega kredita ter sprejel pred- log, da se članski delež zviša na 1000 din. Zadružniki so med drugim sprejeli tudi pravila. V njih je najznačilnejša postavka v tem, da se čisti dobiček deli v razne sklade, le-ti pa se v no- benem primeru ne morejo deliti med člane. V precej živahni razpravi so navzoči z veseljem pozdravili predlog, da naj bi v novem zadružnem domu odprli vsaj prva dva razreda osnovne šole. S tem bi ne samo razbremenili že tako pre- napolnjene šole v mestu, ampak bi tudi skrajšali najmlajšim učencem dol- go pot do šole. Pri volitvah so zadružniki znova po- verili mesto predsednika tov. Stanku feožiču, ki je že doslej uspešno deloval na tem mestu. -ič. Zveza borcev 11, čeirti v Celju je odkrila spominsko ploščo ilegalcu Tinetu Majerju v nedeljo doi>oldne je bila pred hišo bivše Ljudske posojilnice (sedaj Na- rodna banka Celje-okolica) skromna slovestnost, skromna po tem, ker se je k odkritju spominske plošče ilegalcu Tinetu Majerju zbralo za borbeno Celje dosti premajhno število ljudi. Člani Zveze borcev druge četrti so ta dan z odkritjem te spominske plošče poča- stili spomin ilegalca Tineta Majerja, ki je v juliju 1942. leta raje skočil iz dru- gega nadstropja skozi okno in s tem žrtvoval svoje življenje, kakor pa da bi gestapovcem, ki so ga zasliševali kar- koli povedal o delu svojih tovarišev. Sodelovala je tudi godba na pihala SKUD »France Prešeren«. V Celju bo treba pohiteti s pripravami za izdajo delovnih hnjizic Po uredbi se noben delavec v letu 1953 ne bo mogel zaposliti brez delovne knjižice. (Obrazložitev te uredbe je v Gospodarskem vestniku od 7. febr. t. m.) Zato je skrajni čas, da se celjska in okoliška podjetja, občinski ljudski odbori in posamezniki bolj resno za- vzamejo za to vprašanje in pospešijo delo za izdajo delovnih knjižic. Kdor se danes hoče zaposliti, mora podjetju predložiti delavsko knjižico, odnosno, predložiti prijavo za izdajo delavskih knjižic pri Poslovalnici za delo v Celju. S seboj morajo prinesti staro delovno knjižico in dokazila za delovne dobe. Brez tega se ne bo mogel nihče zaposliti — zato začnite z ure- jevanjem in zbiranjem dokumentov. Pri Poslovalnici za delo v Celju sta 2 komisiji za priznavanje delovne dobe, ki zasedata vsak dan razen sobote. Pri podjetjih in ustanovah, ki zaposlujejo nad 50 oseb, so postavljene posebne ko- misije za izdajo delovnih knjižic. Delo teh komisij ovirajo največkrat delavci sami, ki nočejo komisijam izročati ori- ginalnih dokumentov, odnosno od so- dišča overovljenih prepisov. Nekateri pa zavirajo delo tudi s tem, ker se ne potrudijo, da bi pravočasno dobili iz- pričevala ali dokazila o prejšnjih za- poslitvah. Nekatera podjetja v Celju in okolici se premalo zanimajo za delo pri vpra- šanju delovnih knjižic (»Metka« Celje, Pivovarna Laško, Sekcija za vzdrže- vanje cest in druga. Občy;iski ljudski odbori pa se z malo izjemami sploh še niso lotili priprav za izdajo delovnih knjižic za svoja lokalna podjetja, kljub temu, da jih je naša Poslovalnica že nekajkrat opozorila na to. Zelo pomanjkljive so prijave in do- polnila v delavskih knjižicah pri Zdra- vilišču Laško, Rudniku Zabukovci in Tekstilni tov^arni Juteks v Žalcu. Na- sprotno pa so izredno skrbno in vestno izpolnili prijave in dopolnila v delav- iskih knjižicah Tovarna tehtnic, Hme- zad Žalec, »Kambrus« Zreče, Tovarna kovanega orodja Zreče, Tovarna noga- vic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold, Kemična Celje, Rudnik Laško ter celj- ska postaja in Sekcija za vzdrževanje proge. Za Celje mesto in okolico je do danes povsem gotovih okrog 2000 delavskih knjižic. v. S. Kako \e potekal občni zbor KZ Sešče pri Preboldu NEDEMOKRATIČNOST V ZADRUGI — ZADRUŽNIKI IZ SESC HOCEJO PREVLADOVATI NAD ZADRUŽNIKI IZ MATK IN SV. LOVRENCA Pred kratkim so se zbrali zadružniki vasi Sešče, Sv. Lovrenca in Matk na občnem zboru KZ v zadružnem domu v Seščah. Iz poročila, ki ga je podal tajnik zadruge je bilo razvidno, da je Kmetijska zadruga v preteklem letu dosegla precejšnji finančni uspeh. Či- stega dobička je bilo preko 400.000 din. Iz poročila je bilo nadalje razvidno, da so bili sicer ustanovljeni razni od- seki, ki pa niso zaupanega jim dela opravili tako, kot bi bilo želeti in so ostali v glavnem le na papirju. V teku samega občnega zbora so se dogodile večje napake, katere smatra- mo, da razvoju zadruge ne bodo kori- stile v nobenem primeru. Ze v doseda- njem odboru je imela dominantno vlo- go vas Sešče, tako da so bile vse funk- cije odbora KZ v rokah odbornikov iz Sešč, ostale vasi pa so igrale le pod- rejeno vlogo. Zato je med letom prišla do izraza težnja zadružnikov iz Sv. Lovrenca, da se priključijo v KZ Pre- bold. Prijav za vstop v KZ Prebold je bilo preko 10. Centralistična vloga vasi Sešče napram ostalim je prišla do izraza tudi na samem občnem zbo- ru KZ. Ze v začetku občnega zbora so soglasno izglasovali, da se voli v novi odbor 7 odbornikov, in sicer 3 v Seščah 2 v Sv. Lovrencu in 2 v Matkah, kar smatramo, da je bilo pravilno. Ko je kandidacijska komisija predlagal^Jcan-. didatno listo novih odbornikov je bilo ugotovljeno, da kandidirajo v Seščah trije tovarniški delavci in nobeden kmet. Ko je na tak socialni sestav dal član občinskega komiteja ZK Prebold ugovor, ga je predsedujoči, ki je po poklicu tovarniški delavec, zavrnil, češ, da ne sme ugovarjati, ker ni član KZ, čeprav je bil le-ta tudi sin članice Kmetijske zadruge v Seščah, ki ga je pooblastila, da prisostvuje občnemu zboru. Ob takem socialnem sestavu tudi predložene liste niso izglasovali. Da pa predlagani ne bi izpadli iz odbora, so si izmislili, da je treba odbor razširiti tako, da pridejo vanj tudi kmetje. Na ta način so prvotni sklep za sedem od- bornikov razveljavili in ga razširili na devet ter izvolili iz Sešč še dva kmeta. Tako imajo Sešče 5 odbornikov. Sv. Lovrenc 2 odbornika in Matke 2 od- bornika. S tem so dosegli, da ena vas preglasuje obe ostali vasi, čeprav so ekonomsko in po številu prebivalcev vse tri enake. Želimo, da v KZ Sešče pride bolj do izraza demokratičnost, ker bo tak način poslovanja pripeljal do večjega uspeha. Prav gotovo bodo ne- pravilnost občnega zbora uvideli tudi na Okrajni zadružni zvezi v Celju in odpravili tako stanje, ki samo škoduje ugledu našega zadružništva. ____,_______ K. L.. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. februarja 1953 Stev. 7 Kadar je včasih zmanjkalo vidnejših drploma;takih akcij, so rekli, da je za časnikarje naslopila doba kislih kuma- ric. Pretekli teden ni tvil eden takih, ki bi bil bogat s hrupnimi, dalekosežnimi dogodki. Svet je nekako onemel in se zamislil. Koliko je pri tem kriva orja- ška vremenska katasitrofa, ki je zadela malo Holandijo in Britanijo, koliko pa težave, ki jih ima Evropa z ustvarja- njem evropske ctorambne skupnasti, je težiko reči. Katastro-fa je za hip obudila v premnogih deželah soču^tje do tn:e- čega človeka in pokazala nadebuden smisel za mednarodno pomoč in sode- lovanje. Saj pa je tudi po nesreči ne-^ posredno prizadetih več ko^t milijon lju- di, posredno pa je to — po Churehillo- vih besedah — nesreča vsega naroida. Holandcem je izrazila sožalje celo In- donezija in cibljiubila ipomoč. čeprav ho- lanskih_^kolonizatorjev nima ravno v doibrem spominu. Ko na eni strani opažamo prebujanje plemenitih človeških čustev, imamo na drugi strani priložnost videti najbolj zaslepljeno sovraštvo, mržnjo in narav- nost blazno ošabnost, brezobzirnost in trmo. S temi nič kaj razveseljivimi last- nostmi se odlikujejo naši dični sosedje, Romuni in Bolgari. Prvi ne marajo de- lati za pameten sporazum pri zavaro- vanju rečnega prometa v Djerdapski soteski, drugi pa so se zapisali v zgo- dovino z najbolj neotesanim ravnanjem z našimi diplomatskimi predstavniki. Da so sateliti SZ do krvi .skregani s pametjo, se vidi iz nadaljnjega rovar- jenja proti Zidom in iz vedno novih čistk. Kontrarevoluciji na Vzhodu se je že posrečilo, da je v očeh množic socializem izgubil ugled: nobenega pa- metnega človeka ne dobiš, ki bi si že- lel, da zavlada nad njim tak nečloveški sistem. V tej luči je toliko večji med- narodni pomen naše domovine, ki ener- gično sklepa prijateljske zveze z Grčijo in Turčijo, istočasno pa ustvarja s celo vrsto revolucionarnih ukrepov tak de- mokratični socializem, ki bi naj bil za množice vabljiv, v resnici najnapred- nejša družbena oblika, do katere je člo- vek doslej v teoriji in praksi mogel priti. Ves svet je pretekli teden priznal, da je naša politika do ogrožene Grčije in Turčije edino pravilna. To priznanje je toliko pomembnejše, ker je marsikak človekoljub razočaran sklonil glavo ob zapletanju vprašanj evropske obrambne skupnosti, ki ji vedno kaj prekriža pot. Dulles si v svojih izjavah sicer res rad nasprotuje, toda kljub temu je iz njegovega desetdnevnega ogledo- vanja starega sveta razvidno dvoje: da je Ameriki — ali vsaj Dullesovi Ame- riki — Nemčija zelo pri srcu in da Francija ni več središče Evrope. Angle- ži so pač v zadnji vojni zabeležili ne- primerno večje uspehe kakor Francija, ki' se je drži kolaboracionistično blato, pa naj se pere ali ne pere. Zato je njen položaj v ameriških načrtih več kot tragičen. »Noblesse oblige«, toda sila kola lomi. Kako istočasno obdržati nimbus velesile, zraven pa skloniti vrat pred stricem Samom in to pri takih za- devah, kot so neporavnani računi z Nemčijo! Potovanje Reneja Mayerja v Anglijo je angleški tisk obdal z glo- riolo tradicionalnega prijateljstva, toda vprašanje je, če se je Franciji pot tako izplačala, kakor si jo je • zamislila. Pa če bi bile tu samo evropske zadeve! Ko so pa tu še kolonije! In Angleži so jih v zadnjem času v Sudanu in Egiptu za- čeli reševati zelo realistično po načelu: bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. To je vse nekaj drugega kakor francosko divje romantično krotenje severno-afriških osvobodilnih" gibanj. Toda ne! Napovedujejo, da se je tudi francoskih višjih 2U0 familij odločilo, da bo upoštevalo dejstva in se z njimi nekako pomirilo. Grozdje, ki ga bodo brali v kolonijah, bo bolj kisio, tudi manj ga bo, toda nekaj ga bo že še! Cim prej bo prišlo do globljega spo- razuma med evropskimi narodi, tem manj bo tudi možnosti, da bi stric iz Amerike teroriziral na kakršen koli na- čin ubogi stari svet. Nič kaj prijetna in okusna niso bila Dullesova očitanja zaradi tistih 40 milijard. Mož jih je po- vedal tako debelo, da se je potem oprezno vgriznil na jezik in evropske vodilne može pohvalil, da v redu delajo. Ce le ni bil to slabo preizkušen vzgojni manever, prozorna taktika, ki jo lahko spregledajo otroci, a kaj šele v tego- bah preizkušeni stari svet. Najprej grož- nja s Formozo, nato očitki zaradi pod- por, pritisk na želodec, no in ko pride do moledovanj, priznanj in kesanja pa še malo božanja in Dulles odleti na svoj kontinent, kakor da je vse v redu opravil. Evropa teoretično razume to amerikansko kontinentalno politiko, to- da težko se je odpovedati zgodovini. Ce živiš še tako »aktualno«, piješ mleko tradicije, stoletij in desetletij. Pre- teklost je prav tako otrok človeštva ka- kor prihodnost. Mi Jugoslovani smo v delu za mir pokazali, da je treba upo- števati obe. Da bi le posnemali naše stališče tudi fanatični iredentisti on- stran Jadrana, ki so se v zadnjem ted- nu spet razpisali z geslom: Nemčiji Slezijo, Italiji Istro! Ne samo Istro! Za- der, Reko, Postojno! K sreči tem histe- rikom svet ne prisluhne. Nam pa gre bolj na živce njihova kratkovidnost kakor pa požrešnost. Skupščina TrgOTinsko^^^gostinske zbornice 4 razpravljala o tainih problemih gospcdarsita za t.eI|e^nieStO j„ © bodočem delu zbornice Upravni odbor Trgovinsko-gostinske zbornice za Celje-mesto je pred krat- kim na I. letni skupščini podal obračun dela za razdobje odkar je bila zbornica ustanovljena. Prisostvovali so predstav- niki celjskih trgovskih, gostinskih in industrijskih podjetij — člani zbornice, tajnik Trgovinske zbornice LRS tov. Zvone Teržan, prestavniki Gostinske zbornice LRS, Mestnega ljudskega od- bora ter gostje sosednih zbornic. Predsednik zbornice tov. Mirko Zic je podal referat o dosedanjem delu zbornice. Poudaril je, da dobiva zbor- nica spričo decentralizacije oblasti ve- dno večji pomen. Celjska trgovska mre- ža ima 27 podjetij; 10 veletrgovin in 17 maloprodajnih podjetij. V letu 1952 so podjetja ustvarila okoli 2,5 milijardi prometa. Velika večina trgovskih pod- jetij je vključena v zbornico, izven organizacije pa se nahajajo še poslo- valnice tistih podjetij, ki imajo sedeže v drugih krajih. Najosnovnejša naloga zbornice je bila, boriti se proti pojavom monopolizma. Tudi na najožjem gospo- darskem področju je potrebna decen- tralizacija. Potrebna so nam dobro ure- jena podjetja posameznih panog trgo- vine. Nedavna reorganizacija v tekstilni stroki je odpravila monopolni položaj edinega podjetja za tekstilne izdelke, pravtako je odpravljen monopolni po- ložaj podjetja Usnje-Kemikalije. Ven- dar le še obstojajo podjetja, ki kažejo še vedno močne tendence k monopo- lizmu. Celjski trgovski lokaSli so še vedno zelo zaostali in neurejeni. Zbor- nica se skupno z Mestnim ljudskim od- borom trudi za sodobnejšo in kultur- ne j šo podobo lokalov. Se bolj pa je kritično stanje v go- stinstvu. Edini hotel, ki je na razpo- lago, ne zadošča potrebam našega me- sta. Predvidena je adaptacija Uniona za hotel. Pred kratkim je bilo ustanov- ljeno gostinsko podjetje s hotelom in kavarno »Dom«, ki je doslej pripadal Tovarni emajlirane posode. V kratkem bo pričela obratovati tudi restavracija »Pošta«, ki se bo razvila v hotel. V načrtu so še adaptacije nekaterih ob- stoječih gostinskih obratov, v gradnji je nova kavarna pri Mestnem gleda- lišču. V Celju deluje 10 državnih go- stinskih podjetij, 13 zakupnikov in 21 privatnih gostilničarjev. Da bi dosegli izboljšanje v urejenosti trgovin in gostišč, je zbornica sprejela več sklepov in predlogov v zvezi s stopnjo amortizacije. Letos bodo vele- trgovine ustvarjale sredstva v pov- prečju 0.5% od prometa, maloprodajna trgovska podjetja 1%, gostinski obrati pa 7%. S tem se bo povečala možnost investicij za lepšo ureditev lokalov. Predsednik je opozoril, da zbornici še do danes niso bili dodeljeni poslovni prostori in zahteval, da se bivša last- nina Gremija-trgovcev vrne zbornici. Anketa o ustanovitvi carinarnice v Celju je bila zelo uspešna. Podjetij, ki se bavijo z izvozom in uvozom je v celjskem bazenu precej, za to je cari- narnica potrebna. Zbornica je tesno sodelovala z vod- stvom šole za trg. učence, ki je leto,s pokazala lepe uspehe. V pretres je bil dan predlog, da bodo v bodoče trgovska podjetja prispevala sredstva v višini 1 % od plačilnega fonda za to šolo. Pred- stoječi izpiti zahtevajo ustanovitev od- bora za vzgojo kadrov, ki bo v krat- kem ustanovil tečaje in pripravil izpite. Iz poročila tajništva je bilo razvidno, da ima zbornica poleg upravnega od- bora, nadzornega odbora in častnega sodišča še odseka za trgovino s podod- seki po strokah in za gostinstvo. Organi zbornice so še odbori ža finančna, ta- rifna in carinska vprašanja, šolski od- bor in ekonomsko-upravni odbor. Od- bori so reševali važna vprašanja druž- bene evidence, amortizacije in bUance, odseki pa vse drobne, tekoče naloge. V bodoče bo treba še več samostojnosti v odločanju zadev v okviru posameznih panog. S tem bo razbremenjen upravni odbor, ki bo lahko razpravljal le o na- čelnih vprašanjih. Tovariš Stane Zagoričnik je dal ob- širno poročilo o delu Trgovinsko-indu- strijskega odseka in pododsekov ter o problemih trgovine. Odsek je sklenil oživeti tradicionalne sejme v Celju. Za- gotovil je normalen dotok mlevskih iz- delkov na celjsko tržišče. Večji pouda- rek bo treba dati socialistični trgovski poštenosti. Nekatera trgovska podjetja postavljajo svoje interese pred interese skupnosti. Odpraviti moramo napake v trgovski mreži pekarn in klavnice, zagotoviti z ustanovitvijo novih isto- vrstnih podjetij konkurenčnost. Zbornica je organizirala strokovna predavanja za trgovsko osebje. V tek- stilni stroki se je pokazalo koristno sodelovanje trgovine in industrije. Les- ni odsek je rešil več vprašanj odkup- nih cen ter plasmana lesnih mas. Ko- vinski pododsek se je bavil s proble- mom monopolizma, ki ga skušajo uva- jati nekatera metalurška podjetja in agencije. Podjetja črne metalurgije namreč sklepajo monopolistične pogod- be in diktirajo cene. Predsednik gostinskega odseka je predlagal nekatere spremembe v loka- lizaciji gostinskih obratov. Odsek je izvedel uspešno tekmovanje gostinskih obratov. Finančni odbor je obravnaval pro- bleme v tekočem poslovanju podjetij in to: družbeno evidenco, kredite, bi- lance, gotovinska sredstva, ustanovitev carinarnice v Celju, stopnja amorti- zacije ter proračun zbornice. Po poročilih je sledila razprava, v ka- teri je bilo posebno poudarjeno vpra- šanje družbene evidence. Glavni tajnik Ti-govinske zbornice LRS tov. Teržan je orisal pomen družbene evidence, ki je v današnji stopnji gospodarskega razvoja nujno potrebna. Zastopniki podjetij so zahtevali naj bi se družbena evidenca posluževala za svoje izračune bruto bilanc podjetij. Razprava je po- kazala, da bodo morali marsikai spre- meniti v naših gostinskih obrdtih, ki še zdaleč ne dosežejo sodobnega nivoa, niti po urejenosti, niti v postrežbi. Zato je vprašanje strokovnih izpitov toliko bolj važno. Skupščina je osvojila nekatere spre- membe v statutu in poslovnikih in iz- volila: U-članski upravni odbor. gr. Sindikalne podružnice državnih ustanov so izvršile občne zbore Vsakdo, ki je prisostvoval občnim zborom sindikalnih podružnic usluž- bencev državnih ustanov v Celju in primerjal letošnje in lansko delo, je lahko ugotovil napredek teh organi- zacij. Vsebinsko so najboljše obdelali delo izvršnega odbora in nakazali pot za bodoče delo v podružnici javnega to- žilstva in sodišča v Celju. V teku leta so se tej podružnici' priključili še člani Uprave državne varnosti in na novo- osnovanega arbitražnega sodišča. Po- sebno so obšino obdelali vprašanje štu- dija, govorili so o polaganju izpitov, ugotavljali uspeh dela v upravi in sta- tistično prikazali številne opravljene nadure. Javno so grajali nepravilen od- nos nekega uslužbenca do sotovariša in se s tem dotaknili odnosa, kateremu med nami ni mesta. Na podružnici DOZ je bil razgovor po podanem poročilu neprimerno ži- vahnejši kakor v preteklem letu. Člane te podružnice posebno tišči trda centra- listična ureditev celotnega poslovanja, ki je močna ovira uspešnejšemu in pra- vilne j šemu delu podružnice. Vse per- sonalne in celo neznačajne zadeve še vedno rešujejo v centrali, čeprav na drugi strani ti uslužbenci opravljajo vso operativno delo, ustvarjajo in od- govarjajo za ogromna denarna sredstva. Nič manj jih ne boli, pred kratkim iz- vršena prevedba. Od 31 uslužbencev jih je 21 do 68% razporejenih v XX. in XIX. plačilni razred s 5000 in 5300 din mesečne plače. Med uslužbenci ni niti enega z višjim nazivom, kljub temu, da vse delo na podružnici zahteva i strokovnosti i organizacijske sposob- nosti. V Narodni banki Celje-mesto so v preteklem letu obiskali večino podjetij in na sestankih delavskih svetov pojas- njevali tekoče novosti v zvezi z banč- nim poslovanjem. Nihče ne more reči, da ta podružnica ni napredovala, zlasti, če nekdo pozna delo-banke v preteklem letu in pogoje pod katerimi je delala. Na občnem zboru so se precej časa zadržali in podrobno pretresli proračun. 4)odružnice za 1953 leto. Ugotovili so, da jim minimalna kvota, ki jim ostane na razpolago, ne bo mogla kaj prida pomagati pri njihovem sindikalnem de- lu. Sestavili so poseben predlog, ki ga bodo predložili republiškemu odboru. Na okraju Celje-okolica so med dru- gim kritizirali finančno nadzorstvo. Po- družnica je uspšno izvršila nalogo gle- de rednih predavanj pri sodelovanju v manifestativnih fizkulturnih priredit- vah, ki jih je organiziral mestni odbor sindikata. Proti pričakovanju je bila zelo šibka debata na občnem zboru podružnice MLO. Kljub temu, da je podružnica med letom delala, da imajo polno pro- blemov, ni diskusija iznesla ničesar. Diskutirala sta pravzaprav samo de- lovni predsednik in predsednik podruž- nice. Ta podružnica je s svojimi 170 člani v našem sindikatu v Celju naj- močnejša, vendar pa tega ni pokazala s svojo vsebino na občnem zboru, zlasti ni prikazala vsega, kar je v teku leta storila. Novi mestni odbor sindikata državnih uslužbencev v Celju, ki ga bodo iz- volili prve dni meseca marca delegati v imenu 500 članov, bo imel polno dela in pomagal tam, kjer sindikalno delo še ne teče tako, kakor bodo zahtevale bodoče naloge. Pomembno delo vseh podružnic tega sindikata v Celju bo prav gotovo od- igral novoustanovljeni klub, ki si je že ob prvih dneh obstoja pridobil lepo število stalnih obiskovalcev. VSEM KOROŠKIM BORCEM IN SVOJCEM PADLIH KOROŠKIH BORCEV! V dnevih 1., 2. in maja bomo letos t Me- žici praznovali 10. obletnico ustanovitve 1. ko- koškega bataljona in napada na Mežico. To bo za vse prisrčno koroško partizansko srečanje. Povezalo bo tiste, ki so bilr z nami v času narodnoosvobodilne borbe in vse, ki delajo in čutijo s Koroško. Okvirni program prireditev je naslednji: 1. maja popoldne: nastop fizkulture iz vse Mežiške doline in telovadna akademija. 2. maja popoldne: sprejem partizanskih pa- trol, glasbeni in pevski koncert, občni zbor ko- roških borcev, bakljada in gledališka pred- stava v Narodnem domu. 3. maja dopoldne: Slavnostni govor in zbor, nastop združenih pevskih zborov, zborna re- citacija, koroški pevci iz zamejstva ter nastop združenih godb. 3. maja popoldne: štehvanje Ziljanov. fol- ' klora in ljudsko veselje. Od 26. ai)rila do 3. maja bo v Mizici tudi razstava NOB ter razstava likovne umetnosti. tem obveščamo vse koroške borce, posebna pa še borec 1. koroškega bataljona, svojce pad- lih borcev in vse, ki jim je pri srcu Koroška. Borce in svojce borcev prosimo, da čimprej pošljete svoje naslove na Okrajni odbor Zveze borcev v Slovenj Gradec. Pošljite tudi spominski material: partizanske fotografije, pisane spomine itd. za komi)leti- ranje razstave NOB. Morda so vam znani tudi naslovi soborcev — pošljite jih! Pripravljalni odbor. Več mladine v telovadna društva Vedno bolj poudarjamo važnost teles- ne vzgoje in tudi nakazujemo vlogo, ki naj bi 'jo odigrala telovadna društva »Partizan«. Toda kljub vsemu delo »Partizana« še ni tako, kot bi bilo že- leti. Ko to trdim, imam v prvi vrsti v mislih množičnost v teh društvih. Naj- večje število članstva bi vsekakor mo- rala predstavljati mladina. Po podatkih okrožnega odbora je v okoliškem okraju 18 društev »Partizan« z nekaj preko 2000 članov. Žalostna sli- ka nam pokaže, ko ugotavljamo, da je le dobra tretjina tega števila mladina. Prav gotovo, da je velik del odgovor- nosti za tako stanje na mladinski orga- nizaciji, ki še ni našla pravih prijemov v tem vprašanju. V vsaki naši občini bi lahko ustanovili telovadno društvo. Izgovori, da ni potrebnih prostorov in orodja, ne drže, vsaj za večino krajev ne. Na primer na Ponikvi. Na občinski mladinski konferenci so mladinci iz- nesli, da imajo telovadno orodje, ki se sedaj nahaja v šoli, nimajo pa društva, mladina pa kaže zanimanje za telovad-^ bo. Zato si je novoizvoljeni občinski komite zadal kot eno prvih nalog, da bo pobudnik za ustanovitev »Partizana«. Tudi v krajih, kjer društva že obstojajo, je zanimanje mladine nezadovoljivo. Ta- ko v Zabukovci nekateri ■ mladinski funkcionarji sploh niso vedeli, da »Par- tizan« pri njih obstoja in potem seveda ni čudno, če tudi ne dela. V Zrečah je samo 10 mladincev v »Partizanu«, v »Juteksu« v Žalcu 7, v Kovinskem pod- jetju Žalec pa nobeden itd. Imamo pa tudi miadinsKe aktive, kjer je stanje mnogo boljše. N. pr. učenci vajenske šole v Braslovčah so 100% vključeni v društvo »Partizan«. Ze tov. Rankovič je v svojem pismu »O delu z mladino« in potem XVI. ple- num CKLMS jasno nakazal, da je ena osnovnih nalog mladinske organi- zacije delo v društvih. Člani LM naj bodo tisti, ki bodo vnašali v društva politično vsebino ter s tem krepili pa- triotsko zavest vsega članstva. Seveda, da pa morajo biti mladinci najboljši člani društva tudi v strokovnem po- gledu, o tem mislim, ni potrebno go- voriti. Le kratek čas nas še loči od V. kon- gresa mladine, zato je potrebno, da po- jačano delamo na vključevanju mla- dine v »Partizan« in druga društva, ker je tudi to sestavni del našega tekmo- vanja v čast kongresa. Seveda ne sme to biti samo kampanjska naloga, ampak mora to postati stalna skrb mladinske organizacije. V mesecu juniju bo v Konjicah okraj- ni mladinski festival, ki bo odraz vsega dela mladine. Nastopala bo tudi mla- dina, ki se udejstvuje v »Partizanu«, za- to je naša dolžnost, da se čimbolj pri- pravimo. Uspeli bomo le na ta način, da se bomo množično vključevali v te- lovadna društva ter redno prihajali k vajam. -mi Zakaj zavarovanci socialnega zavarovanja he dobijo pravočasno izplačanih dajatev? Cesto se slišijo med ljudmi upravi- čene, še večkrat pa neopravičene kri- tike, češ da plačajo ogromne vsote v sklad socialnega zavarovanja, kadar pa kaj potrebujejo, pa traja po cele tedne, dokler ne dobijo denarja. Ta kritika je le deloma utemeljena. Služba socialnega zavarovanja izplačuje vsako leto ogromno vsoto za svoje dajatve ter je treba te izdatke — saj gre za gospo- darjenje z ljudskim premoženjem — strogo kontrolirati in paziti, da ne za- idejo v neprave roke. Ze sama okolnost, da bodo prejeli zavarovanci na področju MLO Celje in OLO Celje-okolica na iz- plačanih dajatvah preko 1,500.000 din, nam narekuje veliko skrb in odgovor- nost, da ne trosimo tega denarja tja v en dan. Zaradi tega se moramo poslu- ževati raznih varnostnih ukrepov, da ne izplačujemo komu preveč, kajti vsako izplačilo neopravičenih dajatev pred- stavlja škodo našemu celokupnemu go- spodarstvu. Morda izgleda za nepouče- nega človeka kak formular birokratski ukrep, a pri 27.000 zavarovancih je tre- ba posebne pozornosti, kajti med njimi je gotovo vsaj 1% ljudi, ki hočejo so- cialno zavarovanje izkoriščati. Po novi reorganizaciji socialnega za- varovania so samo nekatera podjetja pooblaščena, da vršijo službo socialnega zavarovanja, dočim izplačuje zavaro- vancem pri nepooblaščnih podietjih bol- niško oskrbnino sam zavod. Za pravilno in pravočasno izplačilo bolniške oskrb- nine in ostalih dajatev pa je predpo- goj, da podjetje izstavi točno in pra- vilno potrdilo o zaposlitvi (bolniški list). Vsaka rubrika na bolniškem listu je važna in merodajna za presojo zava- rovančevih pravic. Nobena rubrika na bolniškem listu ni napisana za šalo, ali zato, da bi z njo izzivali potrpežljivost zavarovancev. Opazili smo, da deloda- jalci ne izpolnjujejo vseh rubrik, isto velja tudi za zdravstvene ustanove. Ze- lo važna je postavka, ki govori o za- služku. Seveda je vedno treba v tej ru- briki navesti zavarovančev zaslužek po veljavni tarifni postavki, ne pa izpol- njevati te rubrike kar tja v en dan. Drug važen dokument je pa hranarin- sko nakazilo. Tudi to mora biti pravilno in popolnoma točno izpolnjeno. Zato poziva tukajšnji zavod vsa pod- jetja svojega območja, vse organe zdravstvene službe in sploh vse priza- dete, da pravilno in pravočasno izpol- njujejo vse predpisane formularje in pošljejo tukajšnjemu zavodu oziroma pooblaščenim podjetjem v likvidacijo, ker bomo le na ta način lahko nudili dovoljno garancijo, da bodo zavarovanci prejemali svoje prejemke, pravočasno in v celoti. USPELA LOVSKA RAZSTAVA V CELJU Zadnjo soboto in nedeljo je bila v mali dvorani Doma OF lepo urejena lovska razstava. Razstava je prikazala mnogokaj zanimivega iz lovskega živ- ljenja, predvsem pa obilen plen lovskih družin iz Celja in okolice. Med raz- stavljenimi kožami so bile kaj redke zverine in divjad ter izredno lepi pri- merki naše običajne divjadi. Kateri pa- viljoni so bili najbolje ocenjeni, in ka- tera družina je prodala največ kož, bo- mo objavili v prihodnji številki. Zbor sadiariev na Polzeli Naše sadjarstvo je zadnja leta utrpelo veliko škodo. Ameriški kapar se je do- mala razpredel po vsej Sloveniji. Našim, nekdaj tako plodovitim sadovnjakom preti pKDpolno uničenje. Sicer so naši sadjarji in kmetijski strokovnjaki že pridno na delu, da preprečijo nadalj- njo uničevanje sadnega drevja, vendar bo treba mnogo truda in velikih stro- škov, preden bomo zatrli tako hudega zajedalca. V nedeljo so se zbrali v osnovni šoli na Polzeli napredni sadjarji iz Polzele in Braslovč ter njene okolice, da bi se pogovorili o najnujnejših ukrepih, ki jih bo treba storiti v zaščito tamošnje- ga sadjarstva. Na zbor je prišel priznani drevesničar in sadjar tov. Ivan Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru. V svojem za- nimivem predavanju je orisal veliko škodo, ki je prizadela naše sadjarstvo, saj smo pred vojno samo iz Slovenije izvozili 1700 vagonov najlepših in na svetovnem trgu priznanih jabolk, lani pa samo še 1 vagon. Opisal je pravilno nego sadnega drevja ter opozoril na iz- datno gnojenje, posebno pa škropljenje sadnega drevja, kajti brez tega ga ne bo mogoče obvarovati pred nadaljnjim propadanjem. Omenil je vrsto umetnih gnojn, ki so sedaj zaradi pocenitve že dosegljiva vsakemu kmetovalcu. Z iz- boljšanjem krmske baze in dvigom ži- vinoreje bi prišli tudi do domačega hlevskega gnoja, ki je sadnemu drevju nujno potreben. S tem prizadevanjem ne smemo več odlašati. Za vzgled na- prednega sadjarstva je predavatelj po- kazal način oskrbovanja sadovnjakov po drugih naprednejših državah, zlasti v Ameriki, ki dosezajo tudi v kmetij- stvu najodličnejše uspehe. Mnoge naše na pol ali v celoti uničene nasade bo treba nadomestiti z novimi. Prav ta pri- zadeta škoda nas bo vendarle streznila, da bomo našemu sadjarstvu posvetili vso skrb, če ne, bo propadlo še to, kar imamo. Sadjarji so z napetostjo poslušali stro- kovne nasvete, ki jih je nanizal v go- reči ljubezni do naše grude in nekdaj tako sloveče sadjarske dežele. Ko so sprejeli trden sklep, da se hočejo v bo- doče ravnati po teh navodilih, je pri- ljubljenemu predavatelju in strokovnja- ku izrekel prisrčno zahvalo tov. France Kolar, šol. upravitelj v Braslovčah. Naj bi to lepo in zanimivo predavanje do- seglo kar najlepših uspehov, naši ožji domovini pa prineslo čim lepše blago- stanje. J. K. Stev. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. februarja 1953 Stran 3 01) deseti obletnici pohoda Xiy. dirizije na štajersko Naitezji trenutek Naprosili smo tov. Anzelca Matijo-Bug- dana. bivšega komandirja 1. čete II. bat. sercerjeve brigade na pohodu na štajersko, sedaj vlagalca v inartinanii v štorah. da Jiot živa |)riču iz onih težkih dni pove nekaj sponiino> bralcem »Savinjskega vestnika«. »Na vsem dvomesečnem pohodu XIV. udarne divizije na Štajersko je bilo ninogo težkih, dramatičnih trenutkov, }cjer je dostikrat volja zmagala nad smrtjo. Le partizanski prisebnosti, ki je bila v meni ves čas, se imam zahva- liti, da sem se rešil tudi v najtežjih trenutkih, ki so se zdeli mnogokrat brezupni. Bil sem dvakrat ranjen, prvič skozi pljuča, drugič v nogo v zadnjih dneh borbe na pohodu. Po težkem proboju divizije pri Rav- nah nad Šoštanjem, ki je bil za nas j)se nadčloveška preizkušnja, smo se timaknili proti Belim vodam. Predhod- nice Serčerjeve brigade so zasedle pr\i Belih vodah župnišče in mežnarijo ter varovale glavnino s koroške strani, ki je prenočevala na saminah niže Belih vod in po vrhovih nad Ravnami. V meglenem jutru, ko je rezal mraz kot britev, smo zavili po strmini v so- tesko med Belimi vodani. Sv. Križem in Romo. Vsi smo z velikim nezaupa- njem zrli v mogočno kot stena na-i vpično skalovje na obeh straneh so- teske, po kateri je tekla zledenela Lju- bijo. Ob njeni strani pa se je vil ko- lovoz. Komaj smo dobro sestopili v so- tesko se je za nami že utrnilo mogočno grmenje mitraljeznih rafalov. Zaščit- nica Tomšičeve brigade je na obronkih hriba pri Belih vodah sprejela borbo s prvimi švabskimi kolonami, ki so ri- nile iz doline megle za nami. Mi, ki smo bili vklenjeni v te so- teske, smo se bali samo enega: da nas^ zgrabijo v njej, kjer je bila obramba nemogoča. To bi bil grob nas vseh. Po- noči smo se z največjo težavo v skoro do pasu visokem snegu prebili na Mo- zirske planine, dočim je del brigade prekoračil sedlo pod Romo in se spustil proti Podplanini in Rastkam, da pre- bije pot glavnini proti Moravčam. Zgodaj zjutraj smo prišli v bližino pastirskih stanov na Mozirski planini. Komandant bataljona tovariš Resman me je poslal s 1. četo, ki je štela okoli 50 borcev, da zaščitim glavnino. Posta- vil sem zasede na vseh možnih prehodih in po vrhovih. Bataljon pa se je med tem časom odpočival. Okoli devete ure zjutraj smo naleteli na prve švabske izvidnice, ki so rinile proti nam od Bele peči. Kmalu nato je bila že vsa četa v borbi. Zgubili smO v!sako zvezo z glavnino. Po večurni borbi je bila moja četa popolnoma od- rezana. in v švabskem obroču. Popoldne se mi je z veliko težavo posrečilo, da sem zbral na vrhu hribčka svoje borce. Videl sem samo eno rešitev: juriš in preboj iz švabskih obročev. Zbral sem najhrabrejše in najvzdrž- Ijivejše borce, ki jih je bilo v četi še 15. Vsa četa se je skozi visoki sneg in ruševje približala švabskim postojan- kam. Ko smo se zbrali, smo udarili v jurišu z bombami po njih. Izmed bom- bašev jih je šest padlo, jaz pa sem bil ranjen v no^o. Imeli smo. srečo! Vsa četa se je prebila iz obročev. Med padlimi sta bila brata Bambiča, ki sta se nam pridružila tiste dni iz Koroškega odreda, Lojze iz Dolenjske- ga, Rado iz Celja, ki je imel doma dva majhna otr^a in še dva, katerih imen se ne spominjam več. Tri dni smo se spretno izmikali Sva- bom v visokem snegu brez hrane, do- kler nismo dobili zveze z glavnino. To je bil moj najtežji trenutek v par- tizanih.« Sak. Terčak Stane Srečanje s Kajuhom ' So ljudje, ki. jih redko v življenju] srečaš, vendar se ti vtisnejo v spomin, da jih ne pozabiš nikoli več. Od takih ljudi odseva nekaj velikega, nedopoved-. Ijivega in privlačnega, skratka to so posebni ljudje, ki ne stoje vedno v\ espredju dogajanj, toda vseeno odlo-: Kočevja, se odbijali od Velike gore in zamirali na Mali gori. Posamezne enote so se pomikale po ozkih težko prehodnih kolovozih Velike gore proti Travni gori nad Sodražico. V poznem meglenem oktobrskem popoldnevu je prišla do nas kulturna ekipa vsa zbita od iujoči po svoji dejavnosti. V vrsto ta- kih ljudi po vsej pravici prištevamo Partizanskega pesnika Karla Destovni- ka-Kajuha. V XIV. udarni diviziji, pa tudi med': partizani sploh, ni bilo borca, ki bi' K.ajuha, če ne osebno pa vsaj po ime-, nu, dobro ne poznal. Njegova kulturna ekipa, ki je bila pred odhodom na Šta- jersko ekipa Glavnega štaba Slovenije, je bila znana tudi vsemu prebivalstvu »la osvobojenem ozemlju, posebno pa ^e pesnik Kajuh. Kajuha pred vojno nisem poznal, frvič sva se srečala ob nemški oktobr- ski ofenzivi leta 1943 v Danah nad Rib- '^}co, ko so se deli XIV. udarne diin- ^je umikali pred izbrano švabsko tan- kovsko divizijo od Kolpe proti Travni 9o^i. Z njim je bila tudA kulturna ekipa. Ves dan je bobnelo. Topovski streli *o odmevali po Ribniški doiini sera od težkega večdnevnega marša. Izmed vseh je vzbujal največjo pozornost mlad, vi- tek partizan prej velike kakor srednje postave, neobrit s skoro temnimi brči- cami pod nosom. Ni ukazoval, vendar ga je vsa njegova osebnost izdajala, da je vodja. Četudi utrujen, da je komaj noge pre- stavljal, je kazal njegov obraz nena- vadno odločnost, mirnost in uravnov^- šenost, ki je bila v partizanih v tež- kih trenutkih odločilne važnosti. »Fantje, ali je kaj v kotlih? Ze dva dni nam nevarno kruli po želodcih«, je dobrovoljno z nasmehom na ustih po- baral kuharja, ko je šel mimo kotlov. Kar stoje so si privezali dušo in od- rinili naprej. Dobra dva meseca kasneje sva se srečala v Vivodini na Hrvaškem, ko je XIV. udarna divizija že pričela svoj pohod na Štajersko. V Vivodini smo ves I dan počivali in Kajuh, vodja kulturne ekipe, je sklical setanek vseh kultur- nikov v diviziji. Na sestanku se je Kajuh podrobno zanimal o kulturnem stanju v vsaki edinici, poslušal, dajal nasvete, prepro- sto, prisrčno, po domače. Vesel, dobro- voljen, nasmejan fant, prav nič po- doben onemu do smrti utrujenemu Ka- juhu v Danah pred dvemi meseci, je načrte kar stresal iz rokava. Ob koncu sestanka je razvil svoje misli o kulturnem delu v edinicah di- vizije, še posebej pa nam .je povedal kakšno stanje je na Štajerskem^ Se danes ga vidim kakor takrajt. Stal je visoko zravnan, ožarjen z ognjem, z bridkostjo na obrazu. Vsi okrog njega smo ga zavzeto poslušali. Od zunaj pa je polahko zvenela pesem harmonikar- ja: »Gremo,na Štajersko, gledat kaj de- lajo ...« 18. januarja 1944 je divizija prišla v Cazmo, ki je bila pred tednom dni osvobojena. Mestece je še kazalo znake srdite borbe. Zvečer je priredila kul- turna ekipa miting za hrvaško prebi- valstvo. Na njem je nastopil tudi Ka- juh z recitacijo svoje pesmi: »Samo milijon nas je...« Mislim, da še ni nikdar noben naš pesnik recitiral s ta- kim zanosom in tako od srca, kakor je govoril ta večer Kajuh. To je bil njegov zadnji nastop. Na ostalem delu pohoda se Kajuh ni počutil najbolje. Zrahljalo se mu je zdravje. Bil je bolan. Pri proboju v Ravnah se je prebil z veliko težavo. Popoldne sem ga srečal v kuhinji kmečke hiše pod Belimi vodami, ko mu je stara kmečka mamka skuhala čaja. Sedel je pri ognjiščii. Dihal je težko, roka se mu je tresla, ko je nesel skodelico k ustom. Izza titovke so mu gledali razmršeni lasje. V obraz je hil bled, neobrit. Iz oči mu je sijal čuden vročični ogenj. Ko smo zapustili hišo, je počasi in s težavo nadaljeval pot proti vrhovom. Takrat sem ga videl zadnjič žive- ga... Zvečer je v Zlebnikovi domačiji nad Ravnami izgubila XIV. udarna divizija svojega pesnika. Kajuhovo življenje se je v tej divji zimski noči, na pragu svojega rojstnega kraja Šoštanj, tragič- no zaključilo. V Zlebnikovi kamniti veži, ob svitu privite petrolejke, sem ga vsega krvavega, spokojno ležečega- mrtvega, srečal zadnjič v življenju ... Božidar Jakac: Kajuh — iz knjige »Živi zid« Kako so v Marofu razdelili agrarno zemljo Kmetijsko obdelovalna zadruga v *^arofu je bila ustanovljena leta 1946. ^^njo je poleg zgolj agrarnih intere- sentov vstopil še veliki kmet Smid Stanko. Sedaj pa, ko je zadruga bila ^azpuščena, so lastniki zemlje vzeli zo- Pet svojo zemljo nazaj. Toda kako: Zakon o agrarni reformi in koloni- zaciji jasno predpisuje, da imajo usluž- benci in delavci pravico le na dva ara Zemlje na družino, in sicer le v začasno izkoriščanje... In kako se je zgodilo na Marofu? Do- sedanji predsednik KDZ Krajnc Vili, l^i je v službi, je dobil 4 hektarje, (sam je tudi član komisije za razdeljevanje agrarne zemlje). Ni pa dobila tiste zemlje Zelič Pepca, ki jo je njen mož leta 1946 dobil od agrarne reforme in z njo vstopil v KDZ. Zelič Mihael je medtem umrl, ženo so pa odslovili s tremi nepreskrbljenimi otroki. Tudi Zu- pane Antonu iz Blatnega vrha, ki je zakrpal nešteto čevljev partizanom, so naenkrat in brez vzroka odvzeli 15 arov orne zemlje, ki jo je koristil do lanskega leta. No, takšnih primerov je še več. Komisija, v kateri so bili Vili Kranjc, Stanko Šmid in nekateri okrajni usluž- benci, naj zadevo še enkrat pretrese in popravi vse pomanjkljivosti, ki so pri delitvi nastale. Tudi starši učencev v gospodarstvu bi se morali bolj zanimati za svojo mladino Kdor misli, da je roditeljska dolž- nost do otrok prenehala, čim mladost- nik zapusti osnovno ali srednjo šolo, je zgrešeno. Ce učenec v gospodarstvu že deloma zasluži, je s tem poudarje- na samo pripravljenost družbe, da mla- dim ljudem pomaga do znanja, nika- kor pa znak, da je s tem postal mla- denič ali mladenka že samostojna. Naj- večkrat tu grešijo starši, ki se vse pre- malo brigajo za svoje odraščajoče otro- ke in so deloma sckrivi ali sozaslužni za njihove neuspehe in uspehe. Kako potrebna je povezava med pod- jetjem, ki nudi učencu strokovno zna- nje, med šolo, ki mu še nadalje širi duhovno obzorje in starši, ki naj bodo do otrokove samostojnosti prvi vzgoji- telji, je pokazal nedavni sestanek rodi- teljev, učiteljev in predstavnikov pod- jetja v Tovarni emajlirane posode. Na tem sestanku so se vsi temeljito pomenili o uspehih učencev, tako v podjetju, v šoli in njihovem zadržanju doma. Prav zanimivo bi bilo objaviti celoten zapisnik pripomb o teh mlado- letnikih, o njih uspehih in napakah, o vzrokih njihovega nazadovanja, sla- bega obnašanja in težavah pri pouku. Ker pa gre za njihovo mladoletnost, te- ga ne moremo kar tako izpostaviti jav- nosti, vendar moramo opozoriti na ne- katere značilnosti. MLADINCI, KI PONAREJAJO PODPISE STARŠEV Učne uspehe, kazni, ki jih učenci do- bijo, bi morali podpisovati starši. Več- krat pa se je zgodilo, da so učenci sa- mi podpisali taka sporočila, starši pa se v šoli in v podjetju niso zanimali za obnašanje in napredovanje svojih otrok. Kaj se zgodi. Takšen mlad človek se je tega navadil, postal je neiskren, le- zel je iz napake v napako, učni uspeh je bil vse slabši, v zavesti, da nad njim ni kontrole, pa ga je privedla do vedno večjih prekrškov in končno do zloma, to se pravi, d^ je bila njegova učna pogodba razveljavljena. ŠPORTNA DRUSTVA NAJ BI IMELA NADZOR NAD SVOJIMI CLANI Zgodi se, da je slab učenec, slab de- lavec, končno dober športnik. Društva, namesto da bi kaznovala člane zaradi teh prekrškov, jih še naprej zadržujejo s pohvalami in priznanji, ki vlečejo mlade ljudi. V bodoče morajo društva od svojih sodelujočih mladincev in mla- ■ dink zahtevati mnenje podjetja, šole in staršev, kadar gre za izgubo delov- nega časa, učnih ur in domačih vaj. Takšna društva bomo v bodoče imeno- ma in konkretno predstavili javnosti. POGLEJTE MU SKOZI PRSTE... Tako nekako se je izrazila neka ma- ti, katere fant ima slabe rede, prav ta- ko slabe delovne uspehe in obnašanje. To ne gre. Direktor tov. Veber je prav pojasnil svoje stališče, ko pravi, da je ravno v tem vzgojna pot vsakega učen- ca najboljša, če se od njih zahteva čim več znanja, pridnosti in prizadevanja. Vsak je svoje sreče kovač. Vsi navzoči starši so, včasih sicer s težkim srcem, sprejemali mnenja tov. direktorja, personalnega referenta tov. Viktorja Vebra, dalje tov. ing. Prem- šaka in upraviteljice šole tov. Mare- kove. Toda kljub vsej, ponekod precej neusmiljeni resnici, so spoznali, da bo- do le s sodelovanjem s podjetjem in šolo pripravili svoje doraščajoče mla- dince do spoznanja, da je učenje zanje trenutno najvažnejša stvar, da je zanje mesto v družbi zagotovljeno šele ta- krat, ko bo družba občutila njihovo de- lo za napredek in jim dala priznanje, da so ji koristni. Roditelje zanimajo šolska vprašanja Na osnovni šoli v Celju je bil pre- teklo sredo roditeljski sestanek. Starši so napolnili šolsko telovadnico in tako že s samo obilno udeležbo pokazali in- teres za šolo in svoje otroke. Osrednja točka dnevnega reda je bil referat tov. Jakhelove »Nekaj misli ob zaključku I. in na pragu II. polletja«, v katerem je referentka obravnavala nekatere vid- nejše pojave s področja pouka in vzgo- je, oziroma šolskih uspehov in vedenja osnovnošolske mladine. V zvezi z referatom se je razvila prav živa razprava, v katero so poleg uči- teljev posegali zlasti tudi starši, kar je drug razveseljiv pojav v odnosu staršev do šolskih vprašanj in dogajanj. Zaradi nadaljevanja študija na gimnazijah mo- ra osnovna šola poostriti ocenjevanje učencev že od prvega razreda naprej. Učenci, ki učne tvarine ne obvladajo v dovoljni meri in ne kažejo dovolj sposobnosti za napredovanje v nasled- njem razredu, naj razred raje ponav- ljajo. Prav v tekočem šolskem letu so na šoli dosegli ponavljalci zelo zado- voljive uspehe, ker je le dokaz več, da je marsikateremu učencu ponav- ljanje razreda le v korist. Zaradi tega naj starši ne jemljejo ponavljanja kot nekako krivico, ki se godi njihovemu otroku. Daljša razprava se je razvila okrog vprašanja osemletnega obveznega šo- lanja v osnovni šoli in nižji gimnaziji. Starši so iznašali zlasti pomisleke glede učenja in neuspehov v tujem jeziku.., Navajali so primere, da dobivajo sicer dobri učenci cesto negativen red le iz angleščine, ki pa jim pri njihovi po- klicni usmeritvi ne bo nič kaj prida ko- ristila in zanje nima praktičnega po- mena. V spoznanju, da je osemletno ob- vezno šolanje za dvig splošne izobraz- bene ravni delovnega ljudstva in dobre strokovne izobrazbe srednjih strokov- nih kadrov po podjetjih napredno stremljenje in vsekakor potrebno, se je nekako izkristaliziralo skupno mne- nje, da bi naj imela nižja gimnazija vzporedne razrede: v enih naj se ob- ravnava gradivo približno po sedanjem učnem programu, v drugih pa je uvesti predmetnik in učni načrt, kakor so ga imele svoječasno meščanske šole. Tudi pomanjkanje šolskih prostorov in potreba zidanja novih šolskih zgradb je prišlo v,razgovor. Na tem vprašanju so zainteresirani in prizadeti vsi starši, katerih želja in zahteva je, da se v mestu prične z gradnjo novih šolskih poslopij. Nove šole pa je graditi v go- steje naseljenih predmestjih, da bodo tako dostopnejše oddaljenim otrokom. Pravilno je in je samo želeti, da se tudi starši, ki so predvsem prizadeti, oglašajo s svojimi željami in predlogi v šolskih vprašanjih, kakor so vpra- šanja šolskih prostorov, šolskega siste- ma in mnogo druga. Le tedaj bo naše šolstvo kot družbena ustanova najbolje poslužilo družbenim smotrom, če bodo vsi prizadeti činitelji sodelovali pri nje- govem izgrajevanju. Smrtna nezgoda na gradilišču „Beton" v Štorah če moramo pri našem delu obsojati napake, potem res zaslužijo grajo tiste pomankljivosti, ki so na škodo zdravja in varnosti življenja našega delovnega človeka. V mesecu decembru se je zaradi ne- upoštevanja predpisov za varnost de- lavcev dogodila na gradilišču v Storah težka nezgoda, ki je na srečo, kljub okolnostim, v katerih se je dogodila, ostala brez težjih posledic. Vsak bi bil prepričan, da bodo neposredno odgo- vorni ljudje storili prav vse, da se nekaj takega ne bo ponovilo. Pa ni tako. Objekt, ki ga gradi pod- jetje »Beton« v Storah zahteva še prav posebne pozornosti, glede varnostnih mer za zaposlene delavce. Za gradbeno stroko obstoja poseben pravilnik, o hi- giensko tehničnih in varnostnih ukre- pih pri delu, ki je izšel že v 1947. letu. Pravilnik res da ne predvideva vse za- ščitne mere, vendar pa s svojimi splošni- mi določili nudi zagotovilo dobre za- ščite zaposlenim delavcem. 11. febru- arja se je, zaradi pomanjkljive izvedbe ureditev, ki jih predvideva omenjeni pravilnik, zgodila smrtna nezgoda. De- lavec, ki je opravljal delo na prvi etaži je padel s precejšnje višine na zemljo in se smrtno ponesrečil. Ogled na licu mesta je ugotovil grobe nepravilnosti, da celo malomarnosti, ki ne sme ostati nekaznovana. Zakaj imamo predpise, če se po njih ne ravnamo. Ali bo naše delo prej in bolje opravljeno, če bomo opustili najosnovnejše pri ureditvi de- lovnih mest? Pred nami stoji široka gradbena de- javnost. Prav bi bilo, da dobro preštu- diramo vse možnosti najboljše ureditve gradilišč in da vsakega delavca že ob sprejemu opozorimo na nevarnost pri delu. »Ne pozabimo, da gradimo za ljudi in *da skrbimo za ljudi, da bomo lahko z njimi gradili«. Z zbora voijvcevv Novi vasi pri Celju Zbor volivcev v Novi vasi, na kate- rem so obravnavali družbeni plan MLO Celje, je bil izredno dobro obiskan. Vo- livci niso iznašali zgolj probleme svo- jega stališča, marveč so govorili o me- stu kot celoti. Seveda so v prvi vrsti poudarili važnost popravila ceste na Dobravo, razširitev Drapšinove ulice od Dečkove ceste do Kalana in potre- bo razsvetljave na nekaterih mestih, kjer so poti in ceste še sedaj v trdi temi. Svojemu odborniku tov. Skomini so naročili naj se zavzame, da bi v No- vi vasi dobili malčki svoje igrišče. V razpravi so omenili tudi potrebo zajetja cinkamiškega plina, ki škoduje tudi njim in potrebo zidanja novih šol, ker je stiska vedno večja. Govorili so tudi o važnosti regulacije Savinje, češ, da bi utegnilo imeti vsako odlašanje kdaj težke posledice. V razpravo je prišla tudi reorganizacija ljudskega šolstva, ko bodo uvedene spet osemlet- ke. Ljudje so ta ukrep pozdravili. Na koncu so govorili še o posamez- nih slučajih, da sredi vasi, ki je na mestnem področju, še nekatere hiše nimajo elektrike. Prizadeti bi se mo- ali za svoj zaostanek sami malo več ■'inimati. Sama od sebe elektrika ne bo prisvetila v njihove izbe. Žrtvuj nesrečnim! s tem geslom so se padali na p>ot na- ši aktivisti iz Vrh nad Teharjem ob priliki pobiranja prostovoljnih prispev- kov za poplavljence v Holandiji. * Uspeh je bil dober, saj so vaščani v polni meri razumeli, da je treba poma- gati v nesreči. Posebno zaslugo lahko prištevamo tajniku VOOF Vrhe, kakor tudi bla- gajniku, ki sta se ob tej priliki nadvse izkazala. Udovič Ivan, predsednik VOOF, Vrhe stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. februarja 1953 Stev. 7 Še enkrat o starem, a še vedno tudi novem in bolečem vprašanju Ko smo ob začetku letošnje gledali- ške sezone pregledovali svoje naloge, smo si bili na jasnero, da je ena od prvih in naravnost usodno važnih nalog borba za gledališko občinstvo. Pri tem, kdo bo prihajal v gledališče, smo si po- stavili zopet za prvo nalogo, da prido- bimo industrijskega delavca. Bilo bi namreč popolnoma zgrešeno, če bi se zadovoljili samo s tistim krogom Celja- nov in okoličanov, ki so gledališče obi- skovali že pred vojno. Treba je bilo prodreti med množice. Med množice ne- posrednih proizvajalcev, ki gledališče z viški svojega dela vzdržujejo in ki ima- jo prvo pravico, pa tudi veliko dolžnost, da prihajajo v gledališče. Vse pisanje o celjskem gledališču v letošnji sezoni je bilo pravzaprav skon- centrirano na ta problem: kako priva- biti v to visoko celjsko kulturno insti- tucijo naše delavstvo. Optimizem ob začetku sezone se je moral žal umakniti pesimizmu, v kate- rega bi vodstvo gledališča in Vsi gle- dališki delavci morali zapasti, ko pre- gledujejo rezultate dosedanjih ukrepov na tem področju. Vzemimo samo primer delavskega abonmaja. Kljub temu, da kolektive redno opozarjamo na pred- stave za delavski abonma, se redno in dosledno dogaja, da najmanj polovica abonentov s plačanimi vstopnicami osta- ne doma ali pa rajši zavije v gostilno. Obrnili smo se po pomoč na sindikalne organizacije in na Mestni komite ZKS. Kljub temu se stvar.doslej ni spreme- nila. Na predstavah za delavski abonma zijajo praznine. Poskusili smo nekaj drugega: pošiljati smo začeli vstopnice v prodajo narav- nost sindikatom. Od tega ukrepa smo si obetali velike uspehe. A rezultat? Naj govore številke! Za ameriško komedijo »Draga Ruth«, ki doživlja po drugih odrih naravnost nepopisen uspeh, smo preko sindikatov uspeli razprodati le nekaj desetin vstop- nic. Morda bo kdo dejal: »Zakaj po- nujate komedijo in še tujo povrhu? Po- litično zaveden delavec hoče tehtno dramsko umetnino, hoče dramo iz svo- jega življenja, iz svoje borbe!« Ta ugo- vor je žal iluzoren. Dokaz za to so obupne praznine, ki so zevale ob upri- zoritvah Potrčeve drame Krefli, dasi obravnava enega od najbolj živih pro- blemov naše sodobne stvarnosti, ob ka- terem se mora nujno zamisliti sleherni delavec. Ce smo torej prvi poskus pro- daje vstopnic preko sindikatov organi- zirali prav za — resda nedolžno toda duhovito, prisrčno in zabavno komedijo Draga Ruth, smo to storili zato, ker smo se ravnali po izkušnjah drugih gleda- lišč, ki prošnjam kolektivov za zaklju- čene preds,tave te komedije niso mogla ugoditi, ker je bil naval prevelik. In sedaj številke: od 728 vstopnic so sin- dikati prodali reci in piši 225 vstopnic. Najslabše so se pri tem izkazala tale podjetja: Cinkarna, Tekstilna tovarna, Beton, Metka, Na-Ma in Volna. Pri gradbenem podjetju Beton je treba po- udariti, da imajo res lepo število abo- nentov, vendar s tem še ni rečeno, da bi med številnim delavstvom ne bilo mogoče najti niti enega, ki bi šel v gle- dališče izven abonmaja. Navedena pod- jetja so vtnila vse ponujene vstopnice. Posebne kritike je vreden primer, ki se je zgodil v Metki. Predsednik sindikata sploh ni hotel sprejeti ponujenih vstop- nic. Kako je to mogoče v podjetju, ki sicer doseza v produkciji in na politič- nem polju lepe uspehe? V večini pri- merov gre prav gotovo za nerazumeva- nje in nerazgledanost posameznikov, ki so v imenu sindikata vstopnice prevzeli ali naj bi jih prevzeli. Tako je na pri- mer še isti dan, ko je predsednik sindi- kata v Metki vstopnice odklonil, pod- jetje naročilo vstopnice za svoje člane. Očividno je bil v Metki edini človek, ki je za ukrep gledališča sploh vedel, funkcionar sindikata, ki vstopnic ni ho- tel sprejeti, ne da bi bil poprej sploh vprašal kolektiv, kaj misli. Na dlani je, da ta sindikalni funkcionar svojega članstva ne pozna in da ga podcenjuje. Podoben je verjetno položaj v sindika- tih vseh podjetij, ki niso prodala niti ene vstopnice. Da bo slika popolna, še nekaj po- drobnih številk: Narodna banka Celje- esto je od 28 ponujenih vstopnic pro- dala samo 7*, Narodna banka Celje-oko- lica od enakega števila samo 6, sindikat Mestnega ljudskega odbora pa od ena- kega števila samo 9. Na lep in posnemanja vreden odziv pa je gledališče naletelo v Tovarni emajlirane posode, ki je razprodala sko- raj vse ponujene karte (92 od 112), v Tovarni Aero, ki je prodala vse ponu- jene karte, nadalje pri Upravi za ceste in kanalizacijo in v bolnici. Dober je bU uspeh tudi v Celjski tiskarni, v To- , varni pohištva, v podjetju Vodovod- plinarna in v Klavnici. Tako govore številke. Stvar organi- zacij Zveze komunistov. Sindikatov, ZB, Ljudske prosvete. Svobod in vseh Ce- ljanov pa je, kako v bodoče preprečiti slabe in pospešiti in povečati dobre po- jave, o katerih govore te številke. O tem pa prihodnjič. L. F. Uspehi in težave SKllD „lvan Cankar" v Celju Društvo »Ivan Cankar« je pred dnevi na občnem zboru podalo obračun o svo- jem delu v minulem poslovnem letu. Društvo ima dve sekcije: pevski zbor in orkester. Obe sekciji sta dosegli lepe uspehe. Pevski zbor je imel v Celju en koncert in tri koncerte na podeželju. Sodeloval je tudi na zletu »Svobod« v Trbovljah in ob raznih svečanostih v Celju. Skupaj je imel 15 nastoF>ov. Pev- ski zbor bi bilo potrebno poživiti, do- tok pevcev pa je slab. Pevski zbor šteje 39 aktivnih članov. Orkester je bil v minulem letu zelo agilen. Priredil je 13 koncertov in eno akademijo. Koncerti so bili v Celju in v krajih izven Celja. Vsi koncerti so lepo uspeli in bili dobro obiskani. Ome- niti je treba, da so bili na koncerte vabljeni s častnljni vstopnicami zastop- niki merodajnih forumov in predstav- niki Ljudske prosvete, ki pa se koncer- tov niso udeležili. To neudeležbo sma- tra društvo kot omalovaževanje njego- vih naporov za dvig glasbene kulture. Društvo se mora boriti s finančnimi težkočami. Skoraj vse prireditve kon- certov so deficitne, ker znašajo stroški več kakor inkaso. Društvo je odvisno največ od prispevkov podpornih članov. Teh je bilo leta 1951 534, leta 1952 pa samo še 159. Da bi se dvignilo število podpornega članstva, je odbor razposlal 9 sindikalnim podružnicam popisne po- le. Te pole pa so vrnile samo štiri po- družnice, dočim se ostalih pet podruž- nic ni javilo. Ker društvo pod takimi finančnimi pogoji ne bo moglo živeti, se bo odbor obrnil za pomoč na razna podjetja, ki naj bi društvo podprla iz svojih skladov in mu tako omogočila nadaljnje uspešno delo na pevskem in glasbenem polju. Pred šesto premiero v celjskem gledališču Igra o mladosti, ki ne sme umreti v sredo, dne 25. februarja bo v celj- skem gledališču že šesta letošnja pre- miera. Uprizorjena bo igra nemškega pisatelja Friedricha Forsterja z nena- vadnim naslovom: Robinzon ne sme umreti. Naslov bi se lahko glasil takole: Mladost ne sme umreti. Zakaj igra pripoveduje o mladosti, o mladostnem navdušenju, o mladostnih sanjah, torej o stvareh, ki so slehernemu izmed nas najbolj svetla točka v življenskih spo- minih. Igra pripoveduje o vplivu, ki ga ima dobra knjiga na mladega človeka. Pripoveduje o dogodivščinah, kakršnih ali vsaj podobnih se iz svoje mladosti spominja sleherni človek. O tem, kako smo se igrali Robinzone, Rudije, Lukce in kar je še takih junakov iz mladin- skih knjig. Junak Forsterjeve igre je torej mladost, poosebljena v london- skih fantinih, prešernih in porednih, toda ne pokvarjenih. Ti mladi ljudje, ki jih Forster prikazuje, so živeli pod konec XVIII. stoletja, to je takrat, ko je ves svet preplavila znamenita De- fojeva povest o Robinzonu in o njego- vih čudovitih pustolovščinah. Prikazuje nam čas, v katrem so še živeli ljudje, ki jim je pomenilo branje knjig pohuj- šanje in nemoralo, ki pa so za zakle- njenimi vrati svojih razkošnih stano- vanj zganjali grdobije. Mladini in vsem preprostim ljudem pa je že takrat po- stala Defojeva 'povest o Robinzonu ne- kak katekizem, ki so ga skrivaj navdu- šeno prebirali. Mladi ljudje so se pre- puščali vplivu te knjige, sanjarili in se igrali Robinzona, Petka, divjake, gu- sarje in še živali, ki so živele na Ro- binzonovem otoku. V Forsterjevi povesti bomo poleg teh mladih ljudi srečali tudi pisatelja po- vesti o Robinzonu, angleškega pisatelja, žurnalista in pamfletista Daniela De- foja. Nadalje njegovega sina Toma, ki je z razbrzdanim življenjem pognal vse očetovo premoženje in ga spravil na beraško palico. Ko nima očetu več kaj vzeti, mu ukrade dragoceni roko- pis povesti o Robinzonu in ga proda. To zvejo londonski fantini, ki imajo Robinzona in njegovega pisatelja nad- vse radi. Sklenejo, da morajo staremu, bolnemu in slepemu pisatelju pomagati. Tom spozna, da je na napačni poti, vrne očetu knjigo in sklene, da se bo poboljšal. O teh • ljudeh in o tem času nam torej govori Forster jeva igra o Robin- zonu, ki ne sme umreti. Pisatelj sam pravi, da njegov Robinzon ni ne igra za mladino ne igra za odrasle ljudi, marveč nekaj drugega: gledališka igra za vse, ki so v sebi ostali mladi. Uspeh, ki to igro tako zvesto spremlja po vseh svetovnih odrih (istočasno z našo pre- miero je bila te dni premiera Forster- jeve povesti Robinzon ne sme umreti v Državnem gledališču v Gottingenu, v enem od največjih gledaliških središč zapadne Nemčije), temelji v ljubezni mladih src, v katerih »Robinzon ne bo nikoli umrl«. \ Celjsko uprizoritev je zrežiral Branko Gombač, sceno pa je pripravil inž. arh. Miloš Hohnjec. Scenograf je prispeval tudi osnutke za kostume. Razpored predstav za abonente je po običajnem redu. Pri vseh predstavah za abonente pa je na razpolago še nekaj vstopnic za neabonente. Občinstvo iz mesta, ki ne more obi- skati večernih predstav in okoličane posebej opozarjamo na prvo predstavo izven abonmaja, ki bo v nedeljo, dne 1. marca ob pol štirih popoldne. Vstop- nice za to predstavo si lahko rezervi- rate od ponedeljka 22. februarja naprej pismeno, ustmeno ali telefonično (štev. 21-81). L. F. Po Šoštanjskem okraju Okrajni LO Šoštanj je sprejel drulbeni plan in proračun okraja Pretekli torek je bila II. redna seja okrajnega ljudskega odbora pod pred- sedstvom tov. Ulrich Toneta, na kateri je bir sprejet družbeni plan okraja in proračun za leto 1953. Na dopoldanski seji je poročevalec komisije za družbe- ni plan in finance prečital poročilo in predloge komisije v razpravo okraj- nemu ljudskemu odboru. Predsednik gospodarskega sveta tov. Globačnik Jože je predlog komisije še bolj po- drobno utemeljil. Posebej je poudaril, da je bil dan predlog družbenega pla- na predhodno v široko razpravo kolek- tivom podjetij, odbornikom OLO, sve- tom OLO in občinskim LO. Zato so se odborniki dobro pripravili na razpra- vo, ki je bila zelo živahna. Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev sta razprav- ljala ločeno, da bi na skupni seji lahko zavzela določeno stališče. Na popoldanski seji, ki je bila skup^ na za oba zbora, je komisija za druž- beni plan in finance po upoštevanju predlogov odbornikov obeh zborov pre- čitala svoj dokončni predlog in ga da- la v razpravo odbornikom. V načelu sta oba zbora zavzemala enotno stali- šče, tako da je bil družbeni plan spre- jet z vsemi predlaganimi dopolnitvami. Poleg določitve akumulacijskih sto- penj posameznim podjetjem, so bila določena potrebna sredstva za okrajni proračun in investicijsko graditev za leto 1953. Skupni proračun za OLO in občinske LO znaša 110 milijonov di- narjev, za investicije pa je predvideno 55 milijonov dinarjev. Iz teh investicij- skih sredstev bodo gradili šole — v Skalah pri Velenju, Paki pri Veie-i nju, Belih vodah, Smartnem ob Dreti in Nazarju; nadalje bodo prizidali ne- kaj razredov pri nižji gimnaziji v Šo- štanju in pričeli s pripravami gradit- ve nove osnovne šole in gimnazije v Velenju. Za šolstvo je bilo skupno do- ločeno 18 milijonov dinarjev, kar se- veda še daleč ne ustreza potrebam v okraju. Saj je še vedno nekaj šol v okraju, ki so v neprimernih stavbah in bo nujno misliti v naslednjih letih tudi na ureditev teh šol. Za pospešitev turizma v Zgornji Sa- vinjski dolini je predvideno 7 milijo- nov dinarjev. Za dograditev hotela v Solčavi in dograditev žičnice na Gol- teh na Mozirskih planinah, ki ima ze- lo ugodne pogoje za razvoj zimskega športa, je določeno 1 milijon dinarjev. Za izboljšanje zdravstvene službe v okraju je predviden 1 milijon dinarjev. S temi sredstvi bodo pripravili potreb- ne načrte in ostala pripravljalna dela za graditev nove ambulante v Velenju. Zelo pomembno postavko v sredstvih investicije predstavlja dograditev okraj- ne klavnice v Šoštanju, za kar je do- ločeno 15 milijonov dinarjev. Z dogra- ditvijo tega objekta se bo znatno iz- boljšala preskrba potrošnikov z mesni- mi izdelki, posebno še, če upoštevamo vedno večji priliv prebivalstva. Prav tako važna je zgraditev upravnega po- slopja OLO, če upoštevamo, da ima OLO zasedenih sedaj 27 družinskih sta- novanj. Ze preprosta računica nam ka- že, kako hitro bi se obračala ta inve- sticija. Šoštanj sam pa bi pridobil ne- kaj stanovanj. Na svoji seji je OLO sprejel tudi 4 odloke, in sicer: Odlok o javnem redu in miru, odlok o obratovalnem času tr- govskih, gostinskih in obi-tnih obratov, odlok o potnih, in selitvenih stroških v okraju in več drugih odločb. Iz vsega dela obeh zborov je razvid- na večja sproščenost odbornikov v raz- pravljanju in odločanju, kakor je bilo to doslej. Seja je bila zelo uspešna, saj je OLO na tej seji dokazal, da bo kos nalogam, ki stoje pred njim v letu 1953. O gledališkem posljivanju, abonmajih in o reklami posebej Odg02)or upra2)e celjskega gledališča toz^arišu K. I. v peti letošnji številki Savinjskega vestiiika je tov. K. I. objavil nekaj kritičnih pripomb o delu uprave Mestnega gledališča v Celju. Pri- znati je treba, da so nekatere pripombe upra- vičene in da je imel tov. K. I. dovolj razloga, da se je oglasil k besedi. Ker pa v zadnjem delu omenjene notice govori o tem, da je po- slovanje gledališke uprave malomarno, čuti uprava za svojo dolžnost, da stvar pojasni in da tovarišu K. I. odgovori. Tovariš K. I. omenja kot prvi primer objavo gledališkega sporeda v Slovenskem poročevalcu dne 1. februarja, ki ni bila točna. Om;>njeni dnevnik je namreč tega dne pomotoma objavil, da bo premiera Žmavčeve drame Izven družbe v nedeljo, dne 1. februarja, kar pa ni ustre- zalo resnici. Tovarišu K. I. lahko povemo, da je bila uprava gledališča dne 1. februarja zju- traj, ko je dobila v roke Slovenskega poroče- valca, bolj razburjena kot tovariš K. I. istega dne zvečer, ko je zaman prišel v Celje na predstavo. Do pomote v Slovenskem porpčeval- cn je namreč prišlo popolnoma brez naše krivde. Dokaz za to je dejstvo, da je bil pra- vilen razpored predstav objavljen že v soboto, dne 31. januarja v mariborskem Večeru in v Ljubljanskem dnevniku, ki sta prejela kopiji dopisa, poslanega Slovenskemu poročevalcu. Na- pako sta torej zagrešila stavec in korektor Slovenskega poročevalca. Uprava gledališča si je bila na jasnem, da bo ta pomota povzro- čila med občinstvom hudo zmedo in je takoj v nedeljo zjutraj ukrenila vse, kar je bilo v dani situaciji snloh mogoče ukreniti: poskrbela je, da je ljubljanska radijska postaja v opol- danskih in popoldanskih vesteh objavila pre- klic pomotoma napovedane predstave. Prav te- ko je poskrbela, da je Slovenski poročevalec naslednjega dne prinesel popravek. Kot je iz navedenega razvidno, ne zadene upravo gledališča za ta res neprijetni dogodek nobena krivda. Nadalje pravi tov~>iriš K. I., da je izvedel za premiero komedije Draga Ruth šele dva dni po predstavi in trdi. da premiera v časopisju ni bila napovedana. Tu se tovariš K. I. moti. Pre- miera je bila objavljena v Slovensk.-m poro- čevalcu. Ljubljanskem dnevniku. Večeru, Sa- vinjskem vestniku in ljubljanskem radiu. Še več, pod razporedom imajo zaradi novoletne jelke izjemoma predstavo v nedeljo namesto običajne srede. Toliko tovarišu K. L, ki je, kot vse kaže, te objave spregledal, v pojasnilo. Pri tretjem primeru, ki ga navaja v svoji kritiki, ima tovariš K. I. prav. V Savinjskem vestniku od It. januarja 1953 premiera Žmav- čeve drame Izven družbe res ni bila anonsi- rana. To se je zgodilo zato. ker uredništvo iia- šega sporeda ni moglo več uvrstiti v list, ker je bil že tik pred tem. da gre v tisk. Mislimo pa, da je bil razpored predstav dovolj jasno razviden iz obširnega članka v kulturni rub- riki lista. Upamo, da je iz povedanega tako tovarišu K. I. kot vsem. ki so si ob branju njegove kri- tike mogoče ustvarili o delu uprave celjskega Mestnega gledališča napačno sliko, jasno, da ne gre za nobeno malomarnost, pač pa za ne- srečno naključje, ki ga ni mogoče preprečiti in ki ga je tudi težko popraviti. In še ena stvar: tovariš K. I. sklepa, da za- stopa uprava gledališča mnenje, da so gledali- ške predstve, vsaj prve. namenjene zgolj Ce- ljanom. Tudi to ne drži. Naj ga podatki, pre- pričajo prav o tem nasprotnem: premierske plakate za vse nadaljnje predstave pošiljamo Tedao v nasledaje kraie t Tudi njen mož je po- magal. Ko jima je povedal, kam je namenjen, sta ga pospremila na avtobusno postajo in tam poskrbela, da so možakarju izmili rano. Tovarišica naj bo vzgled tistim, ki so rado- vedno gledali možakarja, a nikogar med nji- mi ni bilo, da bi lau pomagal. C. T. ALI I^ODJETJE »SNAGA« RES SKRBI ZA SNAGO? Preteklo je nekaj mesecev, odkar je bilo ustanovljeno podjetje »Snaga« z namenom, da poskrbi za čistočo mesta v zadovoljstvo vseh prebivalcev. Toda kaj kmalu je marsikdo razo- čaran ugotavljal, da temu ni tako. Mnogi so mi v pogovoru izražali nezadovoljstvo in ker sem tudi sam prizadet, sem se odločil obelo- daniti svoje mnenje. Imam sobo v središču mesta. Tedensko obi- šče hišo, v kateri stanujem, sivi, po obliki sta- romodni voz podjetja »Snage«. Redkokdaj sem doma in nesnaga, ki jo stavljam na razpolago podjetju, v pol letu ne more napolniti po podjetju izdelanega in predpisanega zaboja. Ker je zaboj, ki mi ga je podjetie hotelo za ceno 400 din vsiliti, za moje prilike prevelik in ga pri vsej dobri volji nimam kam posta- viti, sem ga odklonil in si nabavil manjšega. Toda zaman postavljam zaboj ob določenem dnevu na hodnik, kajti podjetje se zanj ne zmeni. Plačujem pa mesečno pristojbino za odvoz smeti prav tako kot vsi ostali prebi- valci, čemur pa se bom v bodoče proti vil. Ne gre mi v račun, da bi plačeval neko uslu- go, ki mi ni storjena. Naravnost hudobno pa se mi zdi, da vozniki ne presipljejo smeti v odgovarjajoči zaboj, ki bi ga lahko vozili s seboj, če je že proces nalaganja tako zamo- tan. To delo bi bilo opravljeno v nekaj se- kundah. Pripominjam še to, da smo vsi pri- zadeti prisiljeni odlagati smeti pač na zato neprimerna mesta. Vem za primere, ko odla- gajo stanovalci smeti v stranišče, v vodovodne iztoke, na dvorišča, preko ceste, na nasipe in celo na podstrešja. Ce že imamo podjetje »Snago«, potem naj bo res za snago, ne pa trgovina z zaboji. Celjan ZAKAI SE NE POPRAVI MOSTTSCE ŽELEZNIŠKEGA- PODVOZA PRI POŠTI Ali je še kje kako mostišče železniškega pod- voza, skozi katerega hodi dnevno množica lju- di, v tako zanikrnem stanju, kakor je mosti- šče železniškega podvoza pri pošti? Najbrž da ne! Človek ni nikoli varen pred »blagoslovom« z vrha, kadar mora iti tod skozi, naj bo suho ali mokro vreme. Mostišče ima namreč vse polno špranj in lukenj, skozi katere padajo umazane kaplje ali puhne večkrat para iz stro- ja, ki cesto postaja ravno na mostišču. Ob deževnem vremenu in zdaj pozimi, kadar se taja sneg, pa lije voda na vseh koncih in kra- jih že skoro curkoma, tako da se nihče tudi pri najspretnejšem »balansiranju« ne jnore ogniti, ne da bi bil deležen nekaj te padavine. Znani so primeri, ko so se nekateri komaj še v zadnjem hipu z odskokom v stran rešili pred vročo paro, spuščeno iz strojnega kotla, ki je udarila nizdcl. Od mnogih strani se slišijo pri- tožbe o poškodovanih oblekah in pokrivalih, s katerih se madeži, pridobljeni v podvozu, ne dajo niti kemično odstraniti. Zato je razumljivo in upravičeno razburjenje in ogorčenje vseh. ki se morajo posluževati te. poti, nekateri od njih celo po večkrat dnevno, videč, da se me- rodajni ne zganejo in ne lotijo popravila plo- skve mostišča. -vd- OTROŠKE DOKLADE IN ŠE KAJ!. .. Ko sem se namenil na MLO v Celju, Ver me je tov. H. T. iz Ložnice prosila, da grem z njo in posvedočim o njenih premoženj- skih razmerah v svrho izpopolnitve tiskovin Za priznanje ter dodelitev otrošknih doklad, sem bil nemalo in neprijetno presenečen pri čitanju provizoričnega napisa nad vrati sobe štev 19 in 20: »Uradne ure samo ob torkih in petkih. Velja tudi za otroške doklode!« Torej zastonj pot in izgubljen čas! . . . Pred vrati in na hodniku pa se je gujjtla nevoljno in upravičeno ogorčeno velika gruča čakajočih ljudi, ki je ugotavljala: »Mar ne bi kazalo, posebno sedaj, ko je treba precej kompliciranosti pri podatkih in izjavah prič za dosego otroških doklad, izpremeniti uradne ure vsaj na štiri dni v tednu, ker le dva .ura«Ina dopoldneva v tednu sta pri tolikem navalu strank, ki tam čakajo po 2 do 5 ure, vsekakor očitno premalo! . . .« Tako se bo pa spričo navedenih dejstev iz- popolnjevanje potrdil in izjav prič zavleklo v nedogled, vrhu tega se s tem izgublja še čas in za mnoge tudi dnevni zaslužek; gospodinje pa, ki čakajo tako po uradu večkrat celo do- poldne, so s tem prikrajšane z delom doma in pri svojih družinah . . . DRUGA - TODA RESNIČNA O PARNEM KOPALIŠČU V CELJU Parno kopališče je v Celju pred letom in- vestiralo mnogokaj v popravilo obstoječih na- prav. Razsvetljava je zadostna, zvonci so v redu, pritisk normalen, le kopalci ne znajo vselej prav odvirati pip in regulatorjev. Pisec članka je gotovo imel namen škodo- vati ugledu uslužbencev kopališča in si na ta način pripravljal pogoje za nastop službe v tem podjetju, na kar je že delj časa rellek- tiral. IZPRED SODISCA Cerar Marija je 15. 10. 1952 pred svojo hišo v Trnovljah lahko telesno poškodovala Jožefo Golob. Obsojena je bila na 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. — Romih Terezija je 2. 6. 1952 Hrup Janezu v Brezju pri Sladki gori ukradla žepno uro, vredno 8000 din. Kazen 4 mesece zapora. — Kvac Franc, Jelenko Ivan in Potočnik Matija so 20. 10. 1952 popivali ▼ hiši kmeta Ignaca J^alška v Stranicah. Med po- pivanjem so se med seboj stepli in so v pre- tepu bili vsi lahko poškodovani. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer Kvac na 5 mesece, Je- lenko na 2 meseca in Potočnik na 2 meseca in 15 dni zapora. — Tovornik Mihael je v julija 1952 v svojem gozdu v Slivnici brez dovoljenja posekal skupaj 149 hrastovih, bukovih, smre- kovih in borovih dreves. Kazen 40 dni zapora. — Vrečko Filip je bil poslovodja v Kmetijski zadrugi v Dobju pri Planini. Svojo službo je malomarno opravljal, zaradi česar je v KZ nastal primanjtlljaj 71.896 dinarjev. Vrečko je bil obsojen na 10.000 din. — Sanc Justina je v tovarni »Volna« v Laškem vzeld' okrog 1 kg volne. Kazen 35 dni zapora. — Moškotevc Ja- nez je v Železarni Store vzel 10 metrov vodo- vodne cevi v vrednosti 1637 din. Plačal bo 4000 din. — Filipič Alojz je odstranil mejnik med njegovo parcelo in parcelo Franca in -Ane Sodin na Spodnji Hudinji pri Celju. Nje- gova žena Filipič Marijo je maja 1952 vrgla v kokošnjak Ane Sovine na Zgornji lludinji ko- ruzne žgance, pomešane s fosfornim vodikom. To je imelo za posledico, da je nekaj kokoši poginilo. Obsojena sta bila Filipič Alojz na 3000 din, Filipič Marija pa na 2500 din. — Cenadi Aleksander je H. L 1952 poskusil v Zdolah pri Kozjem pripraviti Antona Klob.iso do tega, da bi mu izročil 10.000 din in pištolo kot nagrado za ugodno pričevanje za njegovega brata Franca Klobaso, ki je bil v zaporu. Prevara se Cenadi ni posrečila, sedel pa bo 4 mesece. — Z gradilišča Mestnega gledališča sta odnašala odpadni les Oprešnik Marija in Rudaž Franc. Prva je bila obsojena na 15, drugi na 18 dni zapora. Oprešnikovi so odlo- žili kazen za dobo 1 leta. — Na ekonomiji Rogaške steklarne v Pristavi je bil kot eko- nom zaposlen Ivan Razpotnik. Tam je nevest- no posloval in s tem povzročil primanjkljaj t znesku 14.618 din. Obsojen je bil na 12.000 din. — Brečko Frida je v prodajalni tobaka v Što- rah, kjer je bila zaposlena, zamenjala najmanj 7550 industrijskih bonov po 3.50 dinarjev za bon. Pri tem je imela najmanj 8000 dinar- jev neupravičenega dobička. Obsojena je bila na 10.000 din. Kazen so ji odložili za do- bo dveh let. — Kovše Kari je vozil opeko na gradilišče Mestnega gledališča v Celju. En voz zidne opeke 744 komadov, v vrednosti 4464 din pa je odpeljal na svoj dom. Na gradilišču Mestnega gledališča je vzel tudi 4 plohe, vred- ne 2000 din. Obsojen je bil na 20 dni zapora. — Bogataj Franc in Podgoršek Štefan, sta 20. avgusta 1952 na postaji Štore malomarno vršila svojo železničarsko službo. Zaradi tega je pro- govni avtomobil, ki je privozil iz Celja, ker niso bile zaprte zapornice, zadel v konja in voz, last Sodina Stanka. Oba konja in voz sta bila poškodovana. Bogataj in Podgoršek sta bila obsojena vsak na 3 mesece zapora. Bo- gataju so kazen odložili za dobo enega leta. — Repar Stanislav je 25. oktobra 1952 okrog 23. ure pred gostilno Miklavžin v Celju skušal organom LM preprečiti aretacijo. Pri tem je oba miličnika žalil in lahko telesno poškodo- val. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. SUROVOST BREZ PRIMERE Zunaj na deželi imamo večkrat priiiko vi- deti, kako razni brezvestneži surovo ravnajo z živino. Vendar je primer, ki se je dogodil dne 6. 2. 1953 v Storah najbrž edinstven in presega vse meje in moči, ki jih uboga trpin- čena živina premore. Gonjač živine Fistrič Vinko iz Bratkovca, OLO Klanjec, LR Hrvatska, je dne 5. 2. 1953 ob 17. uri odgnal iz Imenega pri Podčetrtku pet glav goveje živine v Mestno klavnico' v Celje. Živino je gonil brez vsakega počitka in krmljenja celo noč po cesti proti Celju. Ka- ko pa je to zmogla živina, smo videli v ŠtoraJ, ko je Fistriču ena krava onemogla do kraja in obležala sredi ceste. Neusmiljeni Fistrič pa je svojo surovost hotel izlili nad onemoglo ži- valjo do kraja. Na sredi ceste ležečo kravo, ki je bila že itak zaradi prejšnjega pretepa- nja in bodeče ceste vsa krvava, je pričel znova pretepati z bukovo mesarsko gorjačo. Ker pa je bila krava izmučena do kraja, jo tudi težka gorjača ni spravila več na noge. Fistrič je uvidel, da je tudi najsurovejše pretepanje zastonj, zato je odšel iskat me- sarja za zakol, vseh pet goved pa je pustil brez nadzorstva. , Štiri so ostale kraj ceste in iskale hrano izpod snega. Pretepeno kravo pa je pustil na sredi ceste. Uboga krava se je z zadnjimi močmi še to- liko dvignila, da se je zavlekla na kraj ceste, ker se ji je najbrž zdelo, da bi sredi ceste ovirala cestni promet. Došli mesar je nato izvršil zakol kraj ceste, zaklano govedo pa so odpeljali v mestno klav- nico. Prav tako so bila izčrpana tudi istala štiri govda in nezmožna za vsak nadaljnji po- gon, tako da je bil Fistrič primoran najeti I>revozno sredstvo za ostalo živino. Kako je uboga živina pri pogonu trpela nam nazorno pokaže to, da so na cesti od Šentj:irja do Štor krvavi sledovi, ko je živina krvavela na pogonu po gramozni ces^i. Očividci surovega mučenja živali in krvavih sledov se čudimo Fistrču, kako more kot člo- vek imeti tako zverinsko srce, čudimo pa se tudi ljudem, ki Fistriča poznajo, pa mu kljub temu zaupajo živino. Obsojamo pa to početje tudi zaradi tega, ker vendar ne more biti meso do smrti mučene živali kvalitetno. Brezvestnega Fistriča je Ljudska milica iz Štor vzela takoj v postopek in preprečila na- daljnje mučenje, kar smo vsi očividci sprejeli z odobravanjem. Pričakujemo, da" bo surovežu sodnik za pre- krike povrnil trud za pretepanje s primerno nagrado. Iv. IZ KOZJEGA NAROBE ZGANJATE JEZO... tisti, ki se jezite na tov. dr. Antona Soka, češ, da je on priobčil zadnje članke. Poleg tega smo zvedeli, da so tisti članki čisto resničnr-in da se jezijo le oni, ki jih je čevelj zažulil. Pripo- minjamo, da teh člankov tov. Sok ni pisal. Uredništvo BALADA O LOVU IN VESELICI V KOZJEM Nad divjega ščetinarja — je trobil lovski rog v Kozje. Lovcev sto-gonjačev prav toliko se v snegu je v gozda objem podalo. Sčetincev nič, še dlake niso zasledili. Prav je tako, bodo vsaj več, v svoji lovski jezi spili — se misel po- rodi v Kozjanih. Hej, veselica bo pla- čilo in povračilo, za zmrzle uhlje in vodo v obutvi. (Telo pragram na veselici — je bil le zgolj reklama, saj razen godbe in mastnih cen, ni bilo tam pro- grama. Sčetinarje in pa program so z vinske trte zvili, a glavno je, samo da uspešen lov na dnarce nardili. Se to do- dam, da tole bil resničen njihov je program —. D. A. USPEL OTROŠKI KARNEVAL V LAŠKEM Na pustni torek popoldne so v Laškem, v Domu ljudske prosvete pri- rdili otroški karneval. Prireditev je zelo dobro uspela. Sodelovalo je okoli 300 otrok. Starši otrok so izkazali ve- liko zanimanje za prireditev s svojo navzočnostjo. Laške žene pa so zbrale in tudi same prispevale v ta namen dokaj dobrot, a katerimi so otroke bo- gato pogostile. Po dobro pripravlienem programu, ki so ga pionirii z uspehom izvaiali so se zvrstili v povorko po La- škem. V NEHELJO BO OTVOT?TTFV REŠEVALNE POSTAJE V LASKEM V npdp>lio. 22. -ff^bruari^ bo v La- škem nred re^jt.avraciio MLO svečana otvoritev R^SevPlne posts^ie. K temu va^rtpniu dogodku LaSko in okoliš vabimo v=Je ki so kakor koli ririTK^mogli s nros+nvolii^imi r)ri<5rtovki nabaviti re- šilni avto. Vabimo tudi ostale Laščane in oV^i^^Rne. Otvoritev bo ob 9.30 uri dopoldne. OBISK MT Ar«TNir T7 T A^KEGA PRI SV. JEDERTI V nedeljo, dne 8. februarja 1953, je obiskal mladinski odsek društva »Svoboda« Laško mla- dino pri Sv. Jedertl nad Laškim. Pri nabito polni dvorani v šoli, je mladino iz Laškega pozdravil tov. Golob, ji želel obilo uspeha in se pri tej priliki tudi spomnili obletnice smrti največjega pesnika Sloventev dr. Franceta Prešerna. Na pozdrav mu je na kratko odgovoril tov. Toman, predsednik »Svobode« Laško, ki je po- udaril velik pomen in naloge delavsko kulturno prosvetnih dri^štev »Svobod«. Nato je močan mešani pevski zbor, sestavljen iz mladincev in mladink, pod vodstvom pevovodje tov. Gorica, zapel 3 borbene pesmi. Po kratkem odmoru je dramatična skupina odigrala enodejanko »Vr- nitev«. Za zaključek pa je folklorna skupina odplesala nekaj narodnih plesov. Aplavza ni hotelo biti konec in plese so morali ponav- ljati. Neka stara ženica je vzdihnila: »Lepo je bilo, še bi poslušala in gledala.« Predsed- nik »Svobode« iz Laškega pa je "obljubil »na svidenje«. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH Delo Ljudske univerze se je v našem kraju zelo razmahnilo. V Prešernovem tednu je pre- daval prof. Novak Vlado iz Celja o temi: Slo- venski pesniki in pisatelji kot glasniki svo- bode. Predavanje je bilo temeljito in so mu poslušalci z zanimanjem sledili. Dne 12. fe- bruarja je predaval prof. Viktor Rom o Nikoli Tesli. Zanimivo je prikazal našega velikega rojaka — heroja tehnike. Pozdraviti moramo tudi to, da se je obeh predavanj udeležilo ve- liko število mladine, ki je do sedaj nismo vi- deli na predavanjih Ljudske univerze. Dne 19. t. m. pa je predaval tov. Stane Terčak o pohodu XIV. divizije na Štajersko. Šmarčani smo bili tega predavanja zelo veseli. * Na občnem zboru Kmetijske zadruge v Šmar- ju, ki je bil 15. t. m., so zbrali člani zadruge za poplavljence na Holandskem 25.000 din. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU V nedeljo, dne 8. t. m. so člani lovske dru- žine Šentjur pri Celju priredili pogon na lisice v območju Rifnika. Uspeh ni izostaL plen dre lisici, en lisjak. Med uplenitvijo je bil znaai lovec Paher Milan, kateremu so naivni vasčaiii, za v kratkem času uplenjene 4 lisice na Rif- niku, dali ime »lisičja smrt«. Upamo, da nam tega tov. Milan ne bo zameril. V istem lovišču je pred enim mesecem uplenil član šentjurske družine tov. Plauštajner Franc lepega divjega mačka. Ta zver je delala pravi pokolj med kurami tamkajšnjih kmetov. Tako so agilni člani lovske družine od me- seca januarja pa do danes uplenilo 10 lisic Ih eno divjo mačko. V družini je tudi zelo trdoživ član za lov na vidre tov. Rečnik Ernest. Dne 27. januarja je uplenil v potoku Pesnica 12 kg težko vidro- samca. Šentjurskim lovcem želimo še obilo uspeliov in vztrajnosti v njihovem nadaljnjem korist- nem delu. Hvaležni Rifničani ŠENTJUR JE PROSLAVIL 104. OBLETNICO PREŠERNOVE SMRTI Tudi naš kraj je dostojno proslavil 104. ob- letnico smrti našega največjega pesnika Pre- šerna. Velika dvorana je bila polna. Proslav« je organizirala mladina šentjurske občine. To je dokaz, da mladina naše občine ne spi, ka- kor nekateri mislijo. Spored je obsegal štiri- najst točk. Mladinec Svetina Aci je v svoiem lepem govoru prikazal pomen in delo Pre- šerna. Uspešno je nastopila tudi Jelka s solo- točko Nezakonska mati ob spremljavi^ Rcčni- kove. Pa tudi narodna plesa mladink šentjur- ske gimnazije in aktiva Šentjur sta zelo uspela. Spored je bil kratek, a lepo izbran. Tudi oder je bil lepo okrašen. Vsi, ki smo prisostvovali proslavi, smo bili zadovoljni in imamo vedno več zaupanja v na- šo mladino. ^- IZ PILSTANJA Vojni dogodki so marsikomu povzročili, da je prišel ob listine in imel zaradi tega znatn« škodo. Večkrat povečajo škodo še sebične ose- be, ki se hočejo okoristiti z ljudsko nesreč«. Takšen primer je na Pilštanju. Sredi marca 1941 sta prišla iz Dolenjske Pešec Franc ia Frančiška ter kupila tu malo kmetijo RoJ-ia In Roze Mešiček in kupnino tudi plačala. Ku|>na pogodba je bila sestavljena pri takratnem no- tarju v Kozjem, prijavljena tudi davčni upra- vi, do vknjižbe lastninske pravice za novega lastnika pa ni prišlo, ker je medtem okupator zasedel te kraje. Pešca z družino pa izselil. Ko se je izgnanec z družino leta 1945 vrnil, je našel le pogorišče. Peščeva sta vkljub bo- lezni, ki ju večkrat naveže celo na posteljo, pridno obnavljala dom, obenem pa poizvedova- la za kupno pogodbo. Ker je Rok Mešiček umrl, se je Pešec obrnil na soprodajalko Rozo Mešiček, ki živi sedaj na Vestfalskem, če nima morda prepis pogodbe. Mešičkova je o tem pi- sala svoji nečakinji v Šentjur, le-ta pa je v njenem imenu vložila tožbo, očividno v pre- pričanju, da plačila kupnine ne bo mot^cie do- kazati. Morda tiči za tem tudi pohlep, da bi zemlja prešla v last Mešičkove zakasnele de- dinje, ki bi seveda sama zemlje itak ne ob- delovala. Kako ljudstvo sodi take značaje, si lahko mislimo. Peščeva nista brez vsakih po- trdil, zato se bo stvar nekoliko drugače zasu- kala, kakor je tožnica prvotno računala. FANTOVSKI PREPIR ZAHTEVAL SMRTNO ŽRTEV V Dobju pri Planini so se 19. 10. 1952 sprli fantje. 41-letni Stanko Frece je na cesti na- sproti župnišča v Dobju, ko je Perčič Franc zamahnil proti njemu z nožem in je ubodljaj z levo roko prestregel z odprtim že priprav- ljenim žepnim nožem, zabodel Perčiča v glavo. Prizadejal mu je hudo poškodbo, zaradi katere je Perčič 24. 10. 1952 umrl. Okrožno sodišče r Celju je Stanka Freceta obsodilo na 2 leti za- pora. IZ ROGATCA V vasi Brezovec pri Rogatcu so našli v ne- deljo 15. februorja zvečer ubitega 25-letti(^ga delavca Polanc Ferdinanda, doma iz Maribora. Atletsko društvo Kladivar izreka vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha na tradicionalnem VALČKOVEM VEČERU zahvalo in priznanje. Olepševalno društvo Celje izreka vsem, ki so pomagali društvu pri uspeli upri- zoritvi tradicionalne maškarade vse priznanje in zahvalo! XJj predpustni čas, ti čas presneti... Petra Zagorjana je že nekaj dni "f^znemirjala želja, da bi letošnji pustni «as ne šel neopazno mimo njega. Kri- ^eči, barvni letaki so vabili in ga rni- kali na več krajev. Tisti dan — v torek zjutraj — ko 3e odhajal v službo, je malce nerodno io željo razodel tudi svoji ženi Dragici. — V Union na Olepševalno maškarado šel nocoj,« se je izluščilo iz njega. šla tudi ti?« jo je vprašal neod- ločno. — »Bi!« je odvrnila in s tem sta tudi končala. Zagorjan je v vsej naglici po- P^l še kavo in že odhitel v službo. Mu- ^ilo se mu je ... Pozno popoldne — že proti večeru — prihitel domov. Preoblekel se je in *e dostojanstveno pripravil na pustno zabavo. Po večerji, ki je bila ta večer ^atno prej kakor običajno, je že ča- kal na ženo. Čudno se mu je zdelo, da ^6 ji ni prav nič mudilo. »Cas bo že, da kreneva,« jo je ne- ■'"odno pobaral. »Pripravi se in pohiti!« —- »Ne utegnem,« je brezbrižno od- '^rnila. — »Dragica, ne delaj vendar neum- fior^ti!« jo je pogovarjal. »Delo še imam. Pojdi sam! Jaz pri- <^em za teboj. Tega seveda Zagorjanu ni bilo treba reči dvakrat... Vzel je klobuk, stopil še enkrat pred zrcalo, si popravil kravato, oblekel suk- njo, voščil lahko noč in odšel. Ko je stopil v dvorano, je našel tam že več svojih znancev. Povabili so ga, da prisede. — »In žena?« ga je vprašala soseda, ko je sedel. — »Ostala je doma, sam ne vem za- kaj,« je malomarno odvrnil Zagorjan. Družba je polagoma postajala živah- na. Zdaj pa zdaj so nastopile nove ma- ske. Ples, šegavi direndaj in zvoki god- be: vse se je mešalo v razgibano celoto večera. Prihod nove maske v sprem- stvu drugih je zdaj na mah vzbudil vsesplošno po^.ornost. Mlada očarljiva črnolaska, ki je pred- stavljala ciganko, je stopila v dvorano. Godba je zaigrala ... Zagorjan, ki je sedel v kotu, se ni mogel načuditi te} maski. Sledil je vsa- ki kretnji ob njenem plesu, jo spremljal s pogledom in je ni niti za hip izpustil izpred oči. Komaj in komaj je prikrival svoje navdušenje, ki ga je čedalje bolj. navdajalo. Zdrznil se je, kakor da se je nečesa spomnil. Prevzet in nekoliko vznemir- jen je segel v žep, vzel list papirja in hitro nekaj napisal. Vstal je izza omizja in čakal ugodnega trenutka. Spretno, skoraj neopazno ji je stisnil v roko list in se spet umaknil na svoje mesto. Ob naslednjem plesu se je maska že pojavila pri njegovem omizju. Godba je zaigrala valček ... Počasi in sanjavo je valovila po dvorani mno- žica plesalcev. Domala vsa dvorana je plesala. Tudi Zagorjan je plesal in med lahnim ritmom motril masko. Ni in ni je mogel spoznati. Zelja odkriti jo, je bila neutješena. Črne, lokave oči, ki so se pobliskavale izpod maske, so ga pri- tegovale. »Tovarišica, očarljivi ste!...« ji je šepetal med plesom. »Rad bi vas videl jutri, če se nočete razodeti danes. Jutri ob dveh popoldne bi vas čakal na vo- galu pred lekarno!. ■ ■« Ma^ka je molčala. Predlog jo je pre- spn''til in ni vedela kaj naj pravzaprav odgovori. Potem je izadrego pretrgala s sklepom. »Ce ste toliko radovedni, naj bo, pro- sim!« »Ob dveh popoldne pred lekarno!« je ponovil poltiho Zagorjan. »Da,... prav ...« je ponovila maska. Kmalu po tem je skupina mask od- hajala in z njo tudi ciganka. Naslednji dan je bil za Zagorjana poln pričakovanj. Skoraj nekam čuden je bil v svojem vedenju do žene. Vtisi včerajšnje maske so bili tako živi in globoki, da ženi zjutraj ni upal pogle- dati v obraz. Vedno znova in znova se mu je budil spomin na masko. V pisarni mu ni bilo do dela. Malo- marno je premetaval papirje iz predala v predal, računal in sešteval, toda to pot mu delo ni šlo od rok. Neprestano je gledal na uro in zdelo se mu je, ka- kar da se kazalci nikamor ne premak- nejo. Ze ob pol dveh je pospravil in se začel pripravljati za odhod. Postavil se je na vogal in čakal. Dve popoldne ... Ljudje so hiteli iz pisarn in nerodno mu je postalo, ko je pre- stopal na vogalu pred lekarno. »Le za- kaj sem izbral in se dogovoril prav za ta čas«, si je očital. Toda spet je bil že potešen, ko se je domislil, da utegne vsak čas priti. V zvoniku je odbila ura četrt... Ni- kogar ... Se je čakal in čakal... Zdaj ga je tu nekdo in spet drugi pozdravil. Odvzdianil je klobuk, podzavestno od- zdravljal, tako je bil zamišljen. Se je upal, da pride ... Kazalci na uri so se pomikali že na pol tri... Nikogar. Sele sedaj se je resno spomnil, da bi moral že zdavnaj domov. Se enkrat se je ozrl na desno, na levo, pogledal proti trgu in šel... * Doma ga je žena s kosilom že ne- strpno pričakovala. »Kako pa, da si danes tako pozen?« »Bil sem v pisarni,« je zajecljal Za- gorjan očividno v zadregi. Moral sem skončati še neko nujno delo. »Se mi zdi!« »In kaj misliš?« se je naenkrat vzne- voljil. »To, kar ti!« »Namreč?« In stopila je k pisalni mizi, odprla predal, vzela iz njega list, ki ga je Zagorjan napisal prejšnji večer in ga položila pred njega na mizo. »Kaj? ...« je osupnil. »Ti? ... To si bila ti. Dragica? ...« »Da, jaz!« Mirno in ravnodušno je stala pred njim, z lahnim ironičnim na- smehom na ustnicah. »Zdaj vem vse. Slabo si prestal pre- izkušnjo.« Zagorjan ni vedel kaj bi. Sram ga je bilo, da je nasedel. »Odpusti!« je stisnil iz sebe. »Ta ne- srečni pustni čas me je premotil.« Crt stran 8 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. februarja 1953 Stev. T Telesna vzgoja in šport SABLJANJE SABLJAŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE v CELJU T soboto 21. t. m. ob 14. uri bo pričelo t mali dvorani doma OF sabljaško prvenstvo SIo- Tenije, ki se bo nadaljevalo še v nedeljo, 22. ob t. uri dopoldne. V soboto bodo borbe v flori;tu za juniorje, juniorke in seniorke, v nedeljo pa »e bodo pomerili v floretu in sablji seniorji ter v sablji juniorji. Celje, ki je sicer bojjato na raznih športnih prireditvah, je le redko- kdaj prizorišče zanimivih sabljaških priredi- tev. — Sabljaški klub Kladivar zaradi sleibih materialnih pogojev ne more sprejeti raz)ia povabila zagrebških klubov, kaj šele iz ino- zemstva, čeprav se dopisi zadnje čase močno ■inožijo in si marsikateri želijo obiskati naše mesto. Zato je v Celju sorazmerno najmanj sabljaških prireditev od sicer vseh delujočih športnih panog in klubov. Na letošnjem prven- stvu Slovenije se bodo v posameznih skupinah srečali že preizljušeni stari borilci z mladiuo, ki je šele pred leti pričela s sabljanjem. Kla- divar bo tokrat postavil kar 7 mladih borilcev, lahko bi jih pa še več, če bi del članstva bil bolj discipliniran in bi redno obiskoval vadbo. Od vseh ima največ izgledov za dober plasma študent Salobir Drago, ki bo letos sicer prvi- krat nastopil pri seniorjih, in sicer s sabljo. Pri mladincih se bo za boljše mesto boril tudi Jug Jurij, morda pa bodo tudi ostali mladinci uspešno prestali svoj prvi nastop. Pri ženskah bo nastopila le Romihova. Kladivar je v zad- njih mesecih izgubil dobro žensko ekipo, ki bi na tem prvenstvu lahko posegla v borbo za prva mesta. Vajdetičeva, ki je v pretoklpožretic po- raz s 40 keglji razlike, čeprav so kegljači dtli vse iz sebe, da dosežejo zmago in dve potrebni točki. Jeseničani pa tokrat niso bili slab na- sprotnik, podirali so bolje (ali je bilo to zna- nje ali sreča ... — tega |inC ne morem trditi!) in odšli so iz tega dvoboja kot zmagovalci. Kegljači Kladivarja so se s tem porazom zo- pet pomaknili proti repu lestvice za nekoliko mest. Morda pa bodo tudi Celjani v preostalih tekmah imeli nekoliko sreče in si na ta način popravili slab položaj. SLOVESNA OTVORITEV SMUČARSKE SKA- KALNICE NA LJUBNEM športniki iz Ljubnega ob Savinji so 8. fe- bruarja izročili svojemu namenu veliko 65- metrsko smučarsko skakalnico na Ljubnem. SSK Gozdar se ni ustrašil dela pri gradnji tega velikega športnega objekta. Z vsestransko podporo Smučarske zveze Slovenije in tukaj- šnje Kmetijske zadruge je SSK Gozdarju uspe- lo dograditi to veliko skakalnico, ki je po mne- nju tekmovalcev za planiško naša najlepša in najboljša skakalnic:;. Skakalnico je projekti- ral in vodil gradnjo inž. S. Bloudek. Otvoritvenim tekmam je prisostvovalo nad 3000 gledalcev. Otvoritveni skok je, burno po- zdravljen od gledalcev, izvedel naš državni re- prezentant Rudi Finžgar. Nastopilo je 43 tekmovalcev. Zmagal je naš državni mladinski prvak J. Gorišek iz Ljub- ljane, ki je tako po stilu kot po daljini pre- kašal sotekmovalce. Gibanje prebivalstva v Celju . • . . od 9. do 15. februarja 1953 V tem času se je rodilo v Celju 19 dečkoT in 20 deklic. Poročili so se: Šofer Obrez Stanislav in kuharica Bere Ana, iz Celja; oficir Bedek Alojz iz Bosne in No- vak Amalija, krojaška pomočnica iz Celja; li- varski mojster Zupane Janez in tov. delavka Vajdič Matilda, oba iz Celja; oficir Ravbar Al- fonz iz Bihača in nameščenka Tratnik Marija iz Celja; delavec Grabar Franjo in gospodi- nja Bračič Friderika, oba iz Celja; čevljar Burklec Anton iz Kaple vasi in šivilja Turk Angela iz Trnove, Kaplja vas; mizarski po- močnik Tursan Mihael in krojaška pomočnica Zupane Ivan, oba iz Celja; delavec Pirih Vin- cenc in nameščenka Mastnak Regina, oba iz Celja; delavec Dimnik Anton iz Št6r in po- Ijedelka Fijavž Ivana iz Vitanja; delavec Ma- ksimovič Milko in delavka Tajnik Amalija, oba iz Celja; sodar Bratina Stanislav in nameščen- ka Tomažič Karolina, oba iz Celja; sodar Grah Janez in gospodinja Tojnko Štefanija, oba iz Celja; knjigovodja Markovič Ivan iz Celja in Jakša Angela delavka iz Kopra; delavec Pre- volnik Vcnčeslav in Geoheli Stanislava, delav- ka, oba iz Celja; šofer Pekič Vnkadin in go- spodinja Šoštar Marija, oba iz Celja; armirač Felser Stanislav in tkalka Ariič Ivana, oba iz Celja ter delavec Goter Jožef iz Celja in de- lavka Dolšak Zofija iz Štor. Umrli so: Dojenček Znidar (imena ni dobil), moški, iz Celja; dojenček Rozman Vera iz Šentjurja pri Celju; dojenček Škerbec Ivan, star 9 mesecev, iz Koprivnice; dojenček Pepelnik Milan, star 8 mesecev iz Šoštanja; gospodinja Seme Av- gusta stara 89 let iz Celja; dojenček Ferlič Franc iz Buč, Celje-okolica; gospodinja Veber Marija iz Celja, stara 83 let; dojenček Knez Bogdan iz Laškega; otrok Culk Franc iz Kaple vasi, Tabor, star 4 leta ter upokojenec Berg Anton iz Šmarja pri Jelšah, star 79 let. ... V celjski okolici Rojenih je bilo 11 deklic in 9 dečkov. Poročili so se: Debelak Anton, vratar iz Rog. Slatine in Kolarič Otilija, sobarica, stanujoča istotnm; Esih Janez, poljski delavec iz Sv. Štefana, obč. Slivnica in Žaberl Alojzija, poljska delavka, stanujoča istotam: Pinter Karol, poljski del."*- vec iz Slatine, obč. Planina in Arlič Marija, poljska delavka iz Zegra, obč. Slivnica: Re- bernak Anton, kmečkr sin iz Št. Andraža in Vaši Jožefa, kmečka hči, stanujoča istotam; Skodnik Franc, kmet iz Drnžmirja, obč. Šo- štanj in Kolenc Marija, kmečka hči iz Ločice, obč. Polzela; Sivka Janez, poljedelec iz Last- nica, obč. Polje ob Sotli in Kos Marija, po- Ijedelka iz Dobležič, obč. Lesično; Zorko Ivan, kmečki sin iz Lahovega grabna, občina Jur- klošter in Lesičar Amalija, kmečka hči, sta- nujoča istotam; Brvar Ludovik, kolar iz Ve- lenja in Zorko Ana. vrtnarska tehnica iz Ša- leka. obč. Velenje: Bevc Martin, poljski dela- vec iz Hrušovja, občina Planina in Guček Iva- na, poljska delavka iz Blatnega vrha, občina Jurklošter; Pungartnik Ciril, poljski delavec iz Lipe, obč. Frankolovo in Jakop Karlina, polj. delavka iz Dola, obč. Frankolovo; Pušnik Ivan, poljski delavec iz Bistrice, obč. Breze in An- tlej Marija, poljska delavka iz Trobendola obč. Breze, Urbanček Otmar, delavec iz Sve- telke, obč. Dramlje in Slejko Ana. poljska de- lavka iz Trnovcn. obč. Dramlje; Ribič Nikolaj, poljedelec iz Razborja. obč. Dramlje in Brcčko Marija, poljedelka iz Trnovca, občina ista; Ko- žuh Anton, kmet iz Sp. Slemene, obč. Dramlje in Jelovšek Jožefa, gospodinjska pomoč., sta- nujoča istotam; Kolar Alojz, šofer iz Dobrine, občina 2usem in Artiček Valburga, tkalka iz Laškega; Špacapan Izidor, natakar iz Dobrne in Šnrlah Stanislava, natakarica, stanujoča isto- tam; Podpečan Jožef, poljski delvec iz Strm- ca, občina Dobrna in Maršnjak Štefanija, sta- nujoča istotam: Cretnik Ivan. poljski delavec iz Klanca, obč. Dobrna in Lipičnik Angela, poljska delavka iz Dobrne, Borovnik Jožef, ru- dar iz Strmca, obč. Dobrna in Jurko Justina, poljska delavka iz Strmca, občina ista; Rajovc Franc, rudar iz Zagorja in Samec Ana, sna- žilka iz Vranskega; Mastnak Stanislav, šofer iz Šempetra in Sitar Ana, natakarica iz Žalca. Umrli so: Anclin Rozalija, kmetica iz Št. Janža pri Storah, stara 77 let; Pogorele Anton, prenžit- kar iz Pake, obč. Vitanje, star 82 let; Kričaj Marija, gospodinja iz Hudinje, obč. Vitanje, stara 4? let; Kovač Edvard, otrok iz Hudinje, obč. Vitanje; Oset Terezija, preužitkarica iz Kranjč, obč. Šentjur, stara 85 let; Ilercog Ma- rija, preužitkarica iz Vodruža, obč. Šentjur, stra 80 let; Cene Zofija, hči tov. delavca, otrok iz Kranjčec, obč. Šentjur; Lorger Julija, kme- tica iz Dola, obč. Šmarje in Štante Kari, pre- užitkar iz Podgorja, obč. Frankolovo, star 82 let. DOBRI SMUČARJI TUDI V ŠENTJURJU Z nastopom ugodnih snežnih razmer so smu- čišča močno zaživela. Za otvoritev zimskih tekmovanj so se pomerili dijaki nižje gimna- zije v teku n» 1500 m. Zmagal je Krumpak, pri mlajših pa Mulej. Na okrožnem prvenstvu dru- štev »Partizan« so zastopniki društva zasedli vidna mesta, ker se jih je 5 plasiralo za re- publiško prvenstvo. Med počitnicami je društvo »Partizan« pri- redilo smučarski tečaj, na katerem je bilo 62 tečajnikov. Tečaj je zelo dobro uspel in vidi se, da ima mladina veliko zanimanja za smu- čanje. Dne 8. t. m. je bilo na »Resevni« društveno prvenstvo v slalomu, katerega se je udeležilo 30. tekmovalcev. Proga je bila dolga 350 me- trov z višinsko razliko 120 ni in 25 vratci. ŠAH SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO CELJA Moštvo Emajlirane I ponovno ni nastopilo in je zaradi tega črtano iz tekmovanja. Rezul- tati V. kola; Cinkarna I — Cinkarna II 6:0, Beton — Emajlirana II 6:0, OLO Celje-okolica — Tiskarna 3 in pol : 2 in pol. Rezultati VI. kola: Beton — OLO Celje-okolica 5:1, Želez- nica — Cinkarna II 5:1, Cinkarna I — Emajli- rana III 4 in pol : l'in pol. Stanje po VI. kolu: Beton 21 in pol (1), Cinkarna 1 21 in pol. Že- leznica 20 in pol (1), OLO Celje-okolica 16 in pol, Emajlirana III 12, Tiskarna 9, Emajlirana II 8 in pol Cinkarna II 3 in pol točk. 0KR02N0 JAVNO TOŽILSTVO CELJE M je preselilo iz dosedanjih uradnih prostoroT B« Trgu svobode št. 9 v nove prostore MLO Celje, Gregorčičeva ul. 5. trakt B. SPOROČILO REZERVNIlVf OFICIRJEM V soboto, 21. t. m. popoldne ob 16 bo predvajan v kino »Union« vojaški poučni film. Oglejte si ga. Vstop prost! Plodna skupščina društva „Pai1izan" Celje-mesto Pretekli teden je mladina napolnila risal- nico II. osnovne šole, kjer je prisostvovala partizanski skupščini društva Celje-mesto. Kri- tično poročilo nadzornega odbora je jiripoinoglo zredno plodni dskusiji, v kateri je sodelovala vrsta znanih strokovnjakov iz področja telovad- ne vzgoje, športa in političnega življenja. Par- tizan Celje-mesto je v prvi polovici preteklega leta premagovalo težko krizo, ki jo je pa po zaslugi požrtvovalnega vadite! jskega kadra uspešno prebredlo. Število telovadečega kadra se je v jesenskem času izredno dvijjnilo in danes so posamezni oddelki že tako močni, da f-o za njih vadbeni prostori že premajhni. Zlasti velja ta ugotovitev za pionirske oddelke in za mladince. Društvu pa še vedno priramnjkiije vnditeljskegu kadra. To izredno naporno delo so v preteklem letu vršili v glavnem že starej- ši vaditelji, ki že leta in leta opravljajo ta posel. Požrtvovalni vaditelji* Sega, Grobolnik, Kokot, Zorko Majda itd. morajo slej ko prej dobiti naslednike iz vrst mladine. Zato bo prven- stvena naloga v letošnjem letu pri društvu skrb za vzgojo mladega vaditeljskega katlra. Zakaj se v Partizana ni vključevala mladina v zadostnem številu? Tov. Sok je utemeljeno postavljal vprašanja — ali je metoda dela v Partizanu dovolj življenjska, dovolj privlačna za mladino, ali ji daje možnosti uveljavljaiija, tekmovanja, prikazovanja svojega znanja, ali se vrši v ugodnih vremenskih razmerah jztp« telovdnice. Brez dvoma se celjska mladina zn to v večji meri navdušuje za šport, ker se va^l- ba in tekmovanja vrše na zelenih travnikih, na prostem, kjer se mladina lahko uveljavlja na tekmovanjih in kaže svoje uspehe javnosti. Tov. Urbančič je v imenu AD Kladivarja po- nudil društvu za članstvo vse prostore atletoT na stadionu, kjer bodo letos zgradili še igri- šči za košarko in odbojko. Vaditelji naj kar t poletnem času prenesejo vadbo na te prostore, ker Partizan Celje-mesto nima svojega telo- vadišča. Lepa gesta atletskega društva, ki bi j* moralo društvo izkoristiti v polni meri. Na ta način bi prišlo tudi do jiotrebne povezave s športnim društvom. Bojazen, ki se pri neka- terih vaditeljih tako na >tiho v notranjosti< pojavlja zaradi kapranja, je brez dvoma odveči Več iskrenosti in tovarištva je treba vnesti med vodstva posameznih društev, pa bodo vse pre- grade odpadle! Kaj pa vzgoja? Človeka vzga- jamo v procesu same vadbe brez nekih poseb- nih ideoloških predavanj. Kar tako mimogrede lahko vaditelj pri rednih urah nameče nekaj misli o družbi in drugih perečih problemih. Tako se v teku mesecev in let oblikuje zdrar značaj in pravilen svetovni nazor, ko mladi« ljudem tako vcepljaš potrebna navodila za znrav način življenja in p'd-.-iiiio gledanje ua družbo. OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS Mestni ljudski odbor bo z ozirom na odlok Zveznega izvršnega sveta z dne 20. januarja 1953, Ur. list FLRJ št. 4-53, revidiral in po- pravljal volilni imenik za območje Celje-mesto. V zvezi s tem se bo vršila poprava volil- nega imenika na Mestnem ljudskem odboru od 1. februarja do 15. marca 1953. Pozivamo državljane, ki stanujejo na ob- močju Celje-mesto, zlasti one, ki še do sed.ij niso bili vpisani v volilni imenik, kakor tudi one, ki bivajo že več kot 6 mesecev na pod- ročju Celje-mesto, pa želijo biti vpisani v tu- kajšnji volilni imenik in pa osebe, ki so v pre- tekli dobi dopolnile 18. leto starosti ali bodo dopolnile 18. leto starosti do vštetega 15. maja 1953, naj pskrbe, da bodo vpisane do gornjega roka v volilni imenik pri Mestnem ljudskem odboru. Zahtevek za vpis ali popravek volilnega ime- nika lahko poda vsak državljan kakor tudi vsak politična in družbena organizacija ustno ali pismeno Mestnemu ljudskemu odboru. Ustni zahtevek se lahko poda do 15. marca 1953 vsak torek in petek na Mestnem ljudskem odboru, soba št. 20, I. nadstropje, Gregorči- čeva ulica. Iz tajništva MLO Celje VSEM, KI SE NAMERAVAJO ZDRAVITI V CELJSKI BOLNIŠNICI V VEDNOST! Opozarjamo vse, ki se nameravajo zdraviti t celjski bolnišnici, da prinesejo s seboj vse spodaj navedene listine, ki bi prišle v poštev za posamezen 'primer zdravljenja.' Bolnišnica bodo klanjala vse sprejeme v bolnišnico brez spodaj navedenih listin, razen v nujnih in smrt- no nevarnih primerih. Posebej opozarjamo na to še žene, ki nameravajo roditi v tukajšnji bolnišnici, da si pravočasno preskrbe potrebne listine. Porodnice naj prinesejo s seboj polog listin za ostale bolnike še poročni list cd- nosno rojstni list, če so samske. Kakšne listine so potrebne za sprejem v bolnišnico: 1. Za samoplačnike: Napotnica zdravnika, ki ga pošilja v bolnico. Poleg tega so dolžni po- ložiti akontacijo v znesku 10-dnevne oskrbnine. 2. Siromašni: Potrdilo o nezmožnosti plačila, izdanega od občinskega LO, v katerem naj bo navedena tudi višina predpisanega neposredne- ga davka. 3. Delavci in nameščenci oziroma vsi oni, ki so socialno zavarovani, ne glede na značaj bo- lezni: a) Pravilno izstavljena napotnica zdravnika z navedbo mesta zaposlitve. b) Zene, otroci ter starši, v kolikor živijo v skupnem gospodinjstvu z zavaarovancem in jih isti vzdržuje, pa morajo predložiti še »Potr- dilo o skupnem gospodinjstvu in vzdrževanju.« Tukaj pridejo v poštev otroci od 14 do 18 let. Ce pa je otrok star nad 18 let pa še obiskuje šolo, mora poleg potrdila o skupnem gospodinj- stvu predložiti še potrdilo o šolanju. 4. Upokojenci, rentniki itd: a) Zadnji odrezek čekovne nakaznice, po ka- teri je prejel zadnjo pokojnino ali rento. Ce je le mogoče, naj si stranke napravijo že sa- me prepis tega odrezka, tako da jim lahko uprava bolnišnice pri sprejemu overovi in stranki vrne originalni odrezek. b) Za svojce je potrebno Se potrdilo o skup- nem gospodinjstvu, iz katerega mora biti raz- vidno, da upokojenec, rentnik itd. vzdržuje družinskega člana s svojo pokojnino ali rento. 5. Vojaški vojni invalidi in njih svojci: a) Overovljen prepis invalidskega uverenja. b) Zadnji odrezek čekovne nakaznice, po ka- teri ste prejeli invalidnino (po možnosti prepis odrezka). c) Svojci pa še potrdilo o siromaštva, v ka- terem mora biti naveden predpis letnega aepo- srednega davka. Opozarjamo, da so stranke same dolžne pred- ložiti zahtevana potrdila, če hočejo uživati ugodnosti brezplačnega pravljenja v bolnišnici oziroma zdravljenja po znižani tarifi. Nadalje sporočamo, da tukajšnja uprava bol- nišnice posluje redno vsako nedeljo do 15. ure popoldne, v katerem času lahko stranke, ki obiščejo svojca, poravnajo obveznosti do bolnice, t. j. dostavijo potrebna potrdila, pla- čajo stroške zdravljenja in slično. Obvestilo si izrežite in hranite, v primeru potrebe boste takoj vedeli, kakšna potrdila se zahtevajo za sprejem v bolnišnico. Uprava bolnišnice Celje POSLOVALNICA PUTNIKA V CELJU SPOROČA . . . Opozarjamo vse sindikalne podružnice, ^ da pohitijo s prijavami predvidenih izletov v času prostih dni 1. maja 1953. Ob tej priliki priporočamo naslednje rela- cije: Plitvička jezera—Jajce, Rab, Trenta pre- ko Vršiča skozi Vipavsko dolino v Škocijan- sko jamo in dalje v Portorož—Pulo—Opatijo. Kot vsako leto, bo Putnik Celje tudi letos organiziral izlet v Planico na mednarodne tek- me, ki bodo dne 8. marca 1953. Cena nranž- mana 500 din. Ne zamudite prilike in udeležite se izleta v Trst, katerega bomo priredili v aprilu mesecu. Cena 3300 din. Vse informacije in prijave v poslovalnici Pntnika Celje. OPOZORILO Opozarjamo vse, ki imajo kakršne koli.,ter- Jatve do prireditvenega odbora AD Kladivar ob priliki VALCKOVEGA VEČERA, da pred- ložijo svoje račune do 28. t. m. Poznejše re- klamacije ne bomo več upoštevali. OPOZORILO Vse, ki imajo kakršne koli terjatve do pri- reditvenega odbora Olepševalnega društva ok priliki tradicionalne maškarade prosimo, da predložijo svoje račune do 28. februarja. Po- znejše reklamacije ne bomo upoštevali. Rdeči križ Laško, odbor za nabavo reševal- nega avtomobila, razpisuje mesto STALNEGA ŠOFERJA. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati d* 15. marca na Ambulanto v Laškem. OPOZORILO Pomlad se naglo približuje, kar naenkrat b* tu. Zato bi bilo umestno, da vsakdo pregleda svojo pomladansko garderobo ali je čista? Ce ni, dajte jo sedaj v čistilnico dokler ni navala. Sedaj se vsak komad lahko skrbneje pregle- da, kakor kadar se strašno mudi, in to je te- daj, če prinesete obleke šele takrat, ko bi j« že radi oblekli. Torej, kar mislite dati v čistil- nico, dajte čimprej, da boste imeli oblačila že pripravljena, ko nastopi topleje vreme. T» vsem cenjenim strankam priporoča Prva celjska čistilnic« J02ICA LESKOVŠEK Celje, Ipavčeva nI. 14 MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 25. februarja ob 20: Premiera — Frie- drich Forster: Robinzon ne sme umreti. — L abonma. Četrtek, 26. februarja ob 20: Friedrich Forster: Robinzon ne sme umreti — II. abonma. . Sobota, 28. februarja ob 20: Friedrich Forster: Robinzon ne sme umreti — abonma za de- lovne kolektive. Nedelja, 1. marca ob 15.30: Friedrich Forster: Robinzon ne sme umreti — Izven. Torek, 3. marca ob 20: Friedrich Forster: Ro- binzon ne sme umreti — IV. abonma. Nudim nizka drevesca na angleških podla^ab jablane, hruške, slive, kutine. Nizke vrtnice. Celjanom dostavim v Celje do g. učitelja Pe- traka. — Jelen Anton, drevesnica. Št. tlj pm Velenju. FPREJMEMO ključavničarskega vajenca s pc trebno in uspešno šolsko izobrazbo. Klju- čavničarstvo — uprava v Aškerčevi ul. 5. PRODAM dobro ohranjen glasovir. Tekavc, Ce- lje, Ozka ul. 4. PRODAM razno pohištvo. Naslov v upravi lista. PRODAM lep mlad gozd in šivalni stroj. Na- slov: Hrastnik Ludvik, krojač, Vojnik 122j> PRODAM nov voz, nosilnost 15—20 centov. Gm- ček Anton, Zagrad 21, Celje. PRAZNO SOBO ali opremljeno iščem v mestm. Posredovalec dobi nagrado. Naslov v upravi lista. IŠCEM strežnico za hišno delo. Naslov v upra- vi lista. ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje za dvo- sobno. Naslov v upravi listae;* PREKLICUJEVA obtožbe napram Petrič Marici, Celje. Rojnik Vera, Ulaga Anica. RAZPORED NEDELJSKE DEŽURNE SLUŽBE Dne 22. II. 1953: Tov. dr. Cerin Josip, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote opoldne do pone- deljka do 8. ure zjutraj. KI ]y o__ KINO UNION CELJE Od 17. do 23. 2. 1953: »Knjiga o džungli«, angl. barvni film Od 24. do 2. 3. 1933: »V Monte Carlo«, francoski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO DOM CELJE Od 17. do 23. 2. 1933: »Begunec«, angl. filn« Od 24. do 26. 2. 1953: »Dama v hermelinnc, ameriški barvni film Od 27. 2. do 5. 3. 1953: »Sanjala sem o rajuc, italijanski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob ndeljah ob 16.15. 18.15 in 20.15 uri. KINO 2ALEC Od 28. 2. do 1. 3. 1953: »Cheyenne€, amerišhi film Od 4. do 5. 3. 1953: »Volk z gore Sila«, italijaa- ski film Od 7. do 8. 3. 1953: »Sneguljčica«, ameriški barvni film OPEKO vseh vrst izzaloge kakor tudi po naročMu Vam nudi po konkurenčnih cenah Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze (ozz) Celje, Aškerčeva 19 Telefon štev. 21-91 Pohitite z nakupom I Cenjene odjemalce obveščamo da se je Trgovsko detajlistično podjetje ^Jadran" Celje Trgovina na debelo z vsemi hemičnimi izdelki, bar- vami, laki, emajli, Hrneži itd., v skladišču na Trgu mučenikov (Stari pisker) telel štev. 22-54 Poslovalnica ,,Mavrica", tel. št. 20-67, trgovina na drobno z vsemi kemičnimi izdelki, barvami, laki, emajli ter z vsemi slikarskimi in pleskarskimi potrebščinami preimenovalo v Trgovsko grosistično in detajlističiio podjetje ,Jodraii" s sedežem v Celju, Stanetova ul. 13 (telefon 24-56) Postrežba solidna in točna ! Sporocaiitio vsem pridelovalcem oljaric, da zamenjavamo v lastni zamenjalnici vse vrste oljaric za žgano olje Poslužitc se ugodne prilike, kjer boste postrežem s kvali- tetnim oljem TOVARNA OLJA SLOV. BISTRICA