O ivljenju naih obanov na tujem
V zdraviliu Topolica pri Celju je bil 25. decembra 1985 organiziran novoletni posvet za vpraanja naih obanov, ki ivijojn delajo v tujini. Udeleili so se ga predstavniki slovenskih drutev, ki delujejo v imigra-cijskih dravah, uitelji dopolnilnega pouka slovenske-ga jezika in predstavniki drubenopolitinih organiza-cij pri obinskih konferencah. Ker je v tem letu name-njena posebna pozornost otrokom naih obanov na tujem, torej drugi in tretji generaciji, so bili posebej vabljeni e predstavniki mladine in posamezni aktivisti, ki delujejo na podroju vzgoje in izobraevanja mladita.
V uvodnem delu posveta so bila podana poroila o drubeno ekonomski situaciji doma in po svetu, o carinskih predpisih, o sodobnih migracijskih problemih in politiki drav imigracije do ohranjevanja nacionalne identitete mladih, o delu z mladimi v mladinskih dejav-nostih, nazadnje so predstavniki mladine podali svoje programe posameznih dejavnosti. Predstavili so pro-gram Zveze tabornikov Slovenije, Glasbene mladine Slovenije in Zveze tehnine kulture Slovenije. Sledila je ivahna razprava, kot odraz poutja in miselnosti naih Ijudi, ki ivijo in delajo na tujem. Drutva, ki imajo povezavo z domovino, imajo bistveno manj teav pri svojem delovanju. V 32 slovenskih obinah imajo bolj ali manj stalne stike s 37 klubi in drutvi naih obanov. Nosilci povezav so najvekrat koordinacijski odbori za vpraanja naih delavcev na zaasnem delu v tujini pri OK SZDL. Nai obani v tujini si ftlijo im ve sodelovanja z domovino na kulturnem, portnem in gospodarskem podroju, naborniki bi radi sluili vojaki rok blizu domaega kraja, carinski predpisi naj se ne spreminjajo tako hitro, svoje otroke bi radi vkljuili v letovanja, ki jih prireja ZPM, kar je zelo pomembno ob skrbi za drugo generacijo.
Spremembe, ki jih nartujejo drave zahodne Evro-pe v politiki do tujih delavcev na osnovi neugodnih ekonomskih kazalcev in rasti nezaposlenosti, slabajo poloaj naih obanov v tujini. To je delno posledica
gospodarske recesije v dravah imigracije, delno pa je to posledica kadrovske politike teh drav. im prej se elijo znebiti tujih delavcev, ki jim niso ve potrebni in prfenesti skrb na drave emigracije. Inteligenca se v tuji drubi, zaradi promocije navzgor, asimilira in se odte-guje delu v drutvih. Slovenci lahko ohranjajo svojo nacionalnost le v zaprtih krogih, kot so drutva in druinske skupnosti. Integracija je le navidezna. Dra-ve imigracije pa na drugi strani kaejo velik interes, da asimilirajo drugo in tretjo generacijo, kar se kae tudi v odnosu do dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Ta pouk naj bi imel le e funkcijo ohranjanja jezikovne in kulturne identitete otrok, funkcijo vraanja v dotnovi-no pa zavraajo. Dravne imigracije vse bolj prevzema-jo pristojnost in financiranje tega pouka v svoje roke. Slovenci so v tujini naseljeni zelo razkropljeno, zato je v dopolnilne vzgojnoizobraevalne dejavnosti mono zajeti razmeroma manj otrok kot pri drugih Jugoslova-nih. V preteklem letu je sodelovalo pri osnovnool-skem dopolnilnem pouku 2851 uencev, malo olo je obiskovalo 210 cicibanov, v srednjeolskem dopolnil' nem pouku 19 mladincev.
Za drugo in tretjo generacijo v tujini je treba nekaj storiti. Monosti so velike na vseh podrojih, programi so pripravljeni potrebno je le e vztrajno in zagnano delati. OK SZDL Vi-Rudnik je povezana s sloven-skim drutvom France Preeren v Goteborgu. Sodelo-vanje je iz obiajne oblike pomoi preraslo v programi-rano delovanje. V letu 1986 pripravljajo obisk na ved-skem, ki bo zajel vsa podroja sodelovanja, kulturno, portno, politino in gospodarsko. Posebno pozomost posveajo mladim. Njim so namenjene knjine zbirke Mladinske knjige, ki jih je izdala v ta namen in diafilmi o Sloveniji. Razvija se dopisovanje z otroki v sloven-skem jeziku. Pobudniki za to akcijo so pionirji z O' Levstikove brigade kofljica. Tovarii s vedskega bo-do vrnili obisk junija, kot vsako leto.
MARJETA CUNK
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si