Januš Golec: Trojrao ^orje. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 25 . (Dalje.) Sredi aprila je prišel Hasan paša z delom vojske v Petrinjo. Ukazal je ondi popraviti most čez Kolpo in če mogoče, narediti še enega prcko Odre. Vse je kazalo, da se bliža napad na Sisak. S strahom so liodili Siščani gledat grajenje mostu in turške ognje, ki so žareli vso noci od Vinodola do Krastovice. »Poskrbile za nas,« sta pisala upravitelja trdnjavo zagrebškemu kapitlju, »da vsi skupaj nc poginemo.« Vendar velika turška armada še ni bila zbrana. Zato je bila določena Kostajnica kot zbirališče, kjer so se tudi vršile vso priprave za obleganje Siska. Že 20. maja so znali v Zagrebu, da vozijo po Savi proti trdnjavi velike topove. Kmalu potem so dohajale vesti, da so zbirajo pri Kostajnici tudi drugi turški poveljniki s svojimi četami. Siski sandžag beg Ibrabim jc stal z veliko vojsko pri Zrinju ob Driau; zvorniški sandžak* Memi beg se je utaboril pri Strigovlju, klišl.o-hliV vanjski sandžak Apardi beg pri Savi in na Bilajskem polju. Pilštajnski orožarji so se lotili v očigled silnemu turškemu navalu z vso vnemo pregleda orožja, strcliva in topov. V trdnjavi je bilo 300 mož posadke, ki je bila po mnenju nemških strokovnjakov precej preskrbljena za krajšo obrambo. Treba je bilo še marsikaj popraviti. Predvsens so morali spraviti topove na prava mesta in jilr osigurati po možnosti pred sovražnimi kroglam". Siščanom so se prikupili Nemci koj prve dnt. Bili so mirnega obnašanja, trezni, marljivi ter vcstni pri delu in vzgled celi posadki glcde izpolnjovanja verskih dolžnosti. Udelcževali so se z vzgledno pobožnostjo vsake kanonikove svete daritve s poveljnikom vitezom Pavlom na čelu. Za pregledom tcr popravo orožja in topov so prišli na vrsto trijo obrambni stolpi. Stolpe so po- * Sandžak je bil upravitelj sandžaka. Berglerbegluki so bili v Tur.iji razdeljeni na -sandžake. sebno utrdili, da bi kljubovali najtežjim topovskim kroglam. Kakor že omenjeno, je bila zgrajj*na sisačka trdnjava na polotoku podobnemu kolenu, katerega tvori Kolpa pred izlivom v Savo. Iz Kolpe sta bila izkopana v obrambo trdnjave dva jarka ali kanala. Spodnji je bil širok, zgornji ozek, a oba sta bila globoka. Med obema kanaloaia je bil ozek prehod po suhem, ker jarka se ni4ta zlivala eden v druzega. Tokrat so kanala po^lobili, da bi bila dovoljna ovira. Jabelko nespo;azuma med vrhovnim poveljstvom v Zagrebu in med branitelji je bil lesen most preko Kolpe, ki je tvoril zvezo trdnjave proti Zagrebu in Karlovcu. Sisačka kanonika-poveljnika sta predlagala, da se naj most razruši pred oblego, da ne bo kakor nalašč pripravljen za vsestransko kretanje turSkih čet. V Zagrebu pa so odločili, da mora most ostati, saj bo došla oblegancem pomoč, ni pa mogoče določiti v naprej iz katere strani. Angel tolažbe, buditelj k hrabrosti in k zaupanju v Boga je bil za posadko in civilno prebivalstvo vitez Pavel. Vojaki so ga čislali kot izredno močnega ter izkušenega bojevnika; ostalim meščanom se je prikupil z ljudomilostjo napram starejšim in posebno še deci. Pogostoma je delil miloščino med revnejše in bil na glasu, da ni samo junak, tudi darežljiv bogatin, ki je pripravljen pomagati siromaku ob vsaki priliki. Pravi praznik za Siščane so bile vojaške vežbe na ravni krog trdnjave, pri katerih je kazal Pavel svojo moč in sigurnost v loku. Ne smemo pozabiti, da se je bil proslavil med Hrvati tudi Toplišekov Miha. Kakor smo že beležili, je dal Hasan paša povelje, naj se popravi razdrti most čez Kolpo pri Petrinji in če mogoče, naj se zgradi še nov most preko Odre nad Siskom. Siščane je bilo resno strah pred novo zgradbo čez Odro, ki bi bila omogočala čisto prosto premikanje turških bojnih sil na vse strani. Tudi preko popravljenega petrinjskega mosta so udirale turške patrulje, neprestano ropale in si ogledovale z drugega brega Kolpe utrjevalna dela pri Sisku. Nemški orožarji so izdelali načrt za uničenje mosta pri Petrinji. Za izvršenje nadvse drzne nakane se je javil prostvoljno Pilštajnčan Toplišek. Nekoliko nad turško trdnjavo Petrinja je zbi- lo in zvezalo vojaštvo iz Siska ob levem Kolpinem bregu splav. Hlodovje splava so polili na debelo s smolo. Na splavu sta bila dva soda: eden z železjem obbit ter zaprt, poln smodnika; drugi do vrha napolnjen s smolo. Splav je bilo treba spraviti neopaženo v noči po Kolpi navzdol proti petrinjskemu mostu in ga pritrditi k eni izmed mostnih soh ali koz. Ko bi obtičal splav ob kozi, bi se morali zapaliti s smolo pomazani blodi in sodček s smolo. Ogenj bi zanetil smodnik v močno zadelanem sodu, ki bi se razpočil in raztrgal most. Povrh bi še zgoreli leseni deli mosta. Da zaigrajo Turkom eno neprijetno, so si izbrali kristjani deževno noč, ki je bila temna. Turčini v Petrinji niti slutili niso kake nevarnosti ali drznosti. Splav je bil pripravljen, opremljen z vsem potrebnim in Miha je skočil nanj kot krmar. Vse je šlo po sreči, kakor je bilo zamišljeno. Junaški splavar je zadel ob kozo, zanetil smolo, skočil v vodo in se rešil s plavanjem na krščanski breg Kolpe. Je že bil na suhem, ko je gorel splav s polnim plamenom, da je bila razsvetljena reka daleč na okoli, vendar zaželjene eksplozije smodnika še le ni bilo. Plamteče prasketanje smole, ki je užigala most od spodaj navzgor, je vzbudilo pozornost turške posadke v trdnjavi. Nočno tišino so prekinili klici, kletvice od leve in desne in že se je usula cela jata Turčinov preko mosta, da si ogleda, kaj da gori tako mogočno na sredini reke. Ko je bila polovica mosta natrpano polna radovednežev, je mogočno zablisnilo, puhnilo kvišku in med silnim pokom se je prelomil most in je frčalo po zraku tramovje z nekaj po deset Turki vred. Pok razstrelbe se je razblinil v noč, nadomestilo ga je dolgotrajno, obupno kripanje ranjencev in vseh, ki so se bili zbrali na mostu. Obča zmeda, katero je povzročila eksplozija, je preprečila pravočasno gašenje, vnelo se je od smole suho tramovje in most je zgorel v kratkem do nekaterih preostankov koz. Hasan paša razstreljenega in požganega mosta ni zgradil na novo, tudi onega preko Odre se ni lotil, pač pa je kaznoval s smrtjo stražo, ki je spregledala nočni napad na petrinjski most. Toplišekov junaški čin je storil mnogo za povzdigo srčnosti med sisačko posadko in prebi- valci. Siščani so verjeli, da je poslala Majka božja viteza Pavla s spremstvom v rešitev mesta. Oba kanonika-poveljnika trdnjave sta pridno obveščala Zagreb o vseh dogodkih v trdnjavi in iz njene okolice. Pošiljala sta kapitlju goreče prošnje, naj skrbi, da ne bo zabila krščanska vojska preveč časa z zbiranjem in dolgoveznimi vojnimi pohodi. Sisak bo lahko kljuboval ogromni turški premoči le nekaj dni. Hasan je zbral strahovito moč. Z njim gre vse, kar zamore iz njegovega pašalika nositi orožje. Seboj pelje strahovalko trdnjav — Kacijanarico, dolg top iz Krupe in bogznaj koliko lažjih kanonov. Kanonika-branitelja sta prejemala sigurna zatrdila, da hito pod orožjc: ITrvati, Slovenci in Nemci, da preženejo pravočasno Turka izpred Siska in mu iztrgajo kljuc do Zagreba in Ljubljane. Na dan sv. Vida, 15. junija 1593, se jc pojavil šiba božja — Hasan od strani Petrinje prcd Siskom. Že pohod k oblegi je bilo zmagoslavje v naprej. Paša si je bil (okral svest zmage nad Siskom in je pustil, da je njegova vojska na konjih in pcš .vpila, ko je zagledala Sisak, streljala in se obna-šala divje navdušeno, kakor bi že bila trdnjava padla. Hasan je jezdil, obdan od številnega spremstva najvišjih oficirjev, naprej in odrejal postavitev tabora na desnem bregu Kolpe, baš tam, kjer je iztek v Savo. Da bi nagnal branilcem trdnjave že pred oblego strah v srca, je zapovedal, da je korakala cela turška vojska tako, da so jo lahko šteli iz Siska. Povsod zmagoviti paša je zbral tokrat 18.000 rednib vojakov in 20.000 nalašč za ta pohod vpoklicanib spahijev in \lahov.* Turški tabor je bil kmalu gotov, in sicer tako, da sc je dotikal tudi že prej obstoječega mosta, ki je vodil na levi breg Kolpe in na takozvani »otok« ali prav za prav polotok, ki ga tvorijo: Sava, Kolpa in Odra. Most je bil za Turke velikega poroena, kcr so spravili po njem čez topove. (Dalje sledi.) Spahije so se inienovali turški veleposestniki. Pravi lastnik turške zemlje je bil sultan, ki jo je podeljeval posebno brabrim vojakom. — Vlahi so bili praslovani romanski prebivalci Balkana. Po prihodu Slovanov so zbežali v gore tn so postali živinorejci in pastirji<