D o p i s i. Iz Rnš. (NemSka 8ola.) Pešftica tukajšaib fabriških aemških uradaikov hoče po vsej sili imtti trdo a e m 3 k o Solo. Njih kolovodja in aačelnik aemških »Šererjev«, (to je sloveaski »Škarjebruscev«,) ia ajih podrepaikov je pobiral podpise od vseh eaako mislečih nemškutarjev, socijalaih mokračev, labriških delavcev itd., ki bodo ali so že dali podpise za popolaoma trdo a e m 3 k o Solo v Rušah. Veseli se, ubogi sloveaski kmet, kočlar, ofer, hlapec, delavec kako boš srečea, ako se bodo tvoii otroci že v prvem razredu aaučili po a e m 3 k o kruh ia žgaace jesti, viao piti itd. Vam srečai stariši, bodo pe6eni golobi v goltaace irčali, kadar bodo va3i otroci blažeao n e m 3 č i a o 6vr6ali. Na tvojem polju, sloveaski kmetič, ae bo treba več gaojiti, temuč že samo pri besedi: »taič< bo iz krompirja — »kurbus«. Da Se več. RuSka, dozdaj starodavaa sloveaska vas, se bo aa mah spremeaila s pomo6|o vseh zaj6{ih pastirjev y a e ra 8 k i paradiž, kjer ae bo jokanja slovaaskih trpiaov, pa tudi ae škripaaje z zobmi aemčurskih siaov! — Ali razea Boga se ae boji Nemec aikogar, samo pred omikaaim Slovencem ga je strah, tako grozao strah, — zakaj? - ker ob6uti, živo ob6uti, da je prihodaost v Avstriji: »slovaaska«. Ni6 ae pomagajo vse spletkarije s socijalaimi mokrači ia škarjebrusci, zveze z Martia-Lutrovci, prostozidarji, lehkoživci, aič ae pomaga prijateljstvo s prilizajeaimi liberalci — z aarodaimi ia verskimi odpadaiki ia z izdaialci domoviae, vse ae pomaga aič proti aam, ker mi stojimo trdao kakor skale — mi gremo aaprej — mi mladi — krš6ansko socijalai Sloveaci! NemSke Sole nikdar! Kapela pri Radgoni. (Piskrovez p o t u j e.) Ako ni 6asa, ,a pač ni! Tako se godi tudi ubogemu piskrovezu, da Vam, go- spod uredaik, skoro Bimam 6asa poročati o svojem »kSeltu«. Zatorej Vam je že tudi aeki dopisaik aatvezel, da sem žalostea obesil puto aa klin ia da sem zdaj brez kruha. Ha, kaj še, gospod dopisaik! Ravao aarobe! Jaz sem zdaj grozao vesel, saj je zirna miBula in jaz le samo po zimi piskre vežem, spomladi ia po letu delam vse kaj boljšega. Zato pa imam tudi zdaj vsega dovolj. Kruha dosti ia penez aa kile. To ste skoro ugaBili, gospod dopisaik, da sem puto tresail v kot, toda pri tem, da bi bil jaz žalostea ia brez kruha, pri tem ste se vsekakor straSBO vrezali, kajti jaz sem vedao vesel. Še takrat nisem bil žalostea, ko sem po Rihtarovcih piskre vezal, 6eravao sera bore malo zaslužil. Ker sem prišel doli od Radiaec po veliki cesti, Sel sem seveda takoj k prvi hiSi, k Maraadžari, ki se zove tudi Pelc. Pa kako sem se začudil, ko pridem do vrat. Na vratih ima obeSeao Beko 6udao reč, oa pravi, da je tabla, ia aa tej tabli je zapisaao nekaj v nerazumljivi pisavi, mislim v kitajski, Bamreč »Fraaz Pelz Piatar«. Ne vem, kaj to pomeai, toda BaJ bo, kar ho6e, jaz grem v hi8o. Joj, pa kakšea prizor! Koj pri vratih me pozdravi cela maožiaa krot (namreč ptujskih) ia eaa začne aa ves glas: »gremo, gremo«, druga: »tebi, tebi«, ia tretja: »v piito, piito«. Kaj, meai v piito ? se za6udim. S tem ae bo ai6, jim re6em, ker jaz aisem prijatelj krot ia žabjega zaroda sploh aobeaega; v tem zatresBem duri ia grem gori k Štraklau. Zvežem Ioa6efli pisker ia dve porcelaaasti skledi, katere je potem gospodinja skrbno zavila v papir, pa 6udao se mi je zdelo, da ravao v »Štajerca«. Mogo6e zato, da ae bi miihe gori Sle. He, he, he! Hotel sem iti tudi k Herici, pa že od daleč zasliSim aeko treskaaje, kakor da bi kdo duri razbijal, zato tudi aisem Sel v hiSo, ampak sem le mimogrede skozi okao pokukal. V hiši ai bilo aikogar, razvea aekoliko tolstih koruadi6ev, ki so imeli grozao silo pri durih. Mislim, da bi tudi rade 3le v mojo piito. Ka-li? Pogledam ob6iasko kapelo, toda ae bo Se tako kmalu gotova, ker še maogo manjka. Kakor sem slisal, misliio Se letos iti nekam v »Oberštajar« po zvoa. Oglasim se tudi pri Kajdi6i. Saj veste, gospod urednik, zavoljo njegovega aapisa, kakor sem Vam obljubil. Je Se vedao »tajč« aapis! Prav poaižao vpraSam tudi tukaj za delo. »Kaj, jaz da bi dal piskre vezati?« se zadere nad menoj. Drugega ai ntegail tedaj govoriti, ker je ravao imel v rokah »Štajerca«, katerega ima aaročeaega, 6e se ae motim, dva stara ceata. Da je Kajdi6 ob6in. predstojaik, pravzaprav »rihtar« ia tudi mesar, Vam je tako zaano, gospod uredaik. Da uraduje v blažeai aemS6iai, se razume; samo to v taki aemščiai, da bi Vas, gospod urednik, tri dai kr-6 držal, ako bi jo brali. Adijo, Kajdič! K Movriau ia Križafli6u pa aisem hotel iti, ker sem že prej izvedel, da imata ptujske krote pri hiSi. Ia kakor sem že omeail, aisera prijatelj krot, zato tudi te dve hisi aisem obiskal. Zdaj pa si vsakdo lahko misli, da v Rihtarovcih aisem imel imeaitaega zaslužka. Krevsam po6asi doli v Turjaace, raisle6 na boljšo srečo. Pa tisti daa je bil za-me aesre6ea, da aikoli tako. Kaj si mislite, v Turjaaeih se mi je reklo, da ae da aih6e piskrov vezati. Imajo aeki svojega Ioa6arja, Ciri6a po imeau, ia ta jim s samim »Štajercem« piskre žge, zato jih tudi lehko po ceai prodaja Pa letos je veadar v ceai posko6il, ker tudi oa mora »Štajerca« dražje plačevati, hasek pa ima od ajega isti kot preje. Vsekakor je boljši aovi pisker kakor stari zvezaai. Bojim se, da se bo vse posmodilo, kar boste kuhali v teh s »Štajercem« ožgaaih piskrib. Vam pa, kateri ste res tako aespametai, da podpirate ta luteraaski list, želim, da bi spozaali, kakSea prijatelj vam je »Štajerc«. Glejte, pred vami pravi: Ijubi kmet, dragi kmet, za vami pa že drži kremplje, da bi V88 zadavil ia treščil v prepad aevere ia izdajstva milega nam aaroda. Ali ae veste, da je »Štajerc« najpodlejši list aa Spod. Štajerskem. Pro6 torej ž ajim! da se vam ae izpridi tudi vaSa mladiaa s tem luteraaskim evangelijera. Upam, da ga v prihodaji zimi ve6 ne zasledim. — Vam pa, skrbae gospodiaje aa Moti, priporo6am se za zdaj, da zberete skupaj vso tako robo, katera spada v moj »kSeft«, ker namenjen sem k vara. Piskrovez. Hajdina pri Ptnju. Tako dolgo že 6akamo aa Smarsko lakoto, Huagerpajserskega pajka, ki hrusta koruadiče, da bi jih priSel tudi k aam lovit, pa ga ni ia ga ai. Najbrže se boji, da bi ga priSedši po mostu iz Ptuja omamil strupeai duh iz Maks Straschill-ove Saopsarije aa Bregu, mimo katere bi moral iti; za koruadiče v Šaopsariji mu pa ai, ker so jih oadi celi kupi, Huagerpajserskemu pajku pa diSe le tisti, katere si posamezao aalovi. Pa pridi k aam od aasprotae strani. Ia da si bo3 lahko hitro utolažil prvo lakoto, ti povemo za tri prav mastae koruadiče, ki so aajbolj rejeai. Takoj ob cesti v Zeleaikovi kova6aici si privoščis lahko prvo prav rrtastao, katero sarai g. Maks Straschill skrbao gojijo, zato pa stric kovač za njih agitirajo, da bi jih aapravili za »Snlobraaaa« ia spravili celo Hajdiao pod ajihovo komaado. Drugo mastao aajdeš pri o6etu Kampl, ki so že vpokojeni posestaik ia aeprostovoljao vpokojeai župaa, katerim pa le koruadi6 Se ae da pokoja. Tretjo mastao dobiS pri mladem vdovcu mizarju Vogriaec, kjer bo8 povžito mastao »Spižo« lahko malo prebavil, ia te ae bo motil ropot dleta ia kladva, ker mora mizar koruadičo okoli hvaliti ia mešetariti zaajo ter razkladati ajeao lepoto. To bo3 imel za prvo silo. Druge koruadi6e pa sam izvohaj, saj imaS dober aos, ia aam potem povej, kako se ti je godilo aa lovu za korundiči ia kje si 8e vse zalotil te živaliee. Morebiti pa preje izginejo iz strahu, da pride sama Smarska lakota Huagerpajserski pajek nad nje, potem pa aam ae boS imel kaj povedati. Iz Zavrč. Vsa prej tako žalostaa pri- roda se aam je zopet spremeaila ia približala se aam je zaželjeaa spomlad. Ljube aam rožice, katerim je v jesea aeusmlljeaa slaaa vzela bujao cvetje ia so celo zimo zdihovale pod mrzlo-saežao odejo, se zopet oživljajo ia krasijo polja in travaike s pisaaim cvetjem. Drobae pti6ice, ki so vse obaemogle v gos- podarstvu mrzle zime, žvrgolijo iB prepevajo zdaj aa brstaati vejici, kakor da bi ne smele prejeajati. Pisani metulj6ki Beutrudao letajo sem ter tje ia celo sivi star6ki, ki ves 6as Biso smeli aa mrzlo zimsko sapo, zapustili so svojo bolaisko posteljo ia se krep6ajo aa toplem solacu ia svežem zraku. Vse se zbuja ia oživlja, le samo BaSo faro Se obdaja na- rodaa terna. Oaa 8e spi. Le vsakih Stiriaaist dai eakrat prišumi poaočea ptič, imeaotn • Štajerc« ia s svojim zoperaim glasom aa vso mo6 kri6i, da aaj §e le spimo. Pa pri aas ai ajegov glas »glas vpijočega v puš6avi«, ker si je že aa maogih krajih trdajave usta- aovil, katerih imeaa moram tukaj Se za zdaj zamoleati zaradi pomaajkaaja prostora. Glo- boka žalost se aas polastuje, ko beremo, kako se drugod saovajo razaa društva, kjer se lahko maogo stori za blagor aaSega naroda, ia kako tudi mladeaiči pristopajo kot udje, da se izobražujejo ia jim je tako zaprečeaa marsikatera pot do zlobaih dejaaj. Vse aaSe sosedae fare imajo že eao ali pa celo ve6 druStev, pri aas pa žalibog niti eaemu izmed aaSih voditeljev aa misel ae pride, da bi se kako potrebao društvo ustaaovilo. Pa6 pa imamo v aaSi fari — aa kar smo lahko ponosni — deset žgaajeto6ij in ai torej 6uda, da je med aaSo mladiao v navadi le žgaaje ia pretep, ia da se že aa vseh krajib kaže grmaaska omika. Tužaa aam majka! M1 a d e a i 6 Turski. Brežice. Da so Slovenci dae 20. aprila pri volitvah v okrajai zastop v veleposestvu podlegli, je pač že povsod zaaao. Za Sloveaee Bi bil ta poraz Bepri6akovaa, aepri6akovaBo je bilo le izdajstvo veleposestaika Mohor6i6a iz Vidma. Clovek bi. v resaici obupal Bad sloveasko prihodnostjo, 6e se Be smeS niti na aajbolj8e može več zaaaSati. Kdor je te dai prebiral BemSke časopise, se je prepričal zopet iz aova, kakSaa sodrga je naš političea aasprotaik. Kažejo to tudi razbita okaa na »Narodnem domu«. 0 da bi bila ista sodrga s tem tudi razbila aa8o zaspaaost ia popustljivost! Sedaj je železo vro6e, sedaj Čas, da se prirejajo vsako aedeljo shodi v vsaki vasi okolu Brežic ia v vseh večjih krajih v obližju, da se veadar eakrat ljudstvo vzdrami, posebno, da se ameaimo o kupovaaju pri nasprotaikih. Osobito ti mladina brežiskega okraja, vzdrami se, posezi ti v boj, faatje na zborovaaja, tisti kamni, lučaai v Narodni dom, 80 tudi bili Iu6ani v aaS aarodai poaos. Kot goToraiki pa aaj aastopajo gospodje poslaaci, saj Bi treba, da bi brežiski okraj bil va3 volilai okraj. Toda vi imate imuaiteto, katero pa ste doslej 3e presaeto malo izrabljali v narodno korist!