Poštnina plačana u gotovini.
KOHIEREIEC
6LRSILO KOhDERElEKEBR DRUŠTUR ZR (DHRIBORSKO 0BLR5T
Dopise, naročila in reklgmacije je pošiljati: Konje- „Konjerejec“ iz- j Člani Sruštua sprejemajo list brezplačno. Naroč-rejskemu šruštuu za fTlarib. oblast, luanjkouci haja Škrat letno I nina letno 20 Din. Cenik Inseratou na zahteuo
Šteu; 3.	fDaribor, öne 15. junija 19Z6.	Letnik lik
Občni krč.
. Občni —. splošni krč (tetanus) — tudi čeljustni krč imenovan, je bolezen, ki povzroča trajno na vse mišičevje konjskega télesà sé raztezajoče krče. Povzročitelji té obolelosti scrinale, prostemu očesu nevidne glive, • bakterije. 'To kužilo se nahaja' v zemlji iir hlevskem gnoju. Od tod zäSdejö skozi najmanjše ranice V' živalski organizem. Najnevarnejše so v tem pogledu rane na kopitu, kakor podplatni ubodi, če se-konj nastopi ali rane na svitku'ali če še ga zakuje. Nadalje pai tudi rane, ki nastanejo pri skopljenju in obtiske od opreme in sedla. Radi tega moramo tudi pri najnežnatn^jši ranici biti oprezni ter. jo temeljito očistiti in razkužiti. •
Občna odrevenelost je zèlo opasna bolezen. Njen potek je. ponavadi hiter, ker jo človek zapazi, ko je že razvita- in konča po večini v dveh dneh smrtno. Le redkeje se dogodi, da bolezen dalj časa traja. 80 do 90% konča- s smrtjo.
- Znaki bolezni so mišice iih sicer ponavadi najpreje onev na glavi in vratu, za temi pa tudi na. ostalem životu, ki odre-verie. Konj drži vrat in glavo nenaravno stegnjeno. 'Očesna mrena (hrustanec), ki je „običajno skrit v notranjem očesnem kotu — izstopi ter pokriva rožeriičo liki zavesa. V nadaijriém poteku bolezni sklene krč konju gobec tako, da ga ne more odpreti. Iz njega se izceja sluz im slina. Oči so udrte, uhlja pokonci štrleča,- nozdrvi široko- otVorjene. Hrbet odreveni, rep stoji stran od trupa, na njem je opažati majhne tresljaje. Okon* čine so neupogljive v sklepih. Cela stoja konja ie nenaravna, če se konj Slučajno vleže ali če' pade, moli noge od sebe, ka-. kor že poginuli.
Obolela žival je bojazljiva, razburi jo vsak najmanjši šum ali ropot in Istotako svetloba. Blatenje in močenje je neredno in otežkočepo. Mnogokrat se žival tudi močno znoji.
To so glavni znaki navedene bolezni, ki kakor uvodoma navedeno, konča povečini tekom pat dni "smrtno.
v Običajno lečenje kot je'v navadi, usmerjeno na pobijanje enega ali ’druzegai znaka'te bolezni, Obeta redkokedaj uspeh. Povoljnejše uspehe se doseže z zdravilnim cepljenjèm s ppoti strupom (Tetanuš-serumom) zlasti, če se ga pravočasno in v zadostni množili okuženemu organizmu vbrizga. Žal, da je cena temu leku precej visoka in da ga tudi ni mogoče vselej in povsodi dobiti. Obolelega konja postavimo v hladen, prostoren in zračen hlev, okna zatemnimo z zavesami, stajo pa dobro nasteljemo s kratko slamo. •
. Popreje So se dajali tako. oboleli konji, ker je bil izid zelò dvomljiv, pravočasno v zakol j.‘Novi pravilnik o meso-gledstvu označuje meso tako obolelih živali človeškemu zdravju opasno t.er ga ne. pripušča več. konsumu.	ŠL'
Porezauanje kopita.
Eno najvažnejših podkovskih opravil je obrezovanje kopita. Nosilni rob, pokrit s trdno podkvijo, se ne obrabi tako
kot pri bosonogem konju, temveč postane čez čas predolg., S porezovanjem ga skrajšamo, mu damo čimbblj pravilno Obliko in ga pripravimo, tako, da ga moremo znova podkovati. Pravilno obliko dosežemo, oziroma skušamo doseči s tem,, da s porezovanjem spravimo dolžino prstne, stranskih in petnih Sten v pravilno razmerje in da zedlnačimo dolžino vnanje in notranje polovice kopita.
čeprav je pravilno in ob pravem času izvršeno pore-Zovanje za zdravje kopita in uporabo konja nad yse važno, ' vendar se lastniki konj za to le še premalo brigajo. Nekateri puste prekovati konja šele tedaj, ko podkev izgubi, ali jo popolnoma obrabi, drugi zopet zahtevajo, da jim kovač izvrši prekovanje tako hitro, da je izključeno, da bi izvršil to delo ž vso; potrebno prizadevnostjo in popolnoma pravilno. Nasprotno pa najprej obdOlže kovača^ da'konj obšepa. Zato bi-moral vsak konjerejec in lastnik konja vedeti, zakaj in kdaj postane prekovanje, oziroma: porezovanje, kopita potrebno. -
i. Zakaj? -Rob- kopita—raste .nepretrgoma, ker- pa. je pokrit s trdlno podkvijo, se v tej meri ne Obrabr (obrusi), zlasti pe na prstnem in nosilnem robu stranskih, sten. Vsled tega postane prstna stena predolga, petna prekratka. O tem se prepričamo, če si mislimo potegnjeno s strani črto, ki razpolovi bicelj, podaljšano tako, da gre ob stranski steni sporednog prstno steno. Pri pravilnem kopitu je ta črta ravna, če je pa prstna stena predolga, pa ne, temveč zalomljena. Oblika kopita se me zlaga več z načinom stoje In hoje, kopito je postalo napačno. Razlago,. od kod ta nepravilnost, imamo'v sledečem: '
Rob kopita raste v določeni smeri in množini-vedno ena» komcrno. Vsake 4 tedne se podaljša rožena stena približno za 1 cm. Nosilni rob prstne stene, ki se pri hoji nič ne giblje, sé ne obrabi (obrusi); nosilni rob petnih to deloma tudi stranskih, sten pa se kolikor toliko obrusi ob podkvi, ker se kopito y: tem djelu med. hojo vedno razširja in zožuje. Tako. postanejo petne .stene' z ozirom na prstno prenizke jn so vsled pritiska telesne teže bolj obremenjene. Oporišče kopita, oziroma noge, preide vsled tega, ker raste rob v poševni smeri, naprej'proti prstni steni:"noga nima več pravjlnè opore. Vsled ' teh nepravilnosti pa ne trpi samo kopito, temveč tudi kiti uppgibnici in vezki. v sklepih, ki se preveč obremene In pre-; tegsnejo. Vse to pa pospešuje razne kopitne bolezni in bolezni V nogah, kot: vnetje zakopitnega to kopitnega sklepa, vnetje in naslednje odebeljenje, združeno s skrčenjem kit, vnetje po-kostnice z tvorbo koščenih izrastkov (morske kosti, nadkosti) in napake v hoji: kresanje, klepanje, spodtikainje in podobno. Vsaka nepravilnost v hoji. pa pospešuje, obolenje notranjih in-vnanjih delov kopita:- vnetje, v petnem delu kopita, stenine razpoke,-vnetje hrustancev znaslednjo okostenelostjo itd. Ker postane kopito v sprednjem delu predolgo,, v stranskem , preširoko, postane - najpravilmeiše umirjena podkev, ki je že delj časa na kopitu, prekratka in preozka, kopita, to je nosilnega robu več pravilno ne krije in mu ne daje zadostne opore. -	!
2.	Kedaij? Ir}- Povprečno v 4 do 5. tednih. Po preteku tega časa je v obče razmerje med dolžino prstne in petne stene postalo tako nepravilno, da je kopitu in nogi v škodo.
Konja je torej - vsakih- 4—5, najkasneje 6 tednov prekovati, "oziroma mu porezati nosilni rob, ne glede ha to, ali je podkev dobra ali slaba, in če še tako dobro drži.
Ko po natančni presoji, po ogledovanju in primerjanju kopit'določimo, kje ih koliko roga da je porezati, tedaj naj-popreje s kovalno sekirico osnažimo podplat vse néshage ih najbolj prhlega ròba, ter s kovalnim nožem (porezitoikOm), oziroma sekalom odstranimo ves preobilen, prhek in razpokan rog s podplata, ki se deloma' odloči vT debelih luskah. Po tem opravilu razrežemo s porezilnükom ob beli črti tako •globoko v okrajek podplata, da pridemo do trdne zveze podplata S steno. Kolikor presega nosilni rob trdino zvezo stene :s podplatom, to je belo črto, toliko ga moramo odstraniti. :Sèdaj vemo natančno, kje in koliko je skrajšati nosilni rob.
. *■
?
1
: B petna stena
Pravilno razmerje v dolžini prstne in petne Stene A : B — 3 : 2
S ščipalnimi kleščami poščipljemo, počenši na stranski -.steni, izjemoma na petah, predolgi nosilni rob, notranje ali vnanje1 polovice, kolikor mOgoče ravno do prstnega dela. Na to izvršimo isto opravilo na drugi polovici. Da se rog lažje ‘in kolikor mogoče ravno poščipuje, jemljemo roga na enkrat le za polovico klešč. Klešče je držati vedno navpično na podplat; če zvračamo klešče med ščipanjem,, zlasti na vnanjo stran,-tedaj prav lahko okrušimo nosilni rob. Zlasti škodljivo je; nosilni rob med ščipanjem sukati ali ga nagibati na eho ali drugo stran; •
Ko-je nosilni rob zadostno poščipan,; tedaj ostri vnanji rob s štriigačo za tolilcd popilimo in ogladimo, kolikor ga je treba' z nožem porezati, da bo popolnoma raven. Namen tega piljenja je, odstraniti vnanjo roženo plast, ki je najtrša to se težko porezuje, ter dati kopito kolikor mogoče' pravilno obli-Tco. Vendar se je tudi pri teni opravilu držati mere: čimbolj strme stene ima kopito,-tem manj smemo piliti. Pa tudi pri zelo' položnih, posebno ploščnatih kopitih je prehudo piljenje, škodljivo, ker preveč stanjša že itak slabo steno. Sprednja kopita postavljamo pri tem delu na kozo, zadnja naslonimo ob stegno.	■
Tako poščipan in opiljenTiosilni rob pa še ni popolnoma raven, zato ga moramo še porezati s kovalnim nožem. Na prstnem delu počenši, porezujemo, — nož čisto vodoravno 'držeč, — nosilni'rob, kakor z obličem, dokler ni popolnoma raven. Je-li nosilni rob raven ali ne, se prepričamo, če kopito, s prstno steno navzdol obrnjeno; pregledamo. Kadar je' nosilni rob' raven in bela črta z vnanjim robom očiščenega pod* piata v" isti ravnini, tedaj je kopito zadostno porezano, če podplat ni zadostno očiščen,, to' je, če je znotraj bele črte še
količkaj prhljivega! robu, tedaj je nosilni rob še premalo porezan. 1 .	' W: ' -	;	' ^ [■.
Ob petnih stenah puščamo kotne zagozde v Isti višini z nosilnim robom. Nosilni ,rob kotnih zagozd porežemo enakomerno s podplatom, nikakor pa ne smemo porezati one ploskve kotnih .zagozd, ki omejuje na zunaj stranski strelni jamici. Posebno škodljivo za kopito pa je, če prerežemo zvezo zadnjega dela petnih sten s strelo.
Strelo moramo predvsem z nožem očistiti in Odstraniti ž nje ves prhljiv in razpadel rog. Preveliko strelo moramo toliko 'porezati, da se po svoji razsežnosti prilega velikosti kopita, kajti tudi prevelika strela- je za kopito neprimerna, če ne naravnost Uporabi konja škodljiva. Če je strela mehka,, tedaj se rog, kolikor ..ga je preveč, sicer Sam odloči, visi pa kot ćunje ob sicer zdravi Streli, tako, da ga je prav težko odstraniti in strelo očistiti. V gubah ih razpokah se nabira nesnaga, ki povzroča in pospešuje Strelno gnilobo, če’ p,a je strela Čezmerno velika m trda, tedaj občuti, žival vselej, kadalr stopi na trda tla, bolečine. Strelo porezujemo ali s kovalnim nožem, ali pa ~z žlebičarjem' (rajserjem). Če jo porezujemo s "kovalnim nožem, ga moramo, kadar snažimo stranski strelni jamici, postaviti kolikor mogoče na rob, da iztrebimo iz dna vso nesnago in prhljiv rog. Paziti pa moramo, da ne prete-, žeirio zveze petne stene S- strelo. Ko je kopito tako porezano to očiščeno, nosilni rob še enkrat s strugačo ogladimo,. podplat z žlebičarjem kolikor mogoče gladko poravnamo in od- , stranino morebitne mehke rožene krpe na streli. Pripomniti je še, da morata biti kopiti parnih nog vedno enako veliki in vsa štiri kopita po svoji obsežnosti velikosti konjai pfimerni.
Če konj nima enako velikih parnih kopit, tedaj moramo manjše kopito;‘manj porezati, večjemu pa nosilni.,.rob, kolikor se smeT, skrajšati in opiliti. Da se rog lažje porezuje, je priporočljivo ga . dan popreje omehčati z mokrimi 'OvitKi air vložki. Vlaga sč dalje časa obdrži, če v krpo, s katero ovijemo kopito, vložimo namočeno žganje, pleve ah mokro ilovico. Omehčavanje kopit s kravjekom, ni priporočljivo. Za zadnja kopita je tako Omehčavanje v splošnem nepotrebno.
Konjska razstaua u Nouem mestu.
V	okviru živiinske-razstave, ki jo je priredila podružnica kmetijske družbe za Slovenijo, se je vršila 30. maja t. 1. v. Kandiji pri Novem mestu konjska razstava;
Prignanih je bilo 132 glav in sicer:
V I. skupini »kobile z žrebeti« 23, v IL skupini »tri in štiriletne« .25, v IH. skupijo »Dveletnice« 45, v IV. skupini' »enoletnice« 22, v V. skupini »žrebčki« 17. Poleg- 'navedenih skupin je državna žrebčarna razstavila 7 žrebcev-plemenja-kov, deloma iz bližnjih plemenilnih postaj, deloma iz zasebne oskrbe novomeške. okolice.
Razstavni material — izključno toplokrvni — je bil pov» prečno dober, deloma celo prvovrsten. Ker se isti ni popreje pregledal, se je urinilo nekaj slabših repov, ki sp kazili celokupno sliko in bi bilo "bolje, da bi ostali doma. Iz. tega je razvidno, da del naših konjerejcev še ne pojmuje pomen živinorejskih razstav. Tudi čiščenje in kovanje — da ne govorimo od predvajanja konj, mora biti v bodoče boljše. Naj-lepši konji so bili iz Št. Jernejske okolioe, deloma tudi od Trebnja in Velike Loke.
Presojevalna komisija, sestoječa iz: g. Frana Zupančič-a, posestnika in predsednika Konjerejskega društva za ljubljansko oblast, g. gerenta Turk-a in g. Ivana Globevnik-a iz Ško-
cijana, je razdelila 9.540 Din na premijah; fti steer v I. skupini 2110 Din, v II. skupini 1930 Din, v III. skupini 2620 Din, v IV. skupini 1,340 Din- in v V. skupini 1540 Din..
Poleg tega -je prisodila najlepšim v . vsaki skupini še častno diplomo in sicer med žrebetnimi kobilami oni od Frana: Martinčič-a iz. Drame; med. 3 itn 41etnimi žrebicami od gosp. Janeza Keglevič-a! iz Ostroga,-med 21etnimi žrebicami od g. Frana Turk-a iz Ostroga in žrebici g. Ivana Qlobeynika !z Skoci j ana, ‘med lletnimi pa žrebici last g. Matije Lertcič Iz Mihovice.	•	Sl. :
Biuša kobilarna „Lipica“. ' .
Sledeče vrstice bi utegnile zanimati, ker se lipicanska pasma tudi pri nas v Jugoslaviji gon. Žal, da nimamo tako prikladne'kobilarne, kt bi glede terenskih razmer, in podnebja tej pasmi tako prijala, kakor trda kraška tla, kjer je vzrasla.
. Lipica-,oddaljena ca. 12 km. od Trsta, je obsegala 310 hektarjev zemlje ter imela 415 m višine nad morsko gladino. .Bila je last avstrijskega dvornega erarja. To posestvo je nakiVpil Karol »Štajerski« 1. 1580. ter ustan'ovil tu kobilarno.
.. Konji, ki so se; spočetka v Lipici uporabljali, za pleme, so bili španskega pokoljenja. Prvim trem španskim. žrebcem je sledilo 1. 1581. šest prvovrstnih plemenjakov in 24 kobil iste krvi; Poleg teh se je uporabljalo' za pleme tudi nekaj prvovrstnih kobil iz gornje Italije. Iz te osnove in s primesjo arabske krvi,- ki se je uporabljala za osveženje pasme, je na-staj:, paš -»Lipicanec«. .	• ,
Izmed mnogoštevilnih linij žrebcev, ki so se gojile tekom treh stoletij v Lipici, so^ se do zadnjega ohranila predvsem ;sledeča plemena:
Pluto, Fa vary,. Maestoso, Conversano in Napolitano ter arabske »Siglavy«, ki pa je bilo že precej križano s Španci.
Izmed kobil-plemenie špansko-italijanskega pokoljenja na tej kobilarni ipa je omeniti1: Afrika, Almerina, Argentina, Deflora, Evropa, Anglicana, Famosa, Bresciana, Sardinia, Spo-, diglia ih Stornella ter tri arabkinje: Kehl; MersUcha in Qidrari. V novejšem času stè se upeljali arabski polkrvni kobili Gratia in Schagya ter nabavilo'iz kobilarne »Gabuna«. grofa Jan-: covich-a kobilo »Hamar«.
: Poleg teh so se gojili še potomci dveh angleških polkrv-»* nih kobil. To so. bili belci Za težo.
; V Lipici so bili žrebci plemenjaki -in plemenske kobile ter dešet triletnih žrebcev in 28 štiriletnih skopljencev in kobil v' sv-rho izvežbanja v vožnji in ježi. Odstavljena, žrebeta pa so; prišla po dokončanem 4 letu, ko so se privadila oglavnika, v 36 km oddaljeno žrebetišce »Prestranek« pri Postojni. Od tod so: se oddiajali žrebci štiriletni v špansko dvorno jahalnico na Dunaj, kobile in skoplenci pa 51etni kot vprežni in jahalni konji v dvorno konjušnico istotja. Šibkejši materijal se je tudi izločil.
Lipicanec je 160—166 cm visok. Po barvi po večini belec,, redkeje rujavec ali-vranec. Glava mu je pogosto več ali manj vzbočena, po deležu, ki ga jè podedoval od svojih prednikov, pri tem pa. ne pretežka, z izrazitimi očmi. Vrat je dobro nastavljen ter ga nosi lipicanec pokonci. in zbodeno. Viher je: v splošnem ..-dober, istotako hrbet dobro napet, trup v> ledjih dobro sklenjen, križ Izredno močan. 3
; V prsih je'lipicanec globok, okončine so močne in suhe, prej kratke kot dolge ter z izvrstnim'kopitom. Hoja lipicanca -je elegantna in energična, mogoče na kratke razdalje ne
prehitra, na daljše Pa vstrajna, kakor mogoče pri nobeni drugi pasmi. Lipicanec..se,'’.kar še; hrane tiče, hitro Zadovolji ter isto izvrstno izrabi. Vzrejen na trdih, kamnitih tleh, ter prevet od ostre kraške bur je, je trdne in zdrave narave in zelo odporen proti katerikoli bolezni. -
To .so vrline te pasme, ki jo odlikujejo in radi katerih bi. bilo škoda, če bi je dalje ne gojili.	~	Šl.
Kolo jahača in uozača u Ljutomeru.
Kolo jahača in Vozača v Ljutomeru je priredilo dne 15. ih16. maja 1926 svoje vsakoletne spomladanske dirke na dirkališču'žrebarne nà Gvéhu.
V	dirki triletnih je dne 15. maja zmagal v času 1 59 Lovec g. Alojza NOVAK-a,- druga Karolina 2 :01, tretja Donna Dilon. V drugi dirki istega dne je zmagal Nacèk (brat zmagovalke V derby-ju Nadine) v času 1 :.55, kateremu sta tik sledila Janči 1 :55.2 in Buffi 1 : 56.
Dne 16. maja je zmagal v glavni, dirki Janči v času 1 : 53.5, drugi Nacek 1: 53.9, tretja Dragolina 1 :52, četrti Poldek 1 :63, peta Almerln II. 2 :10.
' V dirki triletnih je Zmagala istega dne imenitna hči Othella Karolina, v .do-brem času 1 : 56,6, drugi Lovec 1 :59, tretja Dònna Dillon 2 : 10, v rokah Tlletnega Al. Ràzlag-a. Zmaga Älmerin II. — Ovina' v dvovprežni dirki je nemalo presenetila. Druga sta bila triletna: Lovec — Karolina, tretja Poldek — Pavlina, četrta Janči — Dragolina, peta Nacek — Nadina..
Galopske dirke so. ;$e udeležili sami kasači. Zmagal je v -dobri formi Poldek pred Fukso in Betiko.
Obisk je bil prav lep dne 16. maja. Velikega župana mariborske oblasti je zastopal g. ing. Jos. Zidanšek, Drav. div. oblast g. podpuk Pogačar. Udeležil se j.e dirke dne 16. maja tudi upravnik državne žrebčarne na Selu g. žzdr. Ignac Šlaj-pah.
Kolo- je. dalo največ materijala za kasačke. dirke, ki jih je priredilo dne 30. in 3-1. maja, 1926 Mursko kolo jahača i vozača kralj. Aleksander L v Čakovcu.
Tako-je v dirki »Ljutomer«.zmagal Nacek, v rokah Alojza SLAVIČ-a v času 1 :43,' drugi Janči I., tretja Dragolina, če-' trti Buffi, sledili so Poldek, Lumpi, Teta.
Dirke »Beograd« So se udeležili 'satno, izrejeni ljutomerski 'konji in'je zmagala .Thèa, A. pl. Mihälövicha, pred Dolly, Ergele Turniš. Dvpvprežno amat. dirko je. odločil v svojo korist par Belladonna — Dilema; Ergele Turniš, pred pari Zlati-bor— Janičar, Poldek — Buffi in Dragolina — Janči.
Obisk dirk v Čakovcu je bil prav rekorden. .
-Tudi dirk v Mariboru,'ki sò se vršile dne 4. in 6. junijà 1926, se je udeležilo več konj ljutomerskih korijerejcev. Heat vožnje'se je udeležilo 5'konj; izid je sledeči: So-Ja, Dilemma, Lisza, Janičar.
V	dirki »MichaloVich« je zmagal Bogdaj 15538.4, ki je izšel iz Efgelé Turniš-in še nahaja v posesti g. König-a, drugi Thea 1 : '38.6, tretji Sami 1 :50,- četrti Princa 1 :54. Večkratni zmagovalec Nacek, je zmagal v dirki »Ljutomer.« v času 1 p48, drugi Princa .1 :57.9, tretji Sentirà 2 :00, četrti Janči 1 :54.5, peti Dragolina; startalo jih je 7.
V	dvovprežni dirki sta sijajno zmagali Belladonna — Dolly ergele Turniš, v .času 1:54.7, drugi Zlatibor —Janičar 1 : 50.6, tretji Peter — Greti Marie 2 : 0k7, četrti Riža — Sentirà, peti Salva — Nacek,'šesti Princa — Krasna.
V	dirki »Čakovec« je zmagala triletna Gonda (g. Lipitt) v času 1 :42 ; za drugo mesto je bila mrtva dirka med Salome (Fr. Filipič) in Grandezza (Weitzl), v časih 1 :37 in 1 :43, četrti Jutro (Michalovich) 1 :44. Sledili so Princa, Krasna In Janči.
Dirke »Beograd« so- se udeležili samo produkti ergele Turniš. Franc Filipič je zmagal z So-ja v 1 :32.5, drugi Thea ’ 1 :34, tretji Janičar 1 :34, četrti Grandezza 1 :44, peti Dil-lemma,
V	dirki »Št. Jernej« je zmagal tiSr. Novak s svojo triletno ljutomersko žrebico Princa v 1 :51, drugi Nacek 1 :45, tretji Dragolina 1 :44.3, četrti Semira, peti Janči.
Dvovprežno dirko (Handicap) je odločil v svojo korist par Salva — Nacek- 2 : 02.5, drugi Riza — Semira 1 :57.4, tretji Thea—Lisza, v najboljšem času dvovprežnih tega mitinga: 1 :49.2, četrti Soja — Greti Marie 1 : 54.9, peti Zlatibor — Janičar 1 :55, šesti Belladonna — Dolly.
□ruštuene in öruge uesti.
Osebna vest. Upravnik drž.' žrebčarne v Selu pri Ljubljani g. živinozdravn.ik Ignalc 'Žlajpah je imenovan za direktorja ' 1. kateg. 5. grupe državne kobilarne v Dušanovem pri Škoplju.
G. Šlajpah je vstopil takoj po preobratu kot živinozdrav-nik v državno žrebčamo ter se posvetil,z vso vnemo konjereji. „Upravnik ište je postal po ostavki državne službe gospoda podpolkovnika Ravnihar-ja.-
Njegova zasluga je, da je postala žreb čarna prvovrstno urejeni zavod, da je ostala brez pretresa' po odtégnitvi vojaštva in nastavitvi civilnih uslužbencev.
Pokazal je izboren organizatoren talent; vsled tega moremo novo snujočemu se zavodu le častitati, ker dobi tako odličnega strokovnjaka kot direktorja.
Velika vrzel pa bo nastala po njegovem odhodu* pri naših konjerejskih Organizacijah. Bil je teh glavna" opora, vedno, na razpolago, deloval v majlepSém soglasju in sporazumu ž njimi. Tako raznolična konjereja v Sloveniji, je po njegovi nemali zaslugi, skoraj da povsod, kvalitativno gotovo napredovala. g	.
Je najodličnejši ‘sotrudnik našega lista in upamo, da ostane to tudi na svojem novem službenem mestu.
Težko ga vidimo odhajati, prepričani pa smo, da tudi na svojem novem službenem mestu ne pozabi naSfe konjereje v, Sloveniji.
Na priznanju njegovega dela, kar je nedvomno njegovo imenovanje, pa nlu Iskreno čestitamo.
V Ljubljani se je ustanovilo kolo jahača in vozača za ljub--ljansko oblast. Tu ustanovitev je zelo za, pozdraviti; želimo le, da najde dovolj vstrajnih sotrudnifcov.
Brezpogojno potrebno pa je, da dobi kolo najboljše zveze z našimi kmečkimi konjerejci, ker le tako bo imelo potrebni materijal. Ne bo pa potem tudi le športno društvo, ampak postane velikega gospodarskega pomena za domačo konjerejo, ki se nahaja danes v precejšni krizi.
Poročilo rednega občnega zbora »Zadruge za vzrejo žrebet v Ljutomeru« dne 25. marca 1926 ob 1. uri pop. v gostilni ge Katinke Rajh na Moti.
G. načelnik Anton» Slavič otvori ob 13. uri občni zbor, pozdravi navzoče, zlasti navzočega prejšnega dolgoletnega predsednika g. Rosmanita in predsednika Konjerejskega društva za mariborsko oblast g. Petovairja in konštatira sklepčnost ter preide na dnevni red. '
Obrazloži delovanje zadruge v pretečenem letu ter predloži na vpogled bilanci za I. 1924. in 1925.
. Pregledovalcem računov sta bila izvoljena g. Franc Go-1 Iundler in g. Anton Osterc, ki sta račune pregledala, jih s-; prilogami primerjala ter našla v redu, na kar je dobil -pošlo- ; vodja Andrej Roškar absolutorij.
G. Martin Makovec, predsednik nadzorstva, poroča, daje imelo nadzorstvo v pretečenem letu 4 seje in je s tem za- j dostilo pravilom; obfenem omenja, da so imeli udje nadzorstva mesečno razdeljeno nadzorovanje pašnika..;
Za 1. 1926. se sklene, dd bo prepuščena samo polovica pašnika, druga polovica, ki je. pognojena z umetnimi gno-; jili, pa bo pokošena.	>
G. Jože Slana prosi predsednika Konjerejskega društva; ; g. Lovro Petovarja, da bi se" vsaj štirje žrebci postavili za plememitev kje pri sv. Križu, kaliti imàjo iz zgornjega dela; okraja po štiri ure daleč k'žrebcem, ki stojijo na žrebarni.
G. Lovro Petovar odgovori, da so se vsi merodajni činitelji trudili dobiti kje v gornjem delu okraja primerne hleve,: pa se teh ni moglo dobiti. Vsled tega so morali zopet vsi na. skupno postajo v Gven. Obenem opozori g. Petovar, da se mora že sedaj takoj začeti misliti na to, dase kje pripravijo -primerni hlevi za prihodke leto, ker drugače bodo morali ; ostati- še zanaprej vsi žrebci na Cvenu. Računati pia je na to, da država ne bo več plačevala najenfnine za hleve, ker tozadevno ni nobene postavke v proračunu.
G. Fric Zemljič prebere, dopis Kmetijske družbe'v Ljub--ljani, s katerim vabi društvo in zadrugo, da pošlje slike za-> družnega hleva in boljših dirkalnih konjev v svriho priobčenja ; v Poljoprivrednem glasilu. Pooblastita se nova načelnika;'" Kola Jahačev in zadruge, da to na račun zadruge kar najbolje izvršita.
Potem . zaključi načelnik lepo uspeli in dobro obiskani, občni zbor.
Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkoyci, predstavnik: Fran Veble, živinozdravnik.— Za uredništvo odgovoren : Vekoslav Cizelj. — Tisk Mariborske-tiskarna'd. d., predstavnik: ; Stanko Detela, ravnatelj — Vsi v Mariboru:
Komm in OPREfTlE
za konje oö nauaàne do najfinejše -prste za lahka in težko vožnjo, kakor tudi razne potrebščine :
DEŽNE PLRHTE,
za kanje in uozoue, suetiljke za kočije, bičeunike, brzde, kresal- -nike za nage. Dalje uelika izbira potnih koučekou, ročnih torbic, listnic, nahrbtnikov, gamaš i. t d. nagobčniki in ovratniki za pse'
GONILNI lERfTVENI
za mline in žage
IURN KRRU05
Rieksandroua cesta št. 13 Slomškov trg št. ö
m n ri bo r
sesassisasiiassšissesasGesjississassisaasei^asejssas1