Sedmi konferenci Zveze kulturnih organizacij Ljubljana-Šiška ob rob..
Vrtičkarstvo izpodriva kulturo
Izvajalci ljubiteljske kulture, združeni v svoji zvezi kulturnih organizacij, so dali obra-čun svojega dela za minulo štiriletno obdobje na svoji redni konferenci. Delegati, zadovoljni z doseženo kvaliteto in množičnostjo, so do-volj kritično in realno ocenili in opozorili na skorajda nevzdržne prostorske pogoje, v kate-rih delajo in na pomanjkanje funkcionalne opreme, ki je skorajda nimajo. Prav smešno (vendar resnično) pa je bilo, ko delegati niso mogli opraviti niti »male potrebe«, saj je kon-ferenca potekala v domu (Pirniče), ki, čeprav pišemo leto 1981, nima niti sanitarij za občin-stvo, da o drugih prostorih za aktivno kul-turno delo krajanov niti ne govorimo (dom je nedograjen iz leta   1953).
In če smo začeli to pisanje na kaj nenava-den način, smo ga zato, da bi dali poudarek ustvarjalnemu procesu dela občana, ki ustvar-ja in soustvarja; s tem pa doprinaša neverjet-no veliko k razvoju okolja, v katerem živi, k razvoju družbenopolitičnega sistema in ustvar-janju tega sistema, v katerem se giblje, ter kvaliteti, ki je odraz njegovega pošteneg.i ustvarjanja. Kvalileta je v ljubileljstvu zame-njala skomercializirano potrošniško kulturo, uveljavitev skupin in društev ni več odvisna samo od odmevnosti domačega občinstva. Za pojem ljubiteljstvo — amaterizem ne pomeni več, da je izvedbena raven diletantska, ne-ustrezna, nekvaMtetna, primiLivna. To veclo člani zveze, to vedo izvajalci, vprašanje pa io, če to ve šdrša javnost. DelegaLi so menili, da ne. Kajti če bi bilo drugače, bi mogoče kdaj bile prve točke dnevnih redov sej  v krajevai
VILKO KOLAR častni predsednik ZKO Ljubljana-Šiška
VII. konferenca ZKO Ljubljana-Ši-ška je uspešno zaključila deio štiri-ietnega obdobja izvršnega odbora ZKO, ki mu je predsedoval tovariš Vilko Ko-lar. Kulturno življcn.je Šiške pa je lu-di v prejšnjih obdobjih tesno povcza-no z imcnom Vilka Kolarja, zato so ga delegali na VII. konCerenci imeno-vali za častnega predsednika ZKO Ljubljana-Šiška.
Tovariš Vilko Kolar je dolgolclni politični in kulturni dclavec. _
Vsa leta aktivnega ustvarjalnega in organizacijskega vodenja ljubiteljske kulture v Siški je tovariš Vilko Kolar stremel h kvaliteti in sodobnemu pre-pričanju, da samo ustvarjalno delo v Ijubiteljstvu vodi h kvaliteti — le-ta je odraz množičnosti, organiziranosli in moči delegatskega sistema, z njim pa prisotnosli kullure na vsch področ-jih našega dela in življenja.
skupnosti ali občini namenjene tudi kulturi ne pa samo komunali in podobno. Predvsem v KS vrtičkarske dobrine izpodrivajo uveljavlja-nje širše aktivne kulture krajanov.
Ali  niso  za  tako  stanje  krivi  tudi  delegdli
—  izvajalci? Morda . . .
Res pa je, da o kulturi vse preveč pišemo, se skrivamo za njo, vse premalo pa aktivno in konkretno delujemo zanjo — tu pa mislimo izrecno na ljubifeljsko kulluro in kulluro kra-janov — občanov.
Tudi  miselnost,  da  so  ljubitelji — amaterji
—   dobri  samo   za   proslave,  je   že   preteklost. Kontinuirano   delo,   stalna   prisotnost,   aktivna kulturna vzgoja,  usmeritev  k  novim,  ljubitelj-stvu   lastuim   dosežkom   in   še   kaj,   vse   to   so cilji dela društev in Skupin.
Kajti če zveza, z njo pa ljubiteljstvo, ne bi imela širše družbene podpore pri delovnih Iju-defi — samoupravljalcih, ki so s svojimi od-ločitvami v organih samoupravljanja in inte-resni skupnosti za kulturo materialno in mo-ralno delo ljubileljev slimulirali, se na konfc-renci delegati piav golovo ne bi mogli pohva-liti z izjemnimi rezultati, ki so jih društva in skupine dosegle v prejšnjem šurilelnem ob-dobju.
Da pa je potrebno, in tudi še bo, medseboj-no dogovarjanje, da je in bo še potrebna strp-nost, predvsem na račun želja in možnosti, pa je skupna ugotovitev nas vseh. Tako kot je kultura ena in celovita. Sredslva, ki jih delovp.i Ijudje izločajo za zadovoljevanjej svojih skup-nih potreb, je mogoče trošii.i v neposrednih oblikah svobodne menjave dela. Takšna vrn-ščenost v svobodno raenjavo deia in organska prepletenost s poklicno usLvarjalnostjo pa kul-turnemu ljubiteljslvu omogoča ludi razvijanje strokovnp baze, predvsem pa vidno rasl kaKo-vosti.
Če vse te misli, izrečene na sedmi korife-renci ZKO Ljubljana-Šiška, slrnemo, potem prav gotovo drži: »LjubileljsLvo je lisla ustvai-jalna sila v kulturnem in družbenem življetiju Ijudi, brez kalere si ni več mogoče predstav-ljali naše kulLure in življenja sploh.«
Na   konferenci   so   delegati   izvolili   doseda njega   predsednika   tnvariša   Vilka   Kolarja   za častnega   predsednika   ZKO   Ljubljana-Šiška   in izvolili novo koleklivno  vodstvo,  ki mu  v pr-vem letu predsed.nie lov   Biagoie liir
Peter  Militarev