Nakup in prodaja žita po prostih cenah       
Zveztij tevršn.1 svet je &pxe-jel več predpisov, * katerimi se vnašajo v promet ^ litom dolo-čene spremenifbe. Te spremem-be deja.nslko pomen.ijo prehod na boJj sproščen režim piometa in ce" ž-ita, za kar so ustvarjeni potrebnl   materiahii   pagaji.
Stanje na žituem trgu
Pridelelc žita ne zadostuje, da bi z njim zadovoljili narasle p^o-trebe prebivalstva, krmljemja živine in i-ndustrijske predela-vL. Zato uvaiamo Miatne koli-čine pienice. Potrebe po koruzi, Jetmenu in ovsu pa kiijenao ve-čin-oma iz 'domače proizvodnje, ki ai zadostna, <$a bi zadovo-Ijila vs« povpraievaiije. Da bi zagotovilii preskrbo pi-ebivalstva po dostopnih cenah, smo v po-gojih zaostaie • proizvodnje io ome>enih bla^ovaih skladov ob-držaJi pri nakupu in prodaj1 žila reiim čvrsfcih, dolo<ienih cen. Tako so v razliiko od dtu-gih kmetijsfoih pridelkov pro-met in cene žiia pod precej moC-nira admiaistrativnitn nad-ivrelvom.
Ek)s«danji teiim prometa * žHom pa je imel doloeene ne-gativne posledice na tržižču z vstml pridellci. Prišlo ie do znatnih raziik med temj dolo-čeiuroi cenami — po katerih so zadruge in odkupna podjetja lahko kupovala žito — in cena-m-i, iu so se oblikoval« na pro-stem trgu. V nežitorodDih kra-jih so te ra«lik€ še vefje ka-Itor v žitorodnih. Zato ie šla prodaja žita U domaie proiz-vodnje večinoma minno soeiald-stii-ne  tvgovinske   mreže.
Od'Srup žita po zadrugah in odkup^-ih podjeijih se ;e dejan-sko skrčil na pofeiranje meric in na kontrahiranje sorazmer-no majhnih količin. Letos smo na primer računaiii. da bo od-ku.plje.no okrog 200.000 ton pše-nice, kar znaia le okrog 10r/o pridelka. Od tega odpade satno ka merice okrog 120.000 ton, drugo pa so fcontrahirane ko-iičrne Koruze snio letos ko"-trahirah okrog 70.000 ton. Zara-dj zaostajanja dosedainjiji dolo-feoih cen za tržnimi cenami ao bili pogoji za odkup pšeniee lo lcoruze zelo neugodni. To velja tudi  za  ccves iA ječmen.
Taiko je razlika med določe-niiini odkupnimi in tržoiini ce-riamii privedla do tega, da se proda najvačji d«l žtta na ktne-čkiih trgih. To zelo izfcoriščajo razni prekupčevalci, ki so našli v trgovini z žitom doaosen po-klic. Za tako njihovo špekuiant-eko dejavnost so ugodnj pogoji: povpraševanje po žitu je precej močno, razMke v cenah med žl-toirodnimj in nežitorodnami kra-ji pa so velike itd. Tako sprav-ljajo na račun skupnosU visoke zaslužke.
To je eden izmed aktualnih problemov v prt>metu z žitom. Drugi je v tem, da so zelo otež-kočeni pogojl za preslkrbo 'ndu^ strijskih i" drugih gospodarsloib podjetij s koruzo 'n jočmenom. ker je ,bM zaradi razlike med dosedanjo določeiio odkupmo in ta-žno ceno odkup teh pridelkov minimailen.
Dkrepi za nreditev prometa
Z novimi predpisi je dotofeno da lahko kmetijsk« za<druge  ic
pooblaščena trgovinska podj^tja odkupujejo vse vtste ^ita po ce-nah^ ki ustveiajo pogojem na trgu. Te gospodarske organiza-cije se bodo medsebojuo dogo-va;-jaie o cenaih, ki jih bodo po-nudile prideJovaleem, da ne bi 6 svojim neooga.niziranfim nasto-pom izzvale neupravi^eno pove-čanje žitaih cen.
Tafeo odkup!jeno pšeaico In rž lahko kimetiijsike zadruge pro-dejajo po prosto fonmiranih ce-nah drugim zadrugaim ali pod-jetjem. rtoslej so lahko zadru-ge prodale odkupljene kolioine pšenice in ržL sarn0 pooblaioe-nim podjetjeim, ki so se ukvar-jala s prometom z žitom, to pomeni, da so poslovale kot ko. misionarji teh podjetij. V pri-hodnje bo mogoče, da bodo za-druge poslovale v prometu g pšenico in ržjo popolnoma sa-mcstojno (»na svoj račun«), med. lem ko so to pravico Jmele do. slej s.amo pr' prometu a koru-zo, je&menom in ovsom (pravica svobodne prodaje odkupljenih ko'ičm po svofoodno lormiranih cenah). To izena^evanje pšenice )n rži z drugim žitom predstav. vlja pravtako koristen ukrep na poli ureditve tržišča.
Tako odkupijene koližlne pše. nice in rži — katerih prod<jjna cena se bo prosco form»iala in bo vsekakor višja, l:ak>r so prodajne cene uvožene pS&aico^ mlinske merice jn dosejanjcga konbrahiranja — ne Viodo iinele nobencga vpliva na ct-no kruha . in moke, s kateaiiin se po rocia~ Ustieni mreži oskrbuje unestno in drugo neproizvajalno preb;-valstvo. Za preskrbo mestr.ega im drugega neproizvajalnega prebivalslva so zagotovljene za. dostne količine pšenice, ki jo bodo prodajali po dosedanjih eenah. Kolačiine pšenice in rži pa, ki bodo odkupljene po do-govorjenih tržnib. cneah, bodo prodajane ssmo v zrnu in bodo odhajale večinoma v nežitor<xl-ne kraje namesto tistih ]roUč'n, j^;   =o .iiv.   ri"-v,   tam   prcdajal!
na trgih i.n po posredovanju ra^-nih  prekupievalcev.
S predpisi .i« pravtako dol<w čeno, da so kmetijske zadrugf, kmetijska posestva, kma^ke »b-delovaJne zadruge in ekoaom^e oproščene plače^anja :iop"vni]ne (višje) larife za prevoz pfenice in rži. Tak« bo praktično <iopo;-nUna pre^'O7jia tarifa v3!i<>!a sa-mo Lz zasebnike, ki prevažjjo žito.
Novi predpisi           j
o kontrabiranju
Spremenrvbe v režimu prt>me;a in cen žiita so zahtevale tudi spremembo dosedanjega QaC\na kontrahiranja.
Doelej se jc kontrahi-ralo po vnaprej dolo6enih cenaii, ki ui-so biile prožne in ki se aiti nlso dovolj prllagojevaite poloiaju na trgu. V tafckh pogojib- korttrahi-ramje na bilo uapešno. Z novi-mi predplsi je določeno, da se kontrahJj-a po ceri^h, ki ustre-«ajo pogojem tržišča v trenutku, ko se sklepajo pogCKibe o do-bavi iita s prideJovalci. Ce bo-do na tržišču ceae žita v &asu doba^e k»ntrah.ir*mh količin včšje od fcotitrahiTaniih cen. bo-do zaArog? m odtoupma podjdja p^laiale prid^lova^lcem kontrahi-raoe koli<Sn€ po teii vižjih ce-nah. Ce pa bodo poobUeče^e gOLpod>arske organjiacfje v iasii dobave odkupoval« žito po i*e-ivah. ki bodo nlijre od ktottf-ahi-ranih, bodo v term primeru pri-delovalcem, ki bodo kontrahi-rali, izplaCale polao kontrahrre-no oeno. TaJto bodo pridelovalrt bolj zainteresiratii za lcontrahi-ranje z radrugami 'n pooblaSCe-nimi trgovtoskJmi podjetji kakor dosl&j. To j« zelo pomenabno, ker pjedstavlia Jcontrahiranje zelo konistoo metodo z^ napre-dek same proizvodnje  žita.
Z noviimi predpisi so pravtako ustvaarjene večje možnosti ka-kor do^Iej, da se uporabijo raz-ne oblsk« povezovanja raed za-drugami in pride.l<rvaJceim s- po-g<xlbami o kontrab'raiiju — z dolcčajijem razoih po?ijev, ki najbolj ustrezajo tako prv^m lcaikor d'rup"m. Podj-efcja %odo mogJa »uditi večjo pomoč za-drajgam pri pospeš&vanju pri-deiovanja žita in iirediitvi pro-meta.
Novi    predpisi    predstavljajo pomemben    korak    naprej     pri uredHvi   prometa   z   žitom.   Na prvem mestu težijo ti ukrepi za tem,    da   se   promet    z   žiCom usmeri    po   sooiaUsti^n;   mreži, predvsem  po  kmefcijskih zadru-gah, in da se zmanjsa tako ime-novani mali tržni promet, ki se je čedaaje bolj širil. To bo ugod-no vpliivado na pridelovaaje ii-ta,  ker bodo Jahko tako zadru-ge   katoor    trgOTinrfca    podjetja več prispevale za napredek pri-delovanja.   Z   neposrednim   po*9 vezovanjenn   s   pridelovaicem   M pomočjo promefa in kor.trahiraJ nja  bodo  zadruge  sposobne,  <Um binAo z iraznomi oblikam;  pomoS či prideloivaiceTn bolj učirritov;t«fl in  neposredno   vplivale   na   po-vetanje donosa žita, ki obiutno zaostaja    2a    nažimi   sedaajitnl možnostm'.
Novi ukrepi bodo pravtaiko ij- j boljSalj   pogcje   preskrbe   iJTdu-»| 5tnijsk.ih in drugih gospodarski*i jjodjetig z Sitom (koruzo, ječme-aotn in ovsom).               D. V.