Poštnina ptaiana v gotovini.
V LJubljani, dne 23. marca 1922»
Glasilo „Samostojne v kmetijske stranke za Slovenijo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno. . . . ;...........S Z i1 7 . Din 12-50
noluletno....... . . ........ • ■ • Din 6-26
Posamezna številka...............Din 0-50
Inserati:
1 mm inserainega stolpiča stane za:
male oglase. ............................Din 0-25
uradne razglase ................. Din 0*40
reklame.....................................Din 0-50
Uredništvo in upravniitvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).
Shodi »Samostojne kmetijske stranke".
Dne 25. marca:
Ob enajstih dopoldne bo shod pri Majcna v Mokronoga. Poročala bosta tovariša minister Pacelj in poslanec Majcen.
Ob pol treh popoldne v Domžalah na «Novi pošti». Shod priredita tovariša poslanca Mrmolja in Dob-nik.
V	Ponikvi ob jažnj železnici bo pri Martinu Zdolšku ob osmih dopoldne shod tovarišev poslancev Drofenika in Ureka.
Dne 26. marca:
Pri Sv. Lenarta. Shod bo v poso-jilničnih prostorih ob pol devetih dopoldne. Poročala bosta tovariša minister Pacelj in poslanec Mrmolja.
V	Dobrepoljah bo shod ob osmih dopoldne v Stihovi dvorani. Poročala bosta tovariša poslanca Majcen in Kušar.
Pri Sv. Štefana pri Šmarja bo shod po sv. maši pri Johancu. Poročala bosta tovariša poslanca Drofenik in Urek.
Tovariši, udeležite se shodov povsod polnoštevilno! V boj za Staro pravdo!
Ne bodite pozabljivi!
Naravnost neverjetna je pozabljivost našega naroda. Vsled svoje pregovorne dobrosrčnosti pozablja naš narod na vse, na največje krivice in na najokrutnejša nasilja, na najne-sramnejše sleparije kakor tudi na vse silno redke dogodke, ko mu je na kratko zasijalo solnce pravice. Ta pozabljivost je vzrok, da še danes ni kmet osamosvojen, ta pozabljivost je kriva, da še danes vodijo kmeta njegovi največji nasprotniki. Rakrana slovenskega kmeta je njegova pozabljivost, kar potrjuje vsako poglavje njegove zgodovine.
Prost in srečen je živel naš narod, to je bil svoboden. Vsega je imel v izobilju in nihče ni gospodoval nad njim. Kar je pridelal, je pridelal zgolj zase in za nikogar drugega.
Prišli pa so mogočni Franki in Bavarci, ki so samo spričo nesloge naših ljudi ubili našo svobodo In ko je padla naša svoboda, tedaj so padle naše pravice, zemlja je postala tujčeva last, naš svoboden kmet pa je postal tlačan. Goro trpljenja in morje muk smo prestali zaradi tega — vse-2no pa smo pohabili, da je nesloga izvir naše nesreče.
Dočim pa smo imeli še dolgo po zmagi Bavarcev nekaj pravic, so zatrli Habsburžani tudi zadnji spomin na našo nekdanjo srečo, kajti Habsburžani so bili, ki so odpravili ustoli-čenje koroških vojvod, Habsburžani so bili, ki so z brezprimernim nasiljem pobili borce za Staro pravdo ter izpremenili nekdaj svoboden slovenski narod v narod hlapcev in dekel. Vkljub vsemu temu pa se je naš kmet stoletja boril za prav iste Habsbur-žane ter po vsej Evropi prelival kri za svoje tlačitelje. Ljudje, ki so bili njegove krvi ter so govorili, da so za kmete, pa so ga navduševali za vojne habsburških mogotcev ter ga hujskali, dasi v obleki Kristusovih naslednikov, proti svojemu bližnjemu. In dasi je naš narod vse to med svetovno vojno zopet krvavo občutil na svoji
koži, je vendar na vse to pozabil in še danes drvi za priganjači Habsbur-žanov.
Pred dobrimi sto leti je nam prvič zopet zasijalo solnce svobode. Ilirija je vstala, naš kmet se je oprostil tlake, slovenščina je dobila svoje pravice. Postali smo narod! Vkljub temu pa se je, naščuvan po gosposki, posvetni in duhovni, ki ni pozabila na ugodnost tlačanstva, naš narod uprl Napoleonu ter se boril za Habsburžane, ki so zmagali s pomočjo našega kmeta in njegovih priganjačev ter uvedli zopet tlako. Tako strašna je pozabljivost naših ljudi.
Ko je postal naš narod nesvobo den, je ostal naš kmet kot človek še vedno svoboden. Ker pa je moral kot svoboden mož nositi orožje ter opravljati vojaško službo, se je dal premotiti od tuje gospode ter se odrekel svobodi, samo da je bil rešen vojaške službe. Pozabil je, da je svoboda dragocenost, ki se ohrani samo, če se jo brani. In ker je naš narod to pozabil, zato je postal brezpraven in izmoz-gan tlačan. Vkljub tej težki izkušnji uspevajo vendarle med našim narodom hujskači, ki mu pravijo, da ni treba vojaške službe, ki mu svetujejo, naj vrže orožje iz rok. In čeprav vemo, da nas obdajajo kroginkrog oboroženi sovražniki, in čeprav smo doživeli Karlova puča in italijanska nasilja, vseeno bi pozabili na to, da je narod brez orožja tudi narod brez pravic! In kdo je zopet tisti, ki huj-ska dandanes proti vojski, a je včasih blagoslavljal orožje ter molil za krvave zmage? — Ali ste tudi to pozabili?
Poučne dogodke pa nam pripoveduje tudi zgodovina Stare pravde. Vsled nenaobraženosti in nezavednosti se je zgodilo, da se je napisala takoj vsaka odredba proti nam, da pa se ni zapisalo naše staro slovensko pravo, na katerem je temeljila Stara pravda. Tako je le-ta prestala kot zakon in živela zgolj še v srcih naših ljudi ter bila zato brez veljave. Ko pa jo je hotel naš kmet uveljaviti v krvavih kmetskih puntih, je propadel, ker ni bil v orožju izvezban in ni imel pravih voditeljev. In zato so Matijo Gubca na predlog škofa Draškoviča kronali z žarečo krono na žarečem prestolu, dokler ni v nekrščanskih mukah izdihnil svoje mučeniške duše. In kdo je tisti, ki se je med nami boril proti naobrazbi kmeta, kdo tisti, ki brani, da bi slišal kmet obe plati zvona, kdo tisti, ki se tudi danes z največjo strastjo bori proti voditeljem boja za Staro pravdo, kdo tisti, ki ubija kmetsko zavednost in duševno samostojnost — ali ste mar pozabili tudi na to?
Skoraj dvanajst stoletij smo bili nesvobodni in pretrpeti smo morali vnebovpijoče gorje, toda še nikdar nismo doživeli, da bi bil pomagal kmetu nesebično kdo, če si ni kmet pomagal sam. Le v zadnji dobi smo imeli tudi med inteligenti dobre in zanesljive prijatelje, ki pa so bili le na redko sejani. Zategadelj je postal naš klic: Kmet, pomagaj si sam in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! In kdo je bil tisti, ki je nastopil proti temu klicu ter pričel govoriti, da ie kmet nezmožen, da bi se sam vladal? Ali niso bili to nasledniki nekdanje posvetne in duhovne gospode, ki je z vso strastjo nastopila proti kmetski osamosvojitvi? Ali niso bili to sedanji mogotci v naših meščanskih strankah? — Ali ste pozabili tudi to?
Toda če ste pozabili, kar se je godilo v preteklosti, ne pozabite vendar tega, kar se godi sedaj pred vašimi očmi!
Ali ste pozabili, da je predlagal poslanec Dulibič, član Koroščevega kluba, rekvizicijo poljskih pridelkov?
Ali ste pozabili, da so v ljubljanskem občinskem svetu klerikalci že opetovano zahtevali prepoved živinskega izvoza?
Ali ste pozabili, da je zgolj SKS. in samo ona izvojevala prost izvoz živine?
Ali ste pozabili na ogromno izgubo premoženja, ki ste jo utrpeli pri podpisovanju vojnih posojil? In kdo je bil tisti klečeplazec, ki vam ni dal prej miru, dokler niste podpisali vojnega posojila?
Ali ste pozabili na onega, ki še dandanes hujska proti vaši državi, se upira vaši svobodi, kleveče vsakogar, ki se bori za vas — ali ste mogli pozabiti tudi vse to?
Takrat, ko je označil škof Mahnič narodnost za paganstvo, se je pričel na Slovenskem klerikalizem. Ta škof je moral, pregnan od Italijanov, iskati zavetja v svobodni Jugoslaviji in tako spoznati, da je napačen njegov nauk. Vkljub temu pa je sedaj mogoče, da osvaja klerikalno stranko struja, ki hoče na Mahničevih načelih zgraditi klerikalno politiko. Neizmerna je pozabljivost naših ljudi.
Cele knjige bi lahko napisali o pozabljivosti, ki jo je zagrešil naš narod. Težki in usodepolni so bili ti grehi in skrajnji čas je, bratje, da se jih osvobodite. Izprašujte sebe, poglejte zgodovino svoje vasi, svojega okraja, vsega naroda in spoznali boste, kam nas je privedla pozabljivost!	•
Če pogledate okoli sebe, boste zapazili povsod trud in znoj svojih prednikov ter videli, da je bil ves njih trud zaman in ves njih znoj brezuspešen, ker niso bili zavedni in ne borci za Staro pravdo.
Vsaj tega ne pozabite, zakaj drugače pride pogin nad vas in vaše otroke!
Delo naših poslancev.
Za aaše vojake.
V	nasprotju s klerikalnimi poslanci, ki samo pismeno intervenirajo za vojake, so poslanci SKS. opetovano obiskali naše vojake v njih garnizi-jah ter na lica mesta nastopili za njih interese. Med drugimi je obiskal tudi tovariš Drofenik, kakor smo že poročali, naše fante ob bolgarski meji in v južni Srbiji ter neštetokrat z uspehom nastopil za njih koristi.
Ko pa je dospel v Beograd, je stavil na podstavi svojih opazovanj na vojnega ministra v imenu kluba poslancev SKS. jako utemeljeno interpelacijo, ki bo gotovo učinkovala.
V	tej interpelaciji se opozarja vojni minister, da žive mestoma naši vojaki-novinci, nahajajoči se v notranjosti Srbije in Macedoniji, v silno slabih razmerah. Tako so vojaki mestoma preslabo oblečeni in nezadostno hranjeni. Tudi za zdravstveno stanje vojakov ni dovolj preskrbljeno, vsled česar se širijo nalezljive bolezni, kakor pegasti legar. Na svojem potovanju se je prepričal inter-pelant, da je dosti oficirjev, ki se resno trudijo pomagati vojakom, toda naleti se tudi na take, ki jim je dobrobit vojaka deveta stvar. Na
podstavi opazovanj je stavil zato tovariš Drofenik vojnemu ministru nastopna vprašanja: 1.) Ali so mu znane vse te za našo vojsko nečastne razmere? 2.) Ali je pripravljen za-braniti vsako psovanje in batinanje vojakov? 3.) Ali mu je znano, da ni v vojašnicah zadostno preskrbljeno za hrano in zdravje vojakov? 4.) Ali mu je znano, da ne dobivajo vojaki zadosti perila in da stoje na straži dostikrat celo raztrgani? 5.) Ali je pripravljen kaznovati vse krivce? 6.) Ali je pripravljen premestiti vojake, ki so doma v severnih pokrajinah, v pokrajine, kjer spričo nepri-kladnega podnebja ne bodo trpeli na malariji?
Ker je poslanec Drofenik podkrepil interpelacijo z osebnimi izkušnjami, zato gotovo ne bo ostala brez uspeha.
Proti nepravilnostim na sekvestrira-nih posestvih.
Poslanci SKS. so vložili nadalje nastopno interpelacijo, katere najznačilnejša mesta hočemo objaviti.
V Sloveniji so nastavljeni za razne sekvestre ljudje, ki nimajo za ta posel potrebne moralne ne strokovne kvalifikacije in ki spričo svoje nesposobnosti uničujejo državna posestva.
1.)	Tako sta na posestvu Schon-burg-Waldenburg na Snežniku, največjem gozdnem posestvu v Sloveniji, nastavljena kot upravitelja sek-vestra en časnikar in en dijak.
2.)	Na posestvu Steinweiss se nahaja kot prisilni upravitelj nek višji ruski oficir, ki misli, da se konča dolžnost upravitelja sekvestra z razkošnim življenjem.
3.)	V tvornici Schutz v Libojah je bil postavljen za upravitelja sekvestra nek naš penzionirani oficir, ki je postal prava strahota za vso okolico. Na način, ki se protivi vsakemu kulturnemu človeku, je onečaščal dekleta ter sramotil oficirsko obleko. Ko je vsled ljudskega odpora prišlo do sodne razprave, je ta dični oficir — izginil.
4.)	V Prekmurju je nastavljenih za sekvestre vse polno ruskih oficirjev, ki so nesposobni za vsako delo, a dobivajo kljub temu visoke dnevnice ter žive razkošno na račun posestev.
Nekatera navedenih posestev pripadajo na korist reparacijskega fonda, nekatera pa se morajo vrniti lastnikom. V vsakem primera pa je država odgovorna za vso škodo, ki jo provzročijo taki upravitelji sekve-strov.
Narod, ki vidi to brezglavo in naravnost zločinsko početje in to razsipno življenje upraviteljev sekve-strov, izgublja čisto naravno vero v državno avtoriteto. Tako postaja škoda dvojna: moralna in fizična.
Na podstavi teh dejstev zahtevamo zato, da se vse krivce kaznuje ter na sekvestriranih posestvih napravi red.
Za bedno prebivalstvo v Prekmurju.
Končno so vložili poslanci SKS. še to-le interpelacijo:
Na veleposestvu grofa Esterhazija v Prekmurju se nahaja v gozdu, ki je pripadal še do nedavna nam in ga je dodelila razmejitvena komisija Madžarski, preko 10.000 kubičnih metrov drv, ki so bila napravljena tekom poldrugega leta in bi se imela razprodati revnemu prebivalstvu, ki silno trpi zaradi draginje lesa. Razmejitvena komisija je delala več mesecev in naša oblastva so dobro zna-
la, da ne pripadejo ti gozdi naši državi. Vseeno pa niso oblastva ničesar storila, da bi rešila pripravljeni les, ki bi ga tekom enega leta otročje lahko rešili ter razdelili med potrebno prebivalstvo, a so ga v svoji brezbrižnosti pustila Madžarom.
Veleposestvo grofa Esterhazija pripada pod sekvester ministrstva pravde in je podvrženo agrarni reformi.
Zategadelj vprašamo g. ministra pravde:
1.)	Ali mu je popisano zanemarje-nje dolžnosti znano in ali hoče ukreniti vse potrebno, da se take stvari več ne ponove?
2.)	Zakaj se niso izvozila drva; pravočasno v notranjost Prekmurja, ko je bilo za to preko leto dni časa?,
3.)	Ali je pripravljen pozvati vse krivce na odgovor ter jih po zakonu kaznovati?
3 s o
Za tri gesla — za naše vojake, za bedno ljudstvo in za red v državi — se poslanci SKS. stalno trudijo, kar gorenje interpelacije, ki so zanje častno izpričevalo, zopet zgovorno dokazujejo.
Poglavje o naši knltnri.
Silno radi se bahamo s svojo slovensko kulturo in s ponosom se trkajo na prsa naši opozicionalci, češ mi nismo nobeni balkanci. Pa kakor je prazna vsaka baharija, tako je ničeva še prav posebno ona s slovensko kultura
Nočemo sicer nikakor tajiti obstoja slovenske kulture ali bolje rečeno kulture slovenskega naroda. Nasprotno! Prav ponosni smo na to, kar je dosegel slovenski narod vkljub sto- in stolpnemu tlačanstvu na kulturnem polju. Toda istočasno se zavedamo, da še vse polno stvari nismo dosegli in da je zato vsa naša kultura še ne-dovršena, vsled česar nimamo prav nobenega vzroka za prezgodnje ve-' selje. V zadnjem času pa moramo celo konstatirati, da naša kultura pada in v dokaz tega nam ni treba navajati nazadovanja slovenske knjige, propadanja Mohorjeve družbe, pro-staške pisave nekaterih slovenskih listov, temveč samo nekaj primerov iz življenja, ki govore prepričevalno.
In še te primere iz življenja bomo omejili na najmanjšo mero, prezrli pri tem vse obupnožalostne slike, ki so jih pokazale razprave pri porotnih sodiščih, prezrli ono včasih naravnost živinsko tulenje nabornikov, prezrli ono svetovnoslavno pridušanje Slovencev ter opisali samo tri dogodke, ki so se pripetili v nedeljo, na dan sv. Jožefa.
Na progi iz Kranja v Ljubljano se je prigodilo v večernem vlaku v drugem razredu, kamor zahajajo le tako-zvani boljši ljudje, nastopno:
Pijanec, ki mu pravijo drugače gospod in ki bi bil smrtno razžaljen, če se ga ne bi nagovorilo z gospodom, je segel v žep, potegnil iz njega listnico, pogledal v njo ter rekel nato glasno: «Še imamo!* Pri tem je razbil šipo. V vlaku sta bila navzočna dva železniška uradnika, ki sta zahtevala od sprevodnika, da naloži pijancu dvakratno globo. Sprevodnik je zahtevano tudi storil in pijanec je plačal 106 dinarjev. Vprašamo, ali je to kakšna kazen za takega človeka, ki je slabši od živine?
Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiškl hiši I
Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva Iz duševne in politične sužnostl.
V	istem vlaku je bila pijanka, ki ji sicer pravijo milostljiva gospa. Bila je tako nadelana, da ji je postalo slabo in da je onesnažila stopnice. Sprevodnik ji je zaračunil nato najvišjo mogočo globo v znesku 25 dinarjev. Toda «milostiva pijanka* se je zasmejala ter plačala 50 dinarjev. Ali se more trpeti take kazni, iz katerih se ljudje norčujejo?
Isti večer se je pripetil na Dolenjskem ta-le dogodek: Sprevodnik je zanteval od nekega potnika karto. «jo nimam», se je odrezal junaški pijanec, ki je plačal nato dvojno pristojbino in kazen deset dinarjev. Ko je pa plačal pijanec zahtevano, pa je potegnil zmagonosno iz žepa karto, ki jo je nalašč iz pijanske razposajenosti zatajil. In nato še je zadri vriskajoče: «Sedaj lahko razgrajam kakorkoli, zakaj plačal sem dve vožnji.» Toda delal je račun brez krčmarja, kajti na Orehovi vasi ga je potegnil orožnik iz vagona. Razgrajač in zabiti bahač je prespal nato noč na erožniški postaji, čeprav je plačal trikrat vožnjo.
In. če ste bili na ljubljanskem kolodvoru, ko so se vračali domov pijani izletniki in pijane izletnice, potem ste morali biti upravičeno v dvomu, ali imate pred seboj ljudi ali planinske kozle. (Planinski kozli naj nam ©proste, da jih primerjamo z nedeljskimi izletniki.)
Na vse to divjanje pa slišimo sla-vospeve o slovenski kulturi in požiramo prezirljive, toda resnične sodbe tujcev o nas Slovencih. In nihče se ne gane, samo slavno društvo za nravni prerod naroda pokašljuje sramežljivo ter hoče s papirnatimi resolucijami ubiti zlo, ki se stare samo z močno roko. Toda Bog obvaruj, da bi prijel kdo z močno roko gosposkega pijanca, Bog ne daj, da bi zabranili pijancem sploh vstop v vagone, da bi bile varne obleke potnikov pred njih izbruhi navdušenja in da se ne bi sramotili pred vs^m svetom. Takoj bi vse naše slavno* časopisje, ki pada od dne do dne nižje, zagodlo ono lajno o centralizmu in balkanizmu ter zapelo svojo pesem o podjarmljeni Sloveniji. Napram sebi pa bi bili še naprej popustljivi, bi hinavsko zamol-čevali vse lastne napake ter proslavljali sebe na račun žalibože obstoječih napak bratov.
V	interesu slovenske kulture in naše časti je, da se to hinavsko laž brezobzirno in kruto zatre. Ravno tako pa moramo postati brezobzirni tudi napram vsem, ki se ponašajo na način, ki je nevreden svobodnega državljana. Takih ljudi pa je seveda v Sloveniji vse polno.
Mi svobodi nismo dorasli. Smo kakor otroci, ki delajo brez vestnega nadzorstva staršev take neumnosti in tudi zločine, da upropastijo slednjič sami sebe. Ker nismo svobodi še dorasli, zato moramo delati, da postanemo svobode vredni. Dotičnika, ki se temu proti vi, je treba k temu prisiliti, magari z okrutno silo. Postopati bi se moralo na način, kakor je svetoval nek naš ugledni tovariš. Na vseh postajah bi morali paziti orožniki na pijance in nobenemu ne bi smeli dovoliti vstopa v vlak. Šele drugi dan naj bi odvedli nato vse v živinskih vagonih v Ljubljano, da bi bili postavljeni na sramotni oder tako vsi, ki zabavljajo čez državo in pri tem tako žro, da bi se sramovala celo živina.
In kakor s pijanci, tako naj bi se postopalo z lenuhi in zabavljači in na prav tako energičen način s hujskači in špekulanti.
Čast slovenskega imena to zahteva, Eivljenski interes našega naroda je to!
Vsi sentimentalni nravni prerodi-telji naroda, vsi politični koristolovci in vsi lahkoživi, moralno propadli ljudje, pa naj kriče kakorkoli — njih krik bo brezuspešen, zakaj pošteni ljudje, bodo odobravali vse te trde odredbe.
Toda zavedajmo se, da je predpogoj za izpolnitev takih stvari disciplina v državi in disciplina v vojski, zavedajmo se, da moramo zato delati za red v državi!
Mi pravimo, da, ker je izhodišče za napredek slovenske kulture red, se mora le-ta uveljaviti za vsako ceno.
Hujskači brez kulture pa naj potem brez cene nadaljujejo svoje baha-rije o slovenski kulturi!
Kdor je v resnici za kulturo, bo podpiral naše besede, kdor je pa lice-merec, pa bo udaril po nas. Ampak take udarce bomo prenesli brez vsega!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Okrajni odbor SKS. pri Sv. Juriju ob Ščavnici je daroval za zmago Stare pravde 720 kron.
Na občnem zboru krajevne organizacije SKS. v Polhovem gradcu je nabral na predlog tovariša Rusa tovariš Gnešič 440 kron.
Občinski odbor v Mirni peči je nabral na proračunski seji po tovarišu županu Ludoviktt Novljanu 260 kron.
Tovariš Josip Robas v Cerkljah pri Kranju je poslal 130 kron, ki so jih
darovali tovariši: Franc Sajovic v Velesovem 40 K, Janez Burgar v Spodnjem Berniku 30 K, Josip Robas, Ivan Jenko in Ivan Kern, vsi v Cerkljah, po 20 K.
Na občnem zboru krajevne organizacije SKS. v Škofji vasi pri Celju je bilo nabranih 120 kron.
Živeli nabiralci in darovalci! Tovariši, posnemajte jih!
Pokrajinske vesti.
(Vsem tovarišem.) Zaradi ogromnih tiskarskih stroškov smo bili zopet prisiljeni, izdati »Kmetijski list* le ua štirih straneh. Posledica tega je, da ne moremo priobčiti vsega, kar bi morali in želeli. Ker je naročnina listu prenizka, je edina listova rešitev naš tiskovni sklad. Z zadoščenjem beležimo, da so prispevki za ta sklad stalni in vedno večji. Toda, tovariši, postati morajo še večji! Zapomnite si, da bodo še letos volitve v oblastne skupščine, ki jim bodo sledile kmalu nato državnozborske volitve. Tedaj bomo morali silno pomnožiti naš list, ker drugače bo trpela Stara pravda. Zategadelj, tovariši, Vas pozivljemo, v interesu kmetske misli na požrtvovalnost in delavnost! Storite vse, da se bodo dohodki tiskovnega sklada vedno in stalno večali!
(Seja okrajnega odbora SKS. za Kamnik in okolico) bo v nedeljo dne 2. aprila ob desetih dopoldne pri tovarišu R o d e t u v Kamniku.
(Občni zbor krajevne organizacije SKS. za Zgornjo Šiško) bo v nedeljo dne 26. marca ob treh popoldne v K o-sezah pri Kavčiču. Dnevni red: Poročilo načelništva o denarnih prispevkih, volitev novega odbora in slučajnosti. Vsi tovariši odborniki naj se udeleže občnega zbora zanesljivo! — Odbor.
(Občni zbor krajevne organizacije SKS. v Kozjem) bo dne 26. marca po prvi sv. maši v gostilni g. Ivana Ku-zelja. — Kmetje! Vsi smo si stanovski tovariši z istimi potrebami in če hočemo napredovati, se moramo združevati na čisto stanovskogospodarski pod-stavi, ki so ji cilj le naše kmetske koristi. Zategadelj prosimo, naj se udeleže občnega zbora vsi somišljeniki v naj-obilnejšem številu.
(Naša zmaga.) Kljub silni klerikalni agitaciji so prodrli pri volitvi v močvirski odbor z ogromno večino pristaši SKS., s čimer se je izkazala ljubljanska okolica zopet kot močna trdnjava naše kmetske misli in kot trdna opora Stare pravde. Čast zavednim volilcem!
(Kolonizacija v Južni Srbiji.) Ljubljanski sestanek z dne 15. marca glede kolonizacije v Južni Srbiji je dobro uspel. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil deio za kolonizacijo. Sestanek se je izvršil na iniciativo g. Josipa Hekiča, ki je že kolonist na Kosovem polju. Njegov naslov je: J. H e k i d, kolonist na Kosovem polju, p. Lipljani.
(Umrl je) dne 13. marca v Notranjih goricah tovariš Jožef Mrak, odločen pristal SKS. in že od vsega po-četka eden izmed prvoboriteljev za kmetsko Staro pravdo. Bodi odličnemu somišljeniku in zvestemu borcu ohrar njen časten spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
(Klerikalnim listom in njih čitate-ljem.) Ne zadostuje, če je kdo zloben. Treba je, da je tudi informiran, kadar koga napade, kajti drugače je prosta-ški klevetnik. Vemo sicer, da klerikalnih listov tak očitek ne spravi iz ravnotežja, toda njih čitatelji in pristaši naj ne bodo sokrivi klevet! »Slovenski gospodar® laže zopet na silno neumen način o semenu za jaro pšo nico, dasi smo že v »Kmetijskem listu« opisali vso stvar. Te dni prire/li tovariš Pucelj v Sloveniji dva velika shoda. Naj stopijo vendar bralci »Slovenskega gospodarja* na teh shodih pred tovariša Puclja ter ga poprosijo za pojasnilo. Toda potem naj bodo tudi toliko pošteni, da zahtevajo pri »Slovenskem gospodarju* priobčitev Pucljevega pojasnila. Če znajo lagati in obrekovati, naj bodo tudi toliko možati, da krivdo popravijo. — Še enkrat: Celo v politiki ne zadostuje samo zloba.
(Gospodu Kuraltu) povemo enkrat za vselej, da nimamo prostora, da bi odgovarjali na vse njegove čenčarije Konstatiramo le, da je njegovo poro-
čilo o kranjskem shodu le klasičen primer, kako se da zavijati in zamolčati resnica. Pričakujemo koračno, da na-stopi cenjeni gospod Kuralt v kratkem z novimi odkritji ter nafti pojasni, zakaj se je naenkrat preimenovala zemljoradnička stranka v Sloveniji Prepričani smo, da bo imel v tem oziru več sreče kakor pa s svojimi »odkritji proti nam.*
(Iz Tomaževega.) Priniorani smo obvestiti javnost o početju našega župnika, gospoda Petriča, ki je bil tako blagohoten in dobrosrčen, da nam je prodal še edin zvon iz našega zvoni ka. Prodal ga je namreč v Štepanjo vas za 60.000 ali 64.000 kron. Takr. bomo sedaj vaščani prisiljeni, pokopavati svoje mrliče brez zvonjenja, kakor da bi bili samomorilci in razbojniki. (Tudi na pokopališču pri Svetem Križu ni namreč nobenega zvona!) Ko je šla zaradi tega k g. župniku deputacija vaščinov ter ga vprašala, na podstavi kakšnega zakona ie prodal zvon, jo je ozmerjal s »samostojneži in brezverci*, ki jih to nič ne briga, kar je on storil, češ da je to njegova zasebna stvar. Odgovor g. župnika je seveda silno ogorčil vse vaščane, ker take nasilnosti ni pa5 nihče pričakoval. Na tak način nam utrjuje g. župnik Petrič spoštovanje do katolišie duhovščine in tako nam vliva v srce ljubezen do Kristusovega nauka. G. župnik nam je s tem pokazal, da je njemu tisočak več kakor pa Kristusov nauk. G. Kalan, kje ste sedaj s svojim preporodom? Zakaj ne začnete prerajati svojih lastnih pristašev, ki ravno najbolj potrebujejo Vaših naukov, spričo katerih propada nravnost po vsej deželi. Vi, tovariši pri »Kmetski zvezi*, pa le junaško v boj za Koroščevo avtonomijo, zakaj diktatura duhovščine bo skoraj uveljavljena.
(Tomišelj.) V nedeljo dne 19. L m.
nas je obiskal naš delavni poslanec Jakob Kušar ter priredil zelo dobro uspel shod, ki so se ga udeležili pristaši z Jezera, Črne vasi, Iške vasi, Iške Loke in Vrbljen. Shod je trajal poldrugo uro. Tovariš poslanec je pojasnil vsa našo ljudstvo zadevajoča važna vprašanja. Z napeto pozornostjo so sledili zborovalci izvajanjem ter navdušeno odobravali njegove besede. Shoda se je udeležilo tudi nekaj klerikalcev, ki so pod vtiskom razkritij tovariša Kušarja popolnoma molčali. Po shodu se je nabralo za tiskovni sklad SKS. okoli 600 kron. Živeli zavedni Tomišeljci, častni borci za Staro pravdo! — Končno moramo še omeniti, da je raztegnil g. župnik sv. mašo na dve uri, samo da bi preprečil shod, Njegova goreča molitev je bila našemu shodu zelo v prid. Priporočamo se še za nadaljnjo naklonjenost!
(Z Blok.) Naš g. župnik Viktor Švi-gelj je imel dne 5. marca velikonočno izpraševanje za matere. Pri tej priliki je predbacival javnim uslužbencem visoko plačo ter jo primerjal s svojo »revščino*. Oglejmo s-i torej njegovo »revščino* od blizu! Po lastni napovedi ima g. župnik 700 K mesečne plače ter dobi vsak dan 40 K za sv. mašo, koliko zasluži pri krstnih in poročnih listih, porokah L dr. pa ve sam najbolje. Najlepši dokaz njegove »revščine* je pač dejstvo, da je imel še pred dvema letoma eno kravico in eno »kluse*, danes — po dveh letih — pa ima enega konja, par volov — koliko krav in telic, ne vemo. — sploh vse živine 12 glav. Vsak drugi zemljan pač nikakor ni v stanu, si v dveh letih s poštenim delom toliko pridobiti. Kaj ne, kako velik siromak je naš g. župnik! Radi verujemo, da bi pobasal g. Viki vso, kar bi mogel doseči, kajti bisago ima prav veliko, če gospod ne more izhajati s svojimi dohodki, pa naj odpusti dekle, hlapca in brata Jožefa, ki se redi na stroške občanov.
(Samostojneži proti veri.) Na Dolenjskem je župnija Št Lovrenc, v kateri ni menda niti 10 klerikalcev. Gospod župnik Oblak je obesil že davno politiko na klin ter tudi cerkve ne zlorablja v politične namene, ampak zgolj za tisto, za kar je postavljena, to je za službo božjo. Tudi pri vsšh podružnicah so cerkveni k jučarji od'očni sa mostojneži. Ko je izrstzilg. župnik željo glede novega zvona, so posegli samostojneži v žep ter zložili vsoto za lep zvon brez hrupa in bahavosti. V župniji vlada najlepši božji mir, ker se sliši v cerkvi le božja beseda, ne pa sirova politična gorija kakor skoro po vseh drugih cerkvah. Gospodje duhovniki, posnemajte vsi g. župnika v Št. Lovrencu, pa bo povsod najbolje poskrbljeno za čast božjo.
(Zgornja Polskava.) Dne 1. februarja je bila tu poroka bratranca našega vrlega poslanca Drofenika, Franca Ribiča, z gospo Terezijo L a h o v o, vdovo po našem vrlem pristašu. Upa-mo, da bo njegov naslednik enako zvest in neomahljiv pristaš naše kmetske misli. Novoporočencema obilo sreče!
(Služba pisarniškega pomočnika) pri
državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani je razpisana v »Uradnem listu* št. 25 (stran 186).
FnIiiične vesti.
(Narodna skupščina.) Naša skupščina boleha spričo nasprotij med radikalci in demokrati. Vsak hip se pojavljajo nevarni obrisi vladne krize, ki preprečujejo redno in gladko parlamentarno delo. Tako je nastalo sedaj zaradi zakonskega načrta o odložitvi plačil v inozemstvu silno na-sprotstvo med radikalci in demokrati, da so opozicionalne stranke že govorile o vladni krizi. Do krize ni prišlo, ker se je vprašanje moratorija odložilo in namesto te zadeve postavilo na dnevni red skupščinskih sej zakone o upravni razdelitvi in samoupravah, ki morajo biti do dne 28. marca rešeni, kajti drugače se bodo uveljavili z kraljevimi naredbami, kakor to določuje ustava. Da ne bi bilo to v korist ugledu skupščine, je jasno.
(Zakon o samoupravah) je skoraj gotov. Težave delajo le nekateri radikalci, ki se nečejo sprijazniti z mislijo, da bi padli stari srbski srezi. Enako tudi še ni dosežen sporazum glede volilnega zakona za samoupravne skupščine. Naši klerikalci so dolgo upali, da se vladne stranke ne bodo mogle zediniti za zakon o samoupravah. Toda sedaj so uvideli, da so njih upi prazni in da bo samouprava skoraj uveljavljena. Zato so podali nek papirnati protest, ki ga bodo dali v Ljubljani slovesno v okvir ter ga shranili v muzeju, da bodo videli še pozni rodovi, kako so se klerikalci «borili za avtonomijo,* obenem pa nasprotovali samoupravi ljudstva!
(Dles irae) bo za naše klerikalce dan oblastnih skupščinskih volitev, zakaj tedaj bodo vsi volilci spoznali, da je avtonomija tu in da so klerikalci s svojim vpitjem po avtonomiji samo grdo lagali.
(Narodni seljački klub.) Že v
deseti številki smo javili, da je izstopil iz zemljoradničke stranke poslanec Benin in da je tako število disidentov iz zemljoradničkega kluba naraslo že na število pet. Tej petorici se je pridružil črnogorski poslanec Piletič. Tako se je. osnoval nov klub v skupščini pod imenom: «Narodni seljački klub*. Razkol v zemljoradnički stranki je postal s tem očiten. Mi razkola v načelu ne odobravamo, ker se zavedamo, da je kmet izgubljen, če bo tratil sile v medsebojnem boju. Na drugi strani moramo pa tudi konstatirati, da ni vodstvo zemljoradničke stranke brez krivde. Zaporedni izstopi poslancev iz zemljoradničke stranke kažejo, da je v njej nekaj nezdravega in da vodstvo ne zna ali pa celo noče likvidirati nezadovoljstva članov na edino pravilen in rešilen način, kajti vse dosedanje izstope je provzročila vedno ena in ista struja v zemljoradnički stranici, ki si je prilastila vlast, dasi nima za seboj večine. Dasi je bila diktatura poedincev očiten vzrok vseh izstopov, vendar se prepušča strankino vodstvo še vedno tej skupini. Po našem skromnem mnenju bi bila sedaj dolžnost vodstva zemljoradničke stranke, da s korektnim in dobrohotnim postopanjem izgladi nasprotja, da pride tako vendar enkrat do skupne kmetske fronte. Namesto tega pa se napada sedaj disidente srditeje kot ra-dikalce, kakor da bi se želelo sedanji razkol utrditi za vse večne čase. To je malenkostna, škodljiva in tudi zgrešena politika. «Narodni seljački klub* ima požrtvovalne in delavne člane. Gospodarsko je utrjen in njegov obstoj ni nikakor dvomljiv. Zato je preziranje novega kluba smešno in nepolitično. Prav iskreno bi želeli, aa zemljoradniki vse to končno vendarle spoznajo, kajti drugače bo trpela kmetska misel.
(Zakaj je izstopil poslanec Benin?) «Balkan* je priobčil obširno izjavo poslanca Benina. v kateri navaja le-ta vzroke svojega izstopa. Poslanec Benin pravi, da se taktika in politika zemljoradnikov nista vodili po dogovoru vseh merodajnih krogov, temveč vedno le po želji gotove struje. Ta struja je ovirala vsako pozitivno delo zemljoradnikov, ker ni hotela, da bi bil kmet zadovoljen in protirevolucionaren. Struja je bila sicer v manjšini, toda s spletkami je znala zlomiti odpor večine. Proti tej struji sem se boril, dokler je bilo kaj nade, da jo je mogoče premagati. Ko sem pa izprevi-del, da je ves napor zaman, sem iz-
stopil iz stranke. Narod, ki je volil
zemljoradničke poslance, je upravičeno pričakoval od njih pozitivno delo. S Slovenci vred je bilo izbranih 39 poslancev. Na podstavi tega števila in spričo spora med demokrati in radikalci bi se mogle doseči stvari, ki jih drugače tudi 50 poslancev ne bi moglo izvojevati. Kmetsko vprašanje bi bilo kar najugodneje rešeno. Toda tega ni hotela gotova struja, ker ni odgovarjalo to njenim ciljem. Pri prvih pogajanjih z vlado se je postavilo kot pogoj vstopa znanih 24 točk, izmed katerih so bile nekatere popolnoma ne-sprejemljive. Toda čeprav je sprejo-; la vlada 19 točk, se je sporazum od-; klonil, češ «da nikakor ne moremo sodelovati z meščanskimi strankami*. V vlado so vstopili tako Turki in bili s tem najtežje udarjeni Bosanci, ki so dali zemljoradnikom 12 poslancev. — Večina v klubu je iz patriotičnih ozirov sklenila, da se načelno glasuje za ustavo. Temu sklepu se pa nekateri zemljoradnički poslanci niso pokorili, temveč so glasovali celo proti ustavi. Vendar se jih nikakor ni poklicalo na odgovornost. Poslanec Benin omenja nato zveze zemljoradnikov z Radičev-ci, komunisti in Bolgari, od katerih so prejemali celo denar. Te vezi so škodovale narodnemu edinstvu ter so privedle zemljoradničko stranko na opolzlo pot. Spričo vsega tega je poslanec Benin izstopil iz stranke. Kakor pri nas in kakor pri prvih di-sidentih, tako se je tudi sedaj izkazala ona struja, ki jo vodi Komadi-nič, kot grobokop kmetske misli. Da bi to že skoraj izpregledali zemljo-radniki-kmetje!
(Izjava zemljoradničkega poslanskega kluba.) Na izjavo poslanca Benina je odgovoril v «Selu* predsednik zemljoradničkega kluba, poslanec Lazič. V odgovoru zanikuje obstoj posebne struje v zemljoradnič-kem klubu ter obdolžuje, poslanca Benina, da je bil ravno on tisti, ki je bil v klubu zagovornik najenergič-nejše protivladne politike. Očita mu dalje, da je osnoval na svojo roko nov list in da je bila njegova politika dvorezna. Končno mu očita tudi razne osebne napake. — Spor v zem-Ijoradničkem klubu je zašel na ta ua-čin na osebno polje, kar kmetsb stvari gotovo ni v korist.
(Doba konferenc.) Sedanjo dobo j bi mogli označiti za dobo konferenc. jjV Beogradu so se sestali zastopniki "male antante in Poljske glede skupnega nastopa na genovski konferenci. Uspeh beograjskega sestanka je popoln. — Baltske države so zborovale v Varšavi, da se dogovore glede skupnega nastopa z ozirom na rusko vprašanje na genovski konferenc'. Uspeh varšavskega sestanka je le d-> len, ker se ni posrečilo Poljakom, d* bi se bila osnovala vojaška konvencija proti Rusiji. — V Stokholmu so se sestali delegati nevtralnih držav Švice, Nizozemske, Španske. Danske, Norveške in Švedske glede skupnega nastopa na genovski konferenci. Konferenca je bila uspešna. — V Parizu pa se sestanejo zastopniki Francoske, Italije in Anglije, in sicer tudi zaradi genovske konference. Dasi se vrši poleg teh velevažnih političnih konferenc še nebroj gospodarskih, se vendar gospodarsko stanje Evrope vseeno ne izboljša.
(Italijanska vlada) je dobila zaupnico. Izjavila je, da priznava neodvisnost reške države in da bo izvedla rapallsko pogodbo. — Ker so fašisti še vedno vzrok nemirov, je vlada ukazala, naj se zapro vsi fašisti, ki so zakrivili kake nerede. Če se bo ukaz tudi izvršil, je seveda vprašanje.
(Reko) obvladujejo fašisti, ki neusmiljeno preganjajo vse, ki ne trobijo v njih rog. Laška vlada pa gleda to nasilje in njeni orožniki skrbe celo, da se nobenemu teh zločincev ne skrivi lasu.
(Vstaja v južni Afriki) je popolnoma udušena. V bojih je padlo 8000 ljudi, 6000 delavcev pa je bilo ujetih in bodo vsi strogo kaznovani. Vstajo so organizirali boljševiki. Škoda znaša na stotine milijonov zlatih kron.
(Vstaja v Albaniji,) ki so jo organizirali Italijani, da bi v kalnem ribarili, je potlačena. Vladne čete so zmagale in uporniki so pregnani. Odnošaji med nami in Albanci so se znatno popravili, ker so pričeli Albanci spoznavati, da so Italijani njih največji neprijatelji. Naša vlada je imenovala pri albanski vladi svojega zastopnika, kar je nov dokaz o zbli-žanju med nami in Albanijo.
K metle, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje!
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega »Ista" I
M se naj vinogradniki nde-Isže s svojimi vini letošnjega vzorčnega sejma v Ljnblfani?
Vino je gotovo najvažnejši predmet, s katerim se kupčuje v Sloveniji. Zategadelj spada vino tudi redno na vsako prireditev, ki naj služi z reklamo in propagando za naše izdelke in pridelke, torej tudi na vsak vzorčni sejem, ki se priredi v Sloveniji.
Lanski vinski sejem je bil prvi poizkus, kako omogočiti vinogradnikom, da se udeleže sejma v kolikor mogoče velikem številu s svojimi naj-raznovrstnejšimi produkti. Ta poizkus se je — kar se uspeha reklame tiče — naravnost sijajno obnesel, kar dokazuje oživelost vinske trgovine po prireditvi sejma. Da se je moral boriti ta poizkus s početnimi težko-čami in da prvi vinski sejem v gmotnem oziru za prireditelje ni tako uspel, kakor so nekateri pričakovali, je povsem naravno. To nas pa ne bi smelo ovirati, da korakamo po začrtani poti naprej, da izpopolnimo organizacijo, ki je bila in je morala biti pri prvem poizkusu pomanjkljiva, vsled česar so se zvišali tudi prireditveni stroški. Nikakor pa ne bi smeli, kakor priporoča to v drugi letošnji številki «Kmetovalca» g. višji kletarski nadzornik Gombač, po prvem ne v vsakem oziru popolnoma uspelem poizkusu, vreči puške v koruzo ter prepustiti vinogradnikom, da se v bodoče sami udeležujejo ali ne udeležujejo vinskega sejma.
Zakaj pa je provzročila lanska prireditev toliko zanimanja med poset-niki velesejma? Zato, ker je bila enotno izvedena pod okriljem in garancijo javne korporacije, ki uživa zaupanje in je jamčila posetnikom za pristnost ponujanega blaga.
Ali misli morda g. Gombač resno, da bi užival neznan vinogradnik ali tudi skupina takih vinogradnikov iz kake vasi isto zaupanje kakor kaka javna korporacija, ki je zanimancem porok, da odgovarja vino etiketi, pod katero se ponuja? Ali g. Gombač resno misli, da bi se prireditveni stroški zmanjšali, če bi stal vsak ude-težnik sam ves čas za svojimi steklenicami ter jih prodajal? Ravno narobe! Po mojem mnenju, bi se stroški še neprimerno zvišali! Sicer pa misli rsajbrže g. Gombač, ker govori o povečanju veseličnega prostora in možnosti zgradbe novih paviljonov, bolj na točenje vina na veseličnem prostoru kakor pa na vzorčni vinski sejem. Na veseličnem prostoru se pa itak ne more in niti neče nikomur nahraniti postaviti šotora, oziroma zgraditi paviljona, da toči v njem lasten ali tuj vinski pridelek na lastno odgovornost ali pod jamstvom kake komisije. Toda vse to je postranska stvar in nima z vzorčnim sejmom ničesar opraviti.
Kar se tiče vinskega sejma samega, fe pa, če se hoče doseči njegov namen, neobhodno potreben organiziran nastop vinogradnikov pod enotnim vodstvom, kar se je že lansko Mo obneslo. Ne preostane torej nič drugega, kakor nadaljevati tam, kjer se je lani prenehalo: odstraniti pomanjkljivosti in pogreške, ki so se opažale lansko leto, ter izpopolniti započeto organizacijo.
Največje sitnosti in največje težko-če kakor tudi neprimerno podraženje upravnih stroškov so provzročili pri lanski prireditvi za to popolnoma neprimerni in nedostatni prostori, zlasti nedostatnost in oddaljenost vinske kleti od izložbenih prostorov. V tem oziru bo treba temeljite reme-dure! Za vinski sejem se mora zgraditi poseben paviljon s primerno podzemsko kletjo in drugimi potrebnimi pritiklinami! Zgradba paviljona v to svrho bi bila zadeva velesejemskega konzorcija sporazumno s prireditelji vinskega sejmf.
Podražila i. je lanska prireditev tudi zaradi tega, ker so se morale razne potrebščine, kakor zaboji, steklenice, i. dr., na novo nabaviti. Če se pa odločijo vinogradniki, odnosno njih zastopniki, za stalno udeležbo na velesejmu, se bo enkrat nabavljeni inventar lahko rabil več let, pri čemer se bo znatno prihranilo na stroških.
Končno so trošarina (morala se je plačati trošarina za buteljsko vino, Čeprav je bila buteljka napolnjena z navadnim vinom), razne doklade kakor tudi ogromni transnortni stroški režijo zelo podražili Ni ravno znale posebne uvidevnosti za važnost prireditve s strani vladnih činiteljev, da
se nista dala doseči niti oprostitev državne trošarine za vzorčno vino, niti znižanje prevoznih tarif. Prihodnjič se bo moralo tudi v tem oziru drugače postopati ter poizkusiti doseči prostost državne trošarine za vzorčno vino in znižanje prevoznih tarif.
Kar se tiče korporacije, ki naj izvede v prihodnje vinske sejme, opozarjam na to, da se snuje pravkar na podstavi pravil, odobrenih po mero-dajnem oblastvu, «Pokrajinska zveza vinogradnikov Jugoslavije za Slovenijo^ ki bo edina kompetentna, voditi in izvajati prireditve na ljubljanskem velesejmu.
Dokler se ta zveza ne ustanovi, pa mora zastopati zadevo «Vinarski in sadjarski odsek ,Kmetijske družbe'» v Mariboru sporazumno z enakim odsekom, ki se naj v to svrho ustanovi za dolenjsko vinarsko okrožje. S tem, da bodo imeli tudi dolenjski vino-rejci svoje zastopstvo in pravico so-odločitve pri vpostavitvi smernic za udeležbo na vinskem sejmu itd., bodo že naprej izključena nesporazumlje-nja, ki so se pojavila pri lanski prireditvi vsled tega, ker je manjkalo Dolenjcem pravno zastopstvo.
Vinarski ravnatelj Puklavec.
isjsii
(Izenačenje davkov.) Iz Beograda poročajo: Komisija, postavljena, da prouči vprašanje o izenačenju davkov, dovrši skoraj svoje delo. Določila je načela, po katerih naj izdela ravnateljstvo neposrednjih davkov zakonski načrt o izenačenju davkov. Po teh načelih naj se sistem obdavčenja nepremičnin ravna po dohodku z do-polnjenjem davka na dohodnino in posest. Za društva pa, ki polagajo javne račune, naj se izdela poseben zakon, Zakonski načrt o izenačenju davkov naj bo izdelan do srede meseca aprila. Ko bo načrt pregledala komisija, pride v skupščino, kjer bo takoj po proračunu odglasovan. V zmislu tega zakona se bodo pobirali izza dne 1. januarja 1923. po vsej državi enaki davki. Na ta način bodo onemogočene vse govorice o zapostavljanju nekaterih krajev. — Ker smo posneli poročilo iz opozicionalnega zagrebškega «Jutamjega lista*, zato mu lahko verujemo. Beležimo to poročilo z zadoščenjem, ker potrjuje, da so storili poslanci SKS. s tem, da so kljub hujskarijam vztrajali v vladi, vsemu narodu velikansko uslugo, kajti njih zasluga je, da je sprejela vlada izenačenje davkov v svoj delovni program in da ga, kakor kaže omenjeno poročilo, tudi dejansko izvaja.
(Trgovina z denarjem.) V svoji prejšnji številki smo dejali, da ui pričakovati, da bi finančni minister takoj popolnoma prodrl, ker so na eni strani združene banke premočne, na drugi strani pa nima Narodna banka dovolj zmožnih ljudi, ki bi prevzeli mahoma vso trgovino z denarjem. Ker se banke nikakor nečejo odreči mastni in oderošlri trgovini z valutami, zato so storile vse, da so potlačile naš denar tja, kjer je bil pred odredbo finančnega ministra. Na ta način morejo govoriti v svet, da je odločitev finančnega ministra slaba in brez koristi, kajti naš denar se ni popravil, temveč celo poslabšal. Če bi imeli vsi državljani pravo zavest, potem se ta «dokaz> bankam ne bi posrečil, kajti sedanji padec našega denarja je umetr no sfabriciran. Tako pa se bojimo, da bo javnost, posebno, ko so skoraj vsi časopisi odvisni od bank, prešla na stran bank in da bodo le-te še na prej imele monopol za odiranje ljud stva. Mi smo načelno za odredbe finančnega ministra ter bi predlagali, ker ni Narodna banka takoj v stanu popolnoma prevzeti vee trgovine z valutami, nastopno: 1.) Delnice Narodne banke se naj pomnože, vse pa naj kupi država, da bo Narodna banka skoraj čisto državno podjetje. 2.) Če bi banke nasprotovale še naprej in če ne bi šle Narodni banki na roko, se naj nastopi proti njim z naj-ostrejšimi odredbami, celo z začasnimi sekvestracijami.
(25 milijonov zlatih kron) dobi od avstro-ogrske banke naša Narodna banka. (25 milijonov zlatih kron je vrednih 1125 milijonov naših kron.)
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podloga je narasla za 5,671.049 dinarjev ter znaša 397,547.333 dinarjev, Državni dolg je narastel za 818 dinarjev ter znaša, 4.418,508.485 dinarjev. Bankovcev je za 4.638,312.405 dinarjev. Njih število se je pomnožilo za 8,263.835 dinarjev.
(Uradniški stalež) se je znižal v ministrstvu za. socialno politiko za 767 uradnikov, s čimer bo prihranila država letno okoli 140 milijonov kron. Tudi v drugih ministrstvih se mora še izvršiti enako temeljito znižanje uradniškega stanja.
(Vrednost denarja dne 20. marca.) Ameriški dolar od 290 do 298 kron,
češka krona od 5-75 do 5-85 naše krone, angleški funt 1355 kron. lira okoli 16 kron in avstrijska krona okoli 5 vinarjev.
(Uvozna carina na pšenico ln moko)
se ne pobira, če je namenjena pšenica za setev ali za, aprovizacijo večjih mest.
(Dohodki poštne uprave) so znašali v letu 1921. za 55 milijonov dinarjev več kakor je bilo predvideno v proračunu.
(Galica.) Ker je nam zaračunala tovarna za zaboje za vsak kilogram ga-lice K 1-20, smo morali ceno galice zvišati na 23 K. To v pojasnilo tistim, ki dobe galico od »Ekonoma*.
(251etnica čebelarskega društva in «Slovenskega Čebelarja«.) Slovenski čebelarji praznujejo te dni dvojen jubilej. 25ietnico, odkar je ustanovil ve-lezaslužni tovariš Gustav Pire čebelarsko društvo in 251etnico, odkar izhaja pod uredništvom nadučitelja Frančiška R a j i n e »Slovenski čebelar*. Zasluge čebelarskega društva in njegovega glasila za razvoj slovenskega čebelarstva so tako očitne, da. jih pač ni treba posebe omenjati. Izvun vsega dvoma je, da brez dela obeh jubilantov ne bi stalo slovensko čebelarstvo na oni visoki stopnji, na kateri stoji danes. Zato pa je jubilej društva in njegovega glasila pomemben za vse slovenske kmetovalce, vsled česar se tudi mi z veseljem pridružujemo krogu jubilantov. Naj živi »Čebelarsko društvo za Slovenijo* in naj živi njega glasilo »Slovenski čebelar* 1 — Ob svoji 251etnici je izdal »Slovenski čebelar* lepo ilustrirano jubilejno številko, ki jo toplo priporočamo vsakomur.
(Delegacijo proizvajateljev čilskega solitra za Slovenijo,) ki jo je zastopal lansko leto g. dipl. agr. A. J a m n i k, je prevzela sedaj »Kmetijska družba za Slovenijo* v Ljubljani. Namen tej delegaciji je, dajati vsem poljedelcem pojasnila in navodila o najpravilnejši uporabi vseh vrst umetnih gnojil, posebno onih, ki so nflli zemlji najpotrebnejša, namreč dušičnata. »Kmetijska družba* je širila vedno uporabo umetnih gnojil, ker si je v svesti, da je mogoče naše kmetijsko gospodarstvo dvigniti edinole z zvišanjem pridelkov, kar se doseže deloma z umnim, globokim in temeljitim obdelovanjem zemlje, deloma z dobro pripravljenim hlevskim gnojem in slednjič, ker nam jemljo rastline iz zemlje veo hrane kakor jo moremo vrniti z domačim gnojem, z umetnimi gnojili. Ker je važno, da sc pouče kmetovalci o vseh teh vprašanjih, bo poslala »Kmetijska družba* brezplačno vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za to zanimajo, letake, oziroma broSurice z nadpisom: »Gnoj je zlato!*, »Kako se rastline hranijo?*, »Kaj so umetna gnojila? Ali je potrebno dodajati jih zemlji?*, »Načrt za osnovanje kmetijskih pre-izkuževališč*, »čilski soliter in njegova uporaba*, »Navodila, za vršenje poizkusnega gnojenja s čilskim soli-trom*. Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelovanja zemlje, daje brezplačno navodila in nasvete »Kmetijska družba za Slovenijo* v Ljublja. ni, Turjaški trg št. 3.
(Poizkusi s čilskim solitrem In z drugimi gnojili.) Da ne ostanemo samo pri teoriji, je potrebno, da preizkušamo tudi sami učinek umetnih gnojil v naši zemlji, za kar so potrebni gnojilni poizkusi. V to svrho je delegacija proizvajalcev čilskega solitra dala na razpolago potrebno količino umetnih gnojil, in sicer čilski soliter, kalijevo sol in superfosfat, s katero se bo na-pravilo poizkuse v različnih krajih Slovenije. Poizkusne parcele bodo ob-sezale do 100 kvadratnih metrov, za vsako pa. se bo porabilo po 3 do 6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se oddado kmetovalcem brezplačno, če se zavežejo, da bodo izvršili natančno po navodilih te poizkuse ter poročali o uspehih z njimi. Prošnje sprejema »Kmetijska družba* (Posvetovanje živinorejskih zadrug) v pinegavskem in simendolskem živinorejskem ozemlju Gorenjske in Notranjske sklicuje oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo na dan 9. aprila ob devetih dopoldne v svojo posvetovalnico. Zadruge, ki žele notranjo obnovitev, se vabijo k udeležbi tega sestanka, na katerem se bo obravnaval enoten načrt za smotreno delovanje.
(Povprečne cene živini in poljskim pridelkom) so bile meseca februarja na Hrvaškem za 100 kilogramov nastopne; pšenici od 1400 do 1925, rži od 900 do 1600, ječmenu od 1000 do 1600, koruzi od 1200 do 1500, ovsu od 900 do 1400, fižolu od 1200 do 1800, krompirju od 400 do 900, senu od 700 do 1200, slami oi 600 do 700 kron; za 1 kg žive teže: bikom od 20 do 22, volom od 18 do 32, kravam od 12 do 34, teletom od 12 do 32, debelim svi-njem od 45 do 56, mršavim svinjam od 40 do 56 kron. Par konj je veljal od 9000 do 60.000, par volov srednje vrste pa od 6000 do 40.000 kron.
(Razvoj živinoreje v severni Srbiji.) Pred vojno je bilo v severni Srbiji 152.617 konj, 957.918 krav in 3,808.815 ovac. Po vojni je bilo samo 19.031
konj, 596.S32 krav in 699.301 ovca. Koncem leta 1921., torej po treh letih, pa je bilo 68.750 konj. 1.010.514 krav in 2.257.701 ovac.
(Kratki podatki o naših plovnih rekah.) Poleg Donave imamo Se več drugih plovnih rek, s katerih dobro regulacijo bi se dala znatno povečati plovnost. Po podatkih »Jugoslovenskega Pomorca* so plovne te-le reke in ti-le kanali: Sava od Siska do Beograda (604 km), Drava od Barča do M. Almaša (150 km), Tisa od Segedina do Slankamena (170 km), Borut (za manjše ladje, 40 km), kanal šu-govica od Baje do Bezdana (50 km), kanal kralja Petra od Bezdana do Novega Sada (125 km) in kanal Bega od Titla do Temešvara (115 km). Čeprav je Donava popolnoma neregulirana, morejo pluti po njej vendarle velike in manjše ladje. Največje ladje so dolge od 80 do 90 metrov in široke od 8 do 16 metrov. Večina ladij je delana na kolesa, le manjši del pa na vijake, ki so za večje ladje manj prikladni. Večina ladij pripada tujcem.
(Dvig potopljenih ladij.) Naša vlada je dovolila neki nemški družbi, da sme dvigniti vse ladje in čolne, potopljene med vojno v Savi in Donavi. Polovica dvignjenih ladij bo pripadla naši državi, polovica pa nemški družbi. Vse delo se izvrši na račun družbe ter ne prevzame država zanj nobenih obveznosti.
Obrtnik.
Obrtniške vesti.
(Obrtniško društvo za Zagorje ob Savi in okolico) je bilo ustanovljeno dne 12. marca. Nezdrave razmere, ki vladajo dandanes med obrtništvom ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji, so prisilile zavedne obrtnike, da so se zbrali v Zagorju ob Savi ter si ustanovili za svoj okoliš lastno organizacijo. Zavest, da bodo edino obrtniki sami mogli pomagati obrtništvu, je prodrla in njen sad je ustanovljeno društvo. Prepričani smo, da bo novo društvo trdna opora obrtniškemu stanu in njegova krepka trdnjava v vseh političnih viharjih. — Ustanovni občni zbor, ki je bil v «Sokolskem domu», je otvo-ril predsednik pripravljalnega odbora tovariš V o d o p i v e c, ki je pozdravil vse navzočne zborovalce, imenoma načelnika «Obrtne organizacije za Slovenijo», tovariša F. Ogriča iz Novega mesta. Predsednik Vodopivec je pojasnil nato pomen društva in preddela, ki jih je izvršil pripravljalni odbor. Dalje je pozival vse obrtnike na delo za procvit in napredek novoustanovljenega društva. — Obširno in temeljito je razpravljal potem tovariš Ogrič o pomenu in namenu društva ter pojasnil navzočnim obrtnikom smernice, po katerih naj deluje novo društvo. Posebno pozornost je posvetil govornik točki pravil, ki pravi, da je društvo stanovskopolitično, Obrtniki sami morajo skrbeti za svoje politično zastopstvo, ker le tako se bodo mogli otresti škodljivega vpliva različnih strank. S toplim odobravanjem so sprejeli zborovala besede tovariša Ogriča. Pri volitvah so bili izvoljeni nastopni tovariši: za predsednika J. Vodopivec; za podpredsednika F. Furman; za odbornike: j. Gregi, Josip Kušnik, F. Hering, K. Fli-sek, F. Krenčič, A. Rožar, B. Šuligoj in F. P«motnikar; za namestnike pa: J. Narad, A. Bla-žič, J. Ranzinger, Pungert-nik, J. Bajcar, J. Repovš, L. Turk in J. Drnovšek. Po obravnavanih slučajnostih je zaključil predsednik lepo uspeli shod. — Pozdravljamo novo društvo ter mu želimo kar največ uspeha na korist zavednega obrtništva v Zagorju ob Savi in njegovi okolici.
(Litija.) Kakor čujemo, nameravajo ustanoviti obrtniki Litije in njene okolice za ta okoliš svoje obrtniško društvo. Njih namero pozdravljamo najtopleje ter pričakujemo, da se skoro uresniči. Obrtniki, lotite se urno tega posla, kajti čas je zlato!
(Odobritev proračuna trgovske in obrtniške zbornice in pobiranje zbornične doklade za leto 1922.) Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je odobril proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1922. s potrebščino 1,011.263 Din in s kritjem 1,092.450 Din, torej s presežkom 81.187 Din, ter dovolil, da se za kritje
te potrebščine za leto 1922. pobira v vsem okolišu zbornice 25%na dokla-da od občne pridobnine in od pri-dobnine podjetij zavezanih javnemu polaganju računov. Predpisane doneske za trgovsko in obrtniško zbornico so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
ZELO PRIJETNO deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči «Elsa-fluid», če se drgnejo z njim hrbet, roke, noge in celotno telo. «Elsa-fluid», to že 25 let priljubljeno sredstvo, ki se uporablja tudi kot lepoti-lo (kosmetikum) ter služi negovanju kože, zob in ust, je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica stane z zamotom m poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 344 (Hrvaško).
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem obdolžil narodnega poslanca Ivana Kirbiša, češ da je odpravil s ptujskega sejma Italijane, da so mogli naši mesarji po ceni kupovati živino, "ter dobil več milijonov, ker je glasoval za ustavo. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od
obtožbe.	Jernej Kirbiš s. r.
Vabilo na občni zbor Kmetijske zadruge v Spodaj* Polskavi,
ki bo dne 2. aprila ob dveh popoldne v občinski sobi na Spodnji Polskavi.
Dnevni red:
1.)	Poročilo načelništva in nadzor-ništva.
2.)	Volitev načelništva m nadzorništva.
3.)	Slučajnosti.
* • *
Ako bi občni zbor ob določani uri ne bil sklepčen, bo uro pozneje drug občni zbor, z istim dnevnim redom, ki bo sklepal pri vsakem številu natzočnih članov.
Odbor.
,Ekonom *
1 osrednja gospodarska zadruga
g Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 1
ima vedno v zalogi:
drobno jedilno sol. lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. ®> pšenično mokozakuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob.
okrožni zdravnik tn zobozdravnik v SSofji Loki,
ne ordinira od dne 18. marca mi. do dne 7. aprila 19Z2.
Po najvišji ceni prevzema na vsaki postaji ter plačuje takoj
Frano Sapnik, Kostrlvniška slatina, p. Podplat pri Rogatcu.
z vsem potrebnim gospodarskim poslopjem kakor tudi z inventarjem, živino, prašiči, orodjem i. dr. K hiši, ki je poleg cerkve, pripada tudi posestvo, obstoječe iz travnika, 5 njiv in 2 parcel gozda Več pove lastnik Janez Miklič v Vidmu št. 33, p. Videm-Dobrepolje.
okrogel, tesan, žagan,
dx>ira in ogflje
kupi v vsaki množini tržaška velefirma.
Ponudbe pod „Trinajstio" na An zav Drago Beseljak & drug v Ljubljani, Sodna ulica št. 5.
Vinogradniki pozor!
Naznanjam Vam, da imam še sekaj
tisoč trt „šmarnic"
na prodaj, ena 2 kroni. Kdor jih želi kaj kupiti, naj se oglasi hitro, ker drugače bodo razprodano. Tone Zagoršek, trtničar v Dornavi, pošta Hoškanjci.
Pridobivajte naročnike »Kmetijskemu listu", ker !e z njim se širijo najuspešneje naše ideje!
4
Obrtnik!, ne pozabite nikoli, da Je samo v združenju moči
V zalogi imam vsakovrstne konjske in vdovske vprežne opreme kakor tu di strojne jermene, gamaše, moške in ženske torbice (do mač izdelek).
Raspošiljam tudi druge predmete, spadajoče v sedlarsko in jermenarsko stroko, vse po najnižjih dnevnih cenah.
Za obilna naročila ee priporoča
tjedevlt Sfarič, sedlarska delavnica,
fvančna gorica št, 16, p, Stična, Dolenjsko.

Britve, iasostrlžnike, brivne aparate in razno noM is galanl rabo
razpošilja na veliko in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna
R. Stermecki,
Celje it. 367, Slovenija.
Zahtevajte ilustrovani ceniki Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Šivalni stroji
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo so dospeli. Večletna garancija.
Josip Peteline v Ljubljani, Sv. Petra nasip it. 7.
Objava.
Zdražeae tovarne poljedelskih stroje?
Pivovarna Tomaž Gitz
si dovoljuje naznaniti vsem zalogam in gostilničarjem
postavitev centralnega skladišča za ljutomerski okraj in Prekmurje v Slatini-
Radincih
zaradi olajšanja dobave svojega prvovrstnega piva v sodih in steklenicah.
Originalne cene.
Takojšnja postrežba.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
RUDOLF BACHER
Praga-Brandys-Roudnice
so otvorile dne 1. februarja 1922.
podružnico in lastno skladišče
iokomobilov, mlatilnic, slamorez-nic, vitljev (gepeljnov), čistilnic, sejaluih in ko silnih strojev, trier-jev, reporeznic, sadnih mlinov, plugov, bran itd.
i? St. Juriju oi} južni železnici
(pri Celja).
Ker Je direktna dobava iz skladišča v S t. Jurija precej cenejša in hitrej Sa, se interesenti v lastnem interesu vljudno pozarjajo, da blagovolijo pošiljati svoja naročila edinole na naslov podružnice v Št. Juriju ob južni zeleznici, kjer si lahko eventualno razne stroje tudi osebno ogledajo.
Iščejo se zastopniki.


Iz Havra v Ameriko
ssiflvio cIjolJL«
. f t Edina najkrajša črta preko Havra in Cher-« I ^	bourga v Hsw York.
Predprodaja ladijskih listkov in železni-Skih voznih listkov za sosednje države.
Pojasnila daje koncesionirana potovalna pisarna
IVAN KRAKER v Ljubljani,
Kolodvorska ulica št. 41, nasproti glavnega kolodvora,
Oglasite se vedno v moji pisarni!
iinnnnniiniiinm:nniminmn»ni 11x1x1x11
Elektromotorje
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka
»Mustrljsko-električno podjetje inž. TuroSek & Co."
v Ljubljani, Sodna ulioa it. 1,
== podružnica y Mapfbovu, ...,,..........»
Aleksandrova cesta št. 44, Edison-Saks.
|j	Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči.	w
4 v t 11 k 111 m i i 111 it i n 11 i i it ii ii 1111111 rrrrat 11 n 11 n »» P

3QC
'1
oddaja po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Anton Tonejc in drug
Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68.
Podzaloge v Krškem, Šmartnem pri Litiji, Višnji gori, Semiču In Straži.
Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno j pojasnila in navodila.
=a<=
Blagovolite vzeti na znanje otvoritev nove trgovine z žeieznino in stroji na debel in na drobno
SOSTERIC, PETAN & ERKER
Ljubljana, Resljeva Gesta. št. 2SO.
To tvrdko pri nakupovanju posebno priporočamo slavnemu občinstvu, zlasti obrtnikom in trgov cem na deželi.
m

Slovenske eskomptne banke
s
n
Telefon int. št. 3
Ljubljana
Telefon
Int. št. 3
K •
A
® W ® ®
i® TO
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
■ _ © ©
St
m m 9 ©
V) ® 9
m
Su
<9 ®

»
Kapital:
K 2o.ooo.ooo i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Rezerve okrog K 6,000.000
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . mm BmBmnn|innA ITITPA Č>P 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU htiliDht&nA, ®SihMiBUm\SV R UMUii Bi. 1.......NAJKULANTNEJE .......
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
le nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.

POZOR! ^
POZOR!
i
Zidarji in tesarji
se sprejemajo na stalno delo proti najvišji mezdi, ki jo je določila „Zveza industrijcev v Ljubljani".
Prenočišče v barakah zagotovljeno.
Mestni stavbnik RUDOLF KIFFMANN v Mariboru, Melje.

priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem - - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - -
A. & E. SKABERNE
veletrgovina z manufakturnim blagom
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
I
<
Vplačana delniška glainica K
SLOVENSKA

Telefon št 567. ČeM račun 12.205.
LJUBLJANA;, Krekov trg št. 10, nasproti f9Mestnega doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.