LETO XVII. — Številka 61 Ustanovitelji: občinski odbori SZM Jesenic«. Kranj. Radovljica, skorji Loka to Fržic. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Uretujc uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAK U t KRANJ, 11. AVGUSTA 1963 SREDA — CENA 40 DIM Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Uu L Januarja 195» kot poltednlk. M 1. januarja l%0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kol poltednlk, in sicer ob aiedab In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Reforma in standard Cene nekaterim osnovnim življenjskim artiklom, ki so takoj po »odtajanju« in po uveljavitvi novih ukrepov v našem gospodarstvu ušle preko vsdh razumnih meja, skušamo zdaj z administrativnimi ukrepi zveznih, republiških in občinskih organov pa še s pomočjo javnih tožilstev in sodišč spraviti v sklad s prvotno predvidenim povečanjem življenjskih stroškov in s takšno kupno močjo prebivalstva, na kakršno v spremenjenih razmerah lahko računamo. Za tak korak, naperjen proti špekulacijam v obliki izkoriščanja konjiotkturnega položaja na trgu, smo se morali odločiti, kajti sicer bi bil prehitro in kvantitativno premočno prizadet življenjski standard občanov, zlasti standard nekaterih kategorij prebivalstva in delavcev v tistih panogah gospodarstva, ki so se Z reformo trenutno znašli v slabšem položaju in ki bodo edinole z večjo proizvodnjo in z boljšo produktivnostjo dela lahko upravičeno povečali svoje osebne dohodke. Korigiranje cen navzdol pa v sedanjih razmerah ne pomeni za vsako ceno ohraniti dosedanjo raven življenjskega standarda. Najstrožji ukrepi proti pretiranim deformacijam v cenah so le vmesna postaja v izvajanju reforme v našem gospodarstvu, postaja, na katero sploh nismo računali ali pa smo jo podcenjevali in ki reformi v nobenem pogledu ni dobrodošla. Not trenutno, morda nekajmesečno ali celo daljšo stagnacijo ali celo zmanjšanje realnega standarda smo računali ob uveljavitvi novih ukrepov, o tem si je treba biti na jasnem. Vendar smo se tudi v teh izračunih ušteli. Po predvidevanjih naj bi se življenjski stroški po sprejetju in uveljavitvi ukrepov zvezne skupščine povečali zaradi povečanja cen kmetijskih proizvodov, električne energije in kurjave za gospodinjstva, stanarin, uslug in delno tudi industrijskih proizvodov za osebno potrošnjo povprečno za okrog 22%; v mestih seveda več (za 25 do 26%) in tudi med posameznimi teritorialnimi področji v državi bi bile razlike. Cene pa so nam doslej kar hudo uhajale iz vajeti; v kranjski občini cenijo, da znaša povprečno povečanje 30,7 %, da ne govorimo le o nekaterih artiklih in o industriji gradbenega materiala, kjer je povečanje kar stoodstotno. Seveda tdko zvišanje življenjskih stroškov pomeni slabši realni standard, čeprav izračuni ne dajejo prave slike, ker ne upoštevajo sprememb v strukturi potrošnje. Se slabši realni standard pa zvišanje življenjskih stroškov pomeni za tiste delovne kolektive, ki takoj ne bodo mogli vsaj približno sorazmerno povečati osebne dohodke. Vendar — hočemo ali ne — taka krajša stagnacija ali celo začasno zmanjšanje standarda je nujno prav zaradi razlogov, ki so privedli do reforme. Vsi, vsak posameznik in družba kot celota bomo morali nekaj časa nositi breme slabega dvajsetletnega gospodarjenja, ko je bila industrializacija izredno hitra, pa zato ekstenzivna. Morali bomo, če se bomo hoteli vključiti kot enakopraven partner v svetovno tržišče in če hočemo iz ekstenzivne proizvodnje preiti na intenzivno, (Nadaljevanje na 8. strani) Kopališče na Bledu in tudi ostala naša kopališča so letos polno zasedena — Foto: Perdan Najstrožji ukrepi proti špekulantom s cenami V Ljubljani je bil v petek prejšnji teden (8. avgusta) sestanek javnih tožilcev Iz vse Slovenije, kjer so se dogovorili, da je nujno potrebno takojšnje ukrepanje v vseh primerih kaznivih dejanj, ki se zdaj pojavljajo predvsem na področju cen in ogrožajo uspešno izvedbo gospodarske reforme. Vse prijave, ki jih bodo prejela javna tožilstva, bodo takoj na razpolago tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja, s čemer bodo brez dvoma tudi precej vplivali na omejevanje negativnih pojavov pri uresničevanju gospodarske reforme. Javno mnenje ja namreč že odločno proti vsem takšnim špekulacijam in prav zato je treba poskušati, da Jih zatremo že v kali. Kranj, 10. avg. — Okrožno javno tožilstvo je danes že prejelo nekaj prijav v zvezi špekulacij s cenami. Prijava zoper KRANJSKE OPEKARNE v Kri i ju navaja gospodarski i>i istopek špekulacij po zakona o poslovnih razmerjih na trgu; gre za previsoke cene opeke. V postopku, ki je že v teku, bo javno tožilstvo samo izvršilo nadaljnje poizvedbe. Prav tako je Okrožno javno tožilstvo že uvedlo posto- pek zoper KMETIJSKO-ŽI-VILSKI KOMBINAT Kranj v zvezi z nesorazmernim povišanjem cen nekaterim mesnim izdelkom, kjer so znašale in še znašajo razlike v ceni tudi 42% in več. Skup,J s tržno inšpekcijo pa bo javno tožilstvo takoj v prib'jd-njih dneh pregledalo tudi po-« slovanje kmetijskih zadrug na Gorenjskem v zvezi % maržami, za katere nuva.ja.jo nekateri podatki, da so obt čutno previsoke, raren tega, pa Jih zadruge zantčunavajo brez svojega praiega dela, največkrat samo zr izstavite* fakture, torej p>vsem neosnovano. Okrožni javni t žilec v Kranju Srečko Sta nam je v razgovoru povetLal, da j« splošni vtis tak, da posamezna dal jeva nje na"8. strani) Poljska delegacija na Ljubelju S seje skupščine občine Tržič Sprememba odlokov o cenah in stanarinah Na petkovi seji prejšnji teden sta oba zbora skupščine občine Tržič razpravljala o predlogu za plačevanje akontacij za nove stanovanjske najemnine, dala pooblastilo stanovanjskemu sladu, da izvrši revalorizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, dala soglasje za nove cene nekaterih komunalnih storitev in uslug ter sprejela popravek odloka o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah. Po daljši in zelo živahni razpravi sta oba zbora eakup-•5ČU1-' občine Tržič sprejela predlog sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki je predlagal koeficiente za podražitev dosedanje najemnine za stanovanja. Najvišji kodiicient podražitve za stanovanja, zgrajena pred letom 1959, je t, nato pa ta koeficient pada. in sicer od 1,7 za stanovanja zgrajena v letu 1960 do 1 za stanovanja zgrajena lamii. Odlborniki so predvsem primerjali razlike med vrednostjo enega kvadratnega metra stanovanjske površine v Ljubljani im Tržiču in smatrali ,da je koeficient podražitve prevelik. V Ljubljana je namreč cena enega kvadraitnega metra 120.000 dim, koeficient podra- žitve pa 2,1, dočim je v Tržiču stala gradnja enega kvadratnega metra stanovanjske površine lani 85.000 din. Po vsestranski presoji pa so le prišli do zaključka, da je bolje, da sedaj plačujejo nekoliko višjo akontacijo in even-tuelno dobijo denar nazaj, ko bo opravljena revalorizacija, kakor pa, da bi pozneje morali doplačevati naenkrat velike razlike za stanarine. Brez posebnih razprav so odborniki sprejeli predlagano podražitev za vodo, ki je menda še vedno med najcenejšima v Sloveniji, saj je ce- (Nadaljevanje na 8. strani) V soboto prejšnji teden je Ljubelj obiskala uradna poljska državna delegacija na čelu z ministrom za gozdno gospodarstvo ing. Romanom Gesingom. Delegacijo, v kateri so bili tudi svetnik poljske ambasade na Dunaju Jan Sebulski, generalni direktor poljske lesne industrije ing. Henrik K vi mek in večje število poljskih gospodarskih strokovnjakov za lesno in lesrio-predelovalno industrijo, spremljali pa so jih avstrijski državniki, je na Ljubelju sprejel generalni konzul Jugoslavije v Celovcu Zeljko Jeglič. Poljska delegacija je položila venec na spomenik žrtvam nekdanjega koncentracijskega taborišča na Ljubelju in se poklonila žrtvam nacističnega terorja. Generalni direktor Kvimek je bil interni rarnec tega taboriSča v časi' od 1943 do 1945. leta in je obudil kratke spomine na prestane grozote, ki so tth morali interni rane i v tem taborišču prestajati. Po komemoraciji pri spomeniku je bila z delegacijo pripravljena zakuska v restavraciji na Ljubelju, nato pa so visoki gostje, ki so uradno obiskali 14. avstrijski lesni sejem v Celovcu, odpotovali v Celovec, kjer so nadaljevali z uradnimi razgovori s predstavniki avstrijske vlade, od tam pa na Dunaj. S.B. Velik *romel na sejmu Kranj, 10. avgusta — Gorenjski sejem je do vključno ponedeljka zvečer obiskalo že 87.500 ljudi. Promet je v primerjavi s prejšnjimi leti nad pričakovan]! in je v teh dneh znašal 665 milijonov dinarjev. Lahko pa bi bil še večji, saj obiskovalci povprašujejo po raznem blagu, katerega pa razstavljale! niso pripravili v zadostni količini. •ii GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA 11. AVGUST 1965 * GLAS Kako se jeseniški železarji vključujejo v reformo Na poti k nadaljnjim uspehom S kopališča na Sori v škofji Loki Foto F.Perdan Izvajanje novih gospodarskih ukrepov v jeseniški občini poteka načrtno in uspešno. Delovni kolektivi so se te odgovorne naloge lotili z vso odgovornostjo in doslednostjo. To potrjuje tudi razprava na seji delavskega sveta Železarne, ki je bila 9. avgusta. Direktor železarne inž. Matevž Hafner je poročal organom samoupravljanja o stanju podjetja zaradi ukrepov gospodarske reforme in hkrati nakazal možnosti za občutno zboljšanje poslovanja. Govoril je tudi o znižanju proiz-> vodnih stroškov ter se zavzel za povečanje produktivnosti. ' Komisije organov upravljanja so namreč ugotovila, da bi z mobilizacijo vseh notranjih rezerv lahko proizvodnjo prilagodili tako, da bi biJi proizvodni stroški nižji, do-. hodek podjetja pa bi porastel. Ugotovitve periodičnega obračuna za prvo polletje (v starih in novih razmerah) dokazujejo, da se povečuje dohodek s prodajo na domačem '■" in tujem trgu za 6957 milijonov dinarjev, z ugodnejšimi instrumenti pa še 475 milijonov dinarjev. Dohodek se skupaj poveča za 7432 milijonov dinarjev. S podražitvijo domačih i.n uvoznih surovin ter goriva pa se podjetju zmanjša dohodek kar za 6769 milijonov tlinarjev. V svojem poročili u je direktor poudaril, da je delo or- Turistični promet na Gorenjskem Turistična zveza Slovenije je izdala poročillo o turističnem prometu v prvin šestih mesecih letošnjega leta. Čeprav je prišlo do najhitrejšega porasta prometa prav v juliju (za Bled smo o tem poročali v sobotni številki), pa e oizredno zanimivi podatki tudi že za to obdobje. Število gostov se je na Gorenjskem letos v primerjavi s prvim*" Šestimi meseci lani povečalo za 31 %, od tega do- Srečanje primorskih in gorenjskih planincev Primorski in gorenjski planinci se že nekaj časa marljivo pripravljajo na veliko proslavo v počastitev 20-let-nice osvoboditve in obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji ter hkrati 20-letnice povojnega dela planincev. Vas Lepena, ki leži v vznožju Krna, bo za to priložnost povsem spremenila svojo podobo. Kraj bo praznično pripravljen tako, da bo lahko sprejel "nekaj tisoč ljudi. Največ udeležencev pričakujejo iz primor- Razpisna komisija pri Osnovni šoli Naklo razpisuje mesto SNAŽILKE Prejemki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. skih občin in iz Gorenjskega večje število pa tudi iz Italije — Julijanske pokrajine in sosednje Avstrije. Priprave so dokaj obsežne in zahtevne, saj bo treba urediti ceste in pota, poskrbeti za razsvetljavo, ker kraj nima električnega omrežja, za sanitarije, napeljati oz. poskrbeti za vodo, prenočišča, prehrano in podobno. Izdelani so že posebni znaki na blagu, ki jih bodo prejeli oz. lahko kupili udeleženci, razglednice in drugo. Ljubitelji filatelije in posebnih poštnih žigov pa si bodo lahko obogatili svoje zbirke s še enim spominskim žigom, ker bo imela pošta poseben paviljon in žig. Slovesnost se bo pričela v soboto, 14. avgusta, osrednja proslava pa bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Pripravljajo' tudi bogat kulturni program. — č maci za 39, tuji pa za 10 %. Med občinamj so največji napredek naredile Jesenice — (135.171 v letošnjem — 87.433 v lanskem letu), sledi Radovljica (194.725 — 160.775), Tržič (7.301 — 3.837), Kranj (39.292 — 32.862') in Skofja Loka z manj-šim prometom (6.429 - 8.038). Ce ločimo domače in tuje goste, je pri domačih na prvem mestu v odstotkih sicer Tržič s 112% povečanjem, toda v številkah to ne pomeni mnogo (6.702 - 3.155). Na Jesenicah je pri domačih gostih slika boljša; več jih je bilo za 60 % (114.505 — 71.543); v Radovljici za 30% (125.552 — 96.463), v Kranju za 23% (34.225 — 27.871), v Skof ji Loki pa za 14 % manj (6.127 — 7.105). Pri tujih gostih opazimo kar dve občini z manjšim prometom kot lani: Tržič za 12 % (599 — 682) in Skofja Loko za 68% (302 — 933). V ostalih občinah je slika naslednja: Jesenice za 30% več (20.666, — 15.890) Radovljica za 8 % (69.173 — 64.312), Kranj za 2% (5.067 — 4.991). Prišlo je do vidnega upadanja turističnih gostov v Skof j i Loki. Največji vzrok je v tem, ker je bil hotel »Krona« dlje zaprt. V Tržiču pa je prišlo do padca tujih gostov zaradi nove ceste, ki je speljana za Tržič precej neugodno. p C. ganov upravljanja in vodstva železarne usmerjeno v iskanje možnosti boljšega poslovanja železarne in da bi našli čim primernejši sistem nagrajevanja po delu. Vodstvo delovnih enot je v tem smislu že izdelalo podrobne akcijske programe. Tako je obrat plavžev sklenil doseči prihranek koksa z injekitiranjem mazuta in povečanju uporabe samohodnega sinterja. Prihranek pri ferozlitinah bodo v. jeklarni dosegli v višini 300 diin in pri energiji 600 din na tono jekla. Tudi kolektiv valjaroe je sprejel podobno nalogo. Pri težki progi nameravajo povečati izplen na 83 %, zmanjšati zavaljane količine od 60 na 25 mesečno in z boljšo tehnologijo povečati kvaliteto jekla. Pri lahki progi računajo zmanjšati izmeček od 111 ton na 30 ton mesečno. Valjali pa naj bi prvenstvo proizvode s povprečno visoko prodajno ceno. Novost je tudi v tem, da nameravajo od septembra naprej uvesti eno ali dve nedeljski danimi in vztrajati pri .penalih za neuslrezajoče diT menzije in profila. Več sprememb na področju organizacije dela in zaostritvi kriterijev za kvaliteto proizvodov nameravajo izvesti tudi v valj ami 1300 in 2400. v žični in hladni valjamd. Razen tega bodo za vse službe izdelali posebne programe, v katerih bodo upoštevali potrebo po poenostavitvi administracije in zmanjševanju administrativnega osebja. Programi bodo končno nakazovali potrebo po znižanju stroškov upravno-prodajne režije. Na seji delavskega sveta železarne so tudi sklenili zaostriti kontrolo proizvodnje. Pospešili pa bodo izdelavo kalkulacij proizvodnih stroškov ter dopolniti sedanji ^sistem z razdelitvijo stroškov. Skušali bodo tudi razširiti ra-cionalizatorstvo. Sprejeli 00 tudi poročilo o primanjkljaju koksa; Kolektiv železarne, ki je v preteklosti dosegal * velike uspehe, je torej na dobri poti k novim delovnim zmagam, To potrjuje tehtna razprava V smislu iskanju notranjih rezerv na zadnji seji delavskega sveta. — D. K. Janšov čebelnjak na Breznici V družbenem planu občine Jesenice je za letos predvideno, da se na Breznici obnovi Janšev čebelnjak. Zavod za spomeniško varstvo Kranj za to ni imel posebnih sredstev, zato se je čebelarska družina na Breznici odločila prispevati svoj delež. Prejšnji teden, ko smo si ogledali čebelnjak, smo ugotovili, da so z obnovitvenimi deli že skoraj pri kraju. Leseno »ogrodje« so popravili, slamnato streho pa so naredili novo. čebelnjak je predeljen na dva dela. V vsakem so namestili v .štirih vrstah po šest kranjičev- Panjske končnice so poslikane z motivi narodnih običajev in kmečkega življenja. Predvidevajo, da bodo ta teden z obnovitvenimi deli končali, ker bo 15. avgusta slovesna otvoritev. B B. Treba je zapisati nekaj vtisov z letošnjega »večernega« Gorenjskega sejma. Bil je živahen zaradi dobrega obiska v zadnjih dneh, ko je bilo lepo vreme, zaradi kvalitetnega zabavnega programa, zaradi tega, ker je v Kranju sicer sploh dolgčas, pa ne najmanj še zaradi pretepov, razbitih kozarcev, polomljene ograje, miličnikov z gumijevkami... Prav to zadnje pa je tisto, ob čemer se je treba zamisliti. Menda razen prejšnje nedelje, ko je vse popoldne in ves večer močno deževalo, ni bilo večera brez »nenapovedanega programa«, ki se je v zgodnjih jutranjih urah zaključeval v prostorih postaje milice. Začeli so ga prejšnjo soboto črnci, ki študirajo v Kranju; najprej so se stepli z belci in potem s pestmi Še med seboj obračunali; »program« je še istesa črn kmalu za tem in- »Večerni« daljeval gluhonemi fant, ki so ga miličniki morali vkle-niti in pretepsti^ ker ni mirno hotel z njimi in ker je takoj potem hotel pobegniti iz »marice«; obiskovalci sejma so se zgražali nad takim početjem in fantje v modrih uniformah niso bili v zavidljivem položaju; v podobnem stilu se je potem kot po tekočem traku nadaljevalo ves teden, vsak večer, tja proti polnoči ali še prej se je začenjalo, končalo pa se bo vse skupaj pri sodniku za prekrške. — Saj to je nemogoče! Vprašajte gostince, koliko kozarcev in steklenic so Jim pobili! Pa ograjo so nam polomili, kljub številnim čuvajem! Tako ne moremo, ne r>2 tako. Se ostreje bi mo- 11. AVGUST 1965 * GLAS GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA ^ r-n Gospodarske novice Izvoz in uvoz v prvem polletju Skupno smo letos v prvem polletju izvozili za 22 % več kot lani, uvozili pa za 10,5 n/o manj kot v enakem obdobju lani. Močno je porastel izvoz industrijskega blaga, in sicer kar za 28 %, medtem ko je izvoz kmetijstva poraste! le za 6 %, izvoz gozdarstva pa se je celo zmanjšal. Uvozne .cene so S* od lani na letos zvišale za 34%, izvozne pa le za 31%. Kot vedno je bila tudi letos v prvem polletju najboljši kupec Italija. Obisk turističnih zanimivosti V prvih šestih mesecih letošnjega leta je pomembnejše turistične zanimivosti v Sloveniji obiskalo skupaj 409.270 obiskovalcev, od tega 109.841 tujih. Obisk je bil v tem času za 12 % višji kot lani v prvem polletju. Promet na mejnih prehodih V prvem polletju letošnjega leta je prešlo mejo 578.975 osebnih avtomobilov (164% več kot lani), 6483 avtobusov in \ 8152 motornih vozil. Tovorni promet se je v primerjavi z lanskim polletjem zvišal za 13 %, količina blaga pa za 32%. V__J Reforma in socialno zavarovanje v kranjski občini Štednja na vseh področjih Novi gospodarski ukrepi so tudii v službi socialnega zavarovanja prinesli več bistvenih sprememb, ki terjajo predvsem štednjo in seveda gospodarjenje v mejah realnih zmogljivostL Pri tem pa mora odigrati veliko vlogo zdravstvena služba in tudi drugi činitelji. PRETIRANE CENE Na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju so nam povedali, da se bodo dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja v primerjavi s planiranimi izdatki občutno zmanjšali. To je ugotovitev, ki nedvomno zasluži pozornost in resno razmišljanje. Zakaj? Cene zdrav- stvenim uslugam so se že v prvem polletju povzpele precej visoko in trenutno tudi ni izgledov, da bi se ustavile ali celo znižale. Vsaj pri sedanji organizaciji zdravstvene službe ne! Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo že v I. polletju zaradi zvišanja cen oskrbnih dni v bolnišnicah kar 64 odstotkov več izdatkov zdravstvenega zavarovanja kot lani v enakem obdobju! Precejšnja zasluga za tako povečanje izdatkov za bolni čno zdravljenje gre novi bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, kjer je bil že do sedaj oskrbni dan 9.000 dinarjev! To seveda bre-beni službo socialnega zavarovanja v Kranju. Storitve so podražile tudi ostale bolniš- nice, kamor pošiljajo zavarovance. Letos je kranjska skupnost socialnega zavarovanja planirala milijardo dinarjev za bolnično zdravljenje. Ta znesek pa bo po dosedanjih pokazateljih močno presežen. Ko je skupnost socialnega zar varovanja analizirala ta pereč problem, je ugotovila, da (razen nekaterih zdravnikov) pošiljajo zdravniki v bolnišnice bolnike, ki so zdravljenja potrebni. Razlog za povečanje izdatkov je iskati predvsem v neutemeljenem povišanju cen v bolnišnicah. Močno so tudi porasli izdatki za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Izdatki konec polletja so v primerjavi z lanskimi višji za 80%. Pla- Kmetje že orjejo letošnji pridelek zgodnjih sort krompirja, V prihodnji številki Glasa bomo več pisali o letošnjih pridelkih v kmetijstvu Foto: F. Perdan niranih 63 milijonov dinarjev za tovrstno zdravljenje seveda ne bo dovolj. ISKANJE NOTRANJIH REZERV Nedavno se je sestal Izvršni odbor skupnosti socialnega zavarovanja Kranj in sklenil priporočiti zdravstveni službi ter delovnim organizacijam, naj zaostrijo vprašanje bolniškega staleža zavarovancev ter čimprej napravijo revizijo vseh predlogov za zdravljenje v klimatskih zdraviliščih. Skupno z občinskimi skupščinami pa bodo imeli posvetovanja z vsemi zdravniki po občinah, kjer bodo razpravljali o možnostih zniževanja določenih stroškov. Zavzeli se bodo tudi za integracijo zdravstvene službe v občinah in za zmanjšanje admirustracije v zdravstvu. Iskanje notranjih rezerv se bo odraziilo tudi v samem zavodu za soaialno zavarovanje.' Zaostrili bodo delovne normative in zmanjšali število zaposlenih za 5 ljudi. MEDSEBOJNO SODELOVANJE Tudi v službi socialnega in zdravstvenega zavarovanja je potrebno umsko gospodarjenje in štednja z denarjem, ki ne pada iz neba. Gledati je treba, da konec leta ne bo prevelikih primanjkljajev in, da zaradi tega tudi ne bo potrebno predpisati maksimalnega dodatnega prispevka ali celo izrednega prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci sami. Od medsebojnega sodelovanja vseh odgovornih čini-teljev pa tudi od vsakega zavarovanca je odvisno, če bomo lan ko zadovoljni z gospodarjenjem v službi socialnega zavarovanja. Drago Kastelic Gorenjski rall miličniki ukrepati. Za zabavni program plačamo stotisoče dinarjev, v enem večeru pa smo nekega dne med tednom, ko je bilo na sejmu več kot tisoč ljudi, prodali komaj 200 vstopnic. Tako pravi direktor Gorenjskega sejma. Komandir postaje milice v Kranju pa meni: — Iz dosedanje prakse vemo, da v času sejma v Kranju poraste kriminaliteta, prostitucija, kaljenje javnega reda in mira. Mogoče je letos tega nekaj več kot zadnja leta. Zato smo in bomo ostro ukrepali proti vsem kršilcem. To je v interesu celotne družbe, naša naloga pa je, da zagotovimo delovnim ljudem varnost, da skrbimo za javni red in mir. To sejem nalogo bomo izvrševali, zagotavljam vam! Sploh je v zadnjem času več pretepov kot nekaj let nazaj; posebno na kmečkih veselicah skoraj ne gre brez njih. Zanimivo pa je, da smo. imeli včasih veliko opravka s fanti fe drugih republik, zdaj pa povzročajo nered v glavnem domačini, fantje iz nekaterih okoliških vasi, npr. iz Šenčurja, Vokla, Vogelj, Kokrice in še iz nekaterih drugih, ne pa toliko Krcmjčani. Tisti del kranjske mladine, ki se gre huligane, ni pretepaški, z njimi posebnih sitnosti nimamo. Milica je tudi še v socialistični družbi — žal — institucija, ki mora s silo braniti interese družbe in interese posameznika. Zato je in vsi vemo, da je potrebna, od nje zahtevamo mogoče in. nemogoče »usluge«, če smo v težavah, preklinjamo pa jo, če nas potipa njena roka v primerih, ko se zaradi takšnih ali- drugačnih razlogov ne ravnamo v skladu z veljavnimi družbenimi normami. Verjetno je povsem nemogoče, da bi posameznik kot človek v vsakem trenutku in v takšnih ali drugačnih okoliščinah videl obe plati te medalje, da bi kompleksno in nepristransko dojel neki pojav ali dogodek, ki mu je priča. Vendar si moramo prizadevati, da si ustvarimo tako kompleksno sliko, če to storimo, marsičesa ne bomo obsojali, spremenili bomo svoje prejšnje mnenje, če je bilo rezultat ozkega gledanja na neki dogodek ali celo le delnega poznavanja, prespali se bomo in ohladili, če nam je iz povsem človeških razlogov nekoliko zavrela kri. Ko tako gledamo nekatere »koči jivejše« dogodke na sejmu, težko komu kaj očitamo — razen tistim, ki so izzivali prepire in pretepe in ki so se tepli, pa tistim, ki so uhajali čez ograjo ali kako drugače »ilegalno* prišli na sejemski prostor in prihranili 150 ali 200 din za dva deci vina ali za konjak. Miličniki so ravnali v skladu s predpisi in zakoni, izločili so razgrajače in pretepače zato, da so se ostali lahko v miru zabavali in da so poskušali zavarovati materialni interes sejma in gostinskih podjetij, »gledalci« in »firbci« pa so v tistem trenutku obsojali lisice in udarce z gumijevkami, čeprav so naslednjega dne zjutraj vedeli, da je bilo prav tako. Zelo človeško je tako reagiranje. Ampak zato eden izmed tistih »firbcev« še ni organizator nekakšne »klape«, ki da je proti miličnikom! Upajmo, da bodo nove razmere v našem gospodarstvu vsaj trenutno najrazličnejše primere huliganskega obnašanja med našo mladino nekoliko odpravile. Gre namreč za to, da imajo mladi danes pri nas vsega dovolj, celo preveč imajo vsega, kar se jim zaholče, zlasti preveč denarja in malo preveč svobode, zato so objestni, korajžni, če se ga napijejo, potem pa delajo nerede. Kruha so presiti, pravijo starejši. Vzroki za pretepe in nerede pri sezonskih delavcih iz naših južnih republik, ki so bili pogostejši pred leti, so bili drugačni, bolj opravičljivi. Prav zato so strožji ukrepi milice pri »•programu«, kakršnega nam je povsem nehote . predstavil letošnji »večen:« Gorenjski sejem, zel« umestni. A. Triler II GRRST I I iT 1 1§ ■ ■ ■ ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT # ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT # ŠPO 235. BuHalo Bilk jc umrl 10. januarja 1917. Pri njem je bila ob smrtni uri samo Louisa, Johnny, ki ga je ljubil kot lastnega otroka, je prišel prepozno John Burke je bil bolan in ni mogel priti. Truplo Buffala Billa so položili na mrtvaški oder v kapitolu Den-verja. Mrtvaški sprevod za pokojnikom je bil veličasten. Za visokim in lepim konjem, ki so mu viseli s sedla svetli samokresi, je stopalo sedemdeset kavbojev, Indijanci vseh plemen so bili številno zastopani v sprevodu. Krsto z Billovim truplom so morali začasno spraviti v mrtvašnico, ker je nastal spor, kje naj bo junak divjega zahoda pokopan. 236. Nekateri so zatrjevali, da je Bili želel biti pokopan v Codvju, drugi so ga hoteli pokopati blizu Denverja vrh gorovja Lockout Mountains. Njegova žena ni imela dovolj denarja, da bi dala Billovo truplo prepeljati v Cody in ga pokopati v tem mestu. Slednjič se je vmešala uprava Denver Posta bolj iz reklamnih kakor pietetnih razlogov in se ponudila, da bodo Buffala Billa na stroške časnika pokopali vrh gorovja Lockout Mountains. Za njegovo grobnico je bilo treba z eksplozivom razstreliti skalovje. Tam je slednjič našel svoj mir. Ko je leta 1921 umrla Billova žena Louisa, so jo položili v isto grobnico. ■ Končano je republiško prvenstvo v streljanju Vera Otrin trikratna zmagovalka «vijenja. se danw ~r-------7". , , ' — J~ ,----- možu obljubiti da b«,***tno na,°£° izpolnjevala vse do konca svojega življenja Todi^ Buffala Billa ni ostal v kamniti grobnici na vrhu gorovja M"*"* Mountains. Bili je zapustil svojo sled po vsem svetu k*e* Je Junak otroških sanj, a mnogi očetje in dedi se spoštljivo AiM3*0 «mJego^ega imena in njegove dobrote. Za mnoge prA>ja osebnost Buffal« Bi»a divji zahod z vso njegovo slavo inM0- V nedeljo se je na ljubljanskem strelišču končalo letošnje republiško prvenstvo v streljanju z vojaškim in ma-lokalibrskim ocožjem. Gorenjski strelci so dosegli vrsto odličnih rezultatov. Največji uspeh je vsekakor dosegla Vera Otrifti z Jesenic, ki je s tremi zmagami postala tudi najuspešnejša tekmovalka letolnjega prvenstva. Njen brat Janez in Kranjčan Franc Peternel pa sta osvojila vsak po dvakrat drugo mesto, mladinec Jezcr-šek (Jesenice) pa je postal republiški prvak v slreljanju z MK puško serijske izdelave. Kranjski strelci so dosegli lep uspeh v ekipnem tekmovanju (eno drugo in eno tretje mesto). Ce k temu uspehu dodamo, še to, da je kar 12 nastopajočih gorenjskih strelcev izpolnilo normo za nastop na državnem prvenstvu moramo priznati, da je to zelo lep izkupiček letošnjega republiškega prvenstva. Uvrstitev gorenjskih strelcev: vojaška puška — 7. F. Cerne (Kranj) 491. 14. T. Pre-slor (Kranj) 448; MK puška proste izbire (olimpijski malen): ekipe: 3. Kranj 1684, posamezno: 5. B. #alovrh (Kranj) 573, G. J. Otrin (Jesenice) 572. 8. E. Dobrave (Jesenice) 571, 12. H. Peternel (Sk. Loka) 565: čUnice: 1. V. Oiri i 587, 3. M. Kralj (obe Jesenice) 577: mladinci: 5. Jezeršek (Jesenice) 551; MK puška proste izbire (3 krat 40 strelov); člani: ekipno 4. Kranj 3096, posamezno: 2. J. Otrin 1105, 4. Dobrave 1103, 11. Peternel 1068, 19. V. Pe-ternel (Kranj) 1046; članice: I. Otrim 832, 5. KraJj 799; mladinci: 5. Jezeršek 774; MK puška serijske izdelave: člani: ekipno 2. Kranj 2026, 5. Skofja Loka 1929; posamezno: 2. Otrin 524. 5. F. Naglic (Kranj) 517, 7. Dobrave 515, 10. F. Peternel (Kranj 507, II. Cuš (Skofja Loka) 504, 13. Lombar (Kranj) 504, 15. V. Peternel 498; članice: 1. Otrin 500; mladinci: 1. Jezeršek MK pištola proste izbire: 4. F. Peternel 522; MK pištola »Drulov«: 2. F. Peternel 517. MK hitrostrelna pištola: 2. F. Peternel 570. 6. Prestor 518. — B. Malovrh ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA V Kratko postfestivalsko razmišljanje i Misli Pulj je bil od 26. julija do 1. avgusta prizorišče XII. filmskega festivala, na katerem se je zvrstilo dvanajst filmov v konkurenci. Usoda »neuradnega« predvajanja je doletela tudi slovensko »Lucijo«^ režiserja Franceta Kosmača. Malo neprijetno dejstvo, če pomislimo, da je bil to edini film v slovenskem jeziku. Za ostala dva — tu nuslim Pretnarjevo Lažnivko In Živoj inovičevega Dvojnika — ne bi mogel reči, da sta čisto slovenska, čeprav jih je na festival poslalo podjetje «Viba~ film«. Zakaj »Lucijic ni uspelo priti v ožji izbor, je težko reči, zdi se mi pa, da bi ob primerjavi z »Državljanom Pokornim« morala, saj samo dejstvo popularnosti »Pokornega« na malem ekranu še ne dovoljuje nekakšne prioritete filma o njem. Pa pustimo ob strani razglabljanje o usodi Lucije, saj konec kon-tev tudi Pulj ni absolutno merilo za njeno vrednost! Dotaknil bi se nekaj filmov, ki so bili na sporedu v areni. Prvi dan smo gledali film »Tri« režiserja Petroviča. Filmski omnibus treh zgodb, treh razmišljanj o :>mrtl, odlikuje dobra režija (zanjo je dobil avtor prvo nagrado (pa tudi sicer je bil *' »Prometcjem« najboljši ;lm festivala. Po dokaj hladnem spreiemu na festivalu v Moskvi je JPrometej z otoka Viševice« sedaj ponovno za-blestel. Predstavnik VIBE »Sovražnik« Zivojina Pavloviča je bil na sporedu skupaj s »Pokornim«. Napravljen po delu Dostojevskega »Dvojnik«, prestavljenega v naš čas, delan z dobršno mero poznavanja filmskega jezika, je pravzaprav dostojen debut Pavloviča, saj je to njegov prvi celovečerni film. Prav gotovo je veliko pripomogla k zadovoljivemu uspehu filma odlična igra Bata Živoji-noviča. Drugi predstavnik Vibe «Lažnivka« bi jo odnesel veliko slabše, če ne bi bilo tu odlične Majde Poto-karjeve, ki je osvojila festivalsko publiko in žirijo. Ta neslovensko-slovenski film režiserja Pretnarja nam ni bil najbolj v čast. Zadnji film, o katerem želim spregovoriti, je Bauer-jev »Priti in ostati«. To je najboljši film festivala. Je plod koprodukcije dveh domačih hiš: »Jadrana« in »Avale«. Razburljiva in poetična epopeja o ljudeh, ki prihajajo od daleč v mesto, da bi tu našli delo, zelo spominja na »Rocca in njegove brate«, se pravi na neo-realizem. A vendar je to le hipna misel, zakaj film je pristno naš, naši so ljudje, naš je kolorit. Res lep film, ki mu daje še večjo vrednost odlična glasba Tomislava Sirnica. Videli smo še nekaj filmov, ki častno predstavljajo jugoslovanski film, in to: »Grenki del reke«, »Ključ«, »Človek ni ptica« in zato lahkega srca ob koncu zapišem, da pomeni letošnji fe-stivam korak naprej v jugoslovanski kinematografiji. Da, prav gotovo uspeh, ki potrjuje, da gre jugoslovanski film po pravi poti. Za! mi je, da tega ne morem reči tudi za slovenski film! D. Višič Slovenski rekord \ toku reke ne iščimo obsev časa. ^smrtnost je nekaj, o čemer radi j^zglabljamo, a ne moremo razumeti. ,-§#tenjost ni ničesar drugega, kot obo-K-o iščemc ne najdemo, a ko najđetf^ten izraz preteklosti, največkrat tega ne znamo ceniti. jk u ne zanikajmo nek • česar mor. Prav gotovo bi se ljudje med sefj! nisrno niti še doumeli, bolje razumeli, ko ne bi nepresta»v . , razmišljali o tem, zakaj neki se »(.pbezen je k >t gugalnica; čim hitreje razumejo. L z'bl.ie, bolj ti je prijetno, toda ta- C,m več možnosti ima človek t*rf.je 25 večja možnost, da se gu-manj jih zna i/rabiti b,niCa °dtrga ,n se Ponesrečiš. Ljudje dostikrat zaničujemo n4(^°n?mSCdoberbiti' ** * °* ^ samo za^o, ker nam je nedosegljivo.^1 z "J'm dobfr- ^ Ljubezen JC predaja, ki zahteva ^^£1^ ^ I. zvezna plavalna liga Z svlostoporai na tekmovanja Franc Peternel V petek jc bil v Ljubljani zaključen drugi četveroboj severne skupine I. zvezne plavalne iige. Moštva so se razvrstila takole: Ljubljana 24.986, Mladost 23.628, Triglav 21.328 in Primorje 21.220 točk. Kranjska ekipa je tokrat nastopila v močnejši postavi kot pred dnevi v Zagrebu, vendar še vedno ni bila kompletna, ker nekateri starši niso pustili svoje otroke, da bi odšli v Ljubljano na tekme. Zaradi izredno težkega finančnega položaja kluba so morali nekateri člani ekipe iti v Ljubljano z avtostopom. Če pogledamo druge zvezne ligaše v plavanju in v drugih športih, nam ta podatek pove dovolj o perspektivah plavalnega športa v Kranju... Pri vseh težavah pa moramo omeniti razumevanje, ki ga v zadnjem času kaže zavod za vzdrževanje objektov, saj je ob ohladitvi omogočil trening v zimskem bazenu. Na tekmovanju v Ljubljani so Kranjčani dosegli naslednje boljše rezultate: Moški — 1500 m prosto: 1. Brinovec V. 19:18.0, 4G0 m prosto: Brinovec P. 4:45.4, 103 m prosto: Košnik 1:00.6, 200 m prsno Mohorič 3:01.8, 400 m mešano: Brinovec P. 5:31.1; ženske — 200 m prsno: Rupnik 3:22.6, 400 m mešano: Jančar 6:52.5, 100 m ženske: Siler 1:72.7 (v štafeti), 100 m metulj ženske: Jančar 1:31.7, 100 m prosto: Jančar 1:15.8, Bogataj 1:16.0 (v štafeti). P. Čolnar , Troboj za Kašiivnika V soboto so imeli atleti kranjskega Triglava na stadionu v športnem parku prvo letošnje tekmovanje v troboju. člani in mladinci so nastopali na 100 m, v skoku v višino in metu krogle, pionirji pa v teku na 60 metrov, višini in krogli. Izredna vročina je zelo ovirala tekmovalce pri doseganju boljših rezultatov, n V najmočnejši konkurenci pri članih je zmagal gorenjski rekorder v deseteroboju Tone Kaštivnik* Pri mladincih je bil najboljši Franci Fister, med pionirji pa J*eter Sire. Na tem tekmovanju je dosegel zelo dober rezultat mladinec Lojze Kogovšek v metu krogle (14,94 m). REZULTATI člani — 100 m: 1. Kurah 11,6, 2. Kašiivnik 11,7, višina: 1. Kaštivnik 160, 2. Kuralt 155, krogla (7 kg): 1. Rupar 10.78, 2. Konc 10.70, mladinci: 100 m: L—2. Pan-gerc In F. Fister 11,7, višina: 1. F. Fister 155, 2. Prezelj 155, krogla (4j kg): 1. Kogovš-'k 14,94, 2. Vidic 1200, pionirfi — 60 m: 1. Sire 8,1, 2. Vcli-kanje 8,7, višina: 1. Kleč M. 135, 2. Sire 135, (krogla 4 kg): 1. Sire 9,09, 2. M. Kleč 8,85. M. Kuralt Prvak še ni zoan ObZTK Jesenice je tudi letos organizirala tekmovanje nogometnih enajstoric obmejnih občin Trbiža, Beljaka in Jesenic za pokal mesta Jesenic. Doslej je bilo odigranih pet kol in so trenutno v vodstvu Jesenice. Moštvo. Jesenic je doslej doseglo naslednje rezultate: Jesenice : Tarvisio 5:1, Jesenice : BSV Kerlag 1:0 in 2:8„ Jesenice : Weis-senfeis 3:3 in 1:0. Vrstni red je naslednji: Jesenice 7, Tarvisio 6, BSV Kerlag 3. Weis-senfeis 3. — T. K. Plavalka Triglava Ida Siler je na tekmovanju gorenjske plavalne lige postavila nov pionirski slovenski rekord na 100 m hrbtno z rezulta- Triglav vodi Na prvem finalnem turnirju moštev druge zvezne vaterpolo lige, ki je bil v soboto in nedeljo v Zadru, je kranjski Triglav osvojil štiri točke in si s tem pridobil precejšnjo prednost pred drugim turnirjem, ki bo 6. in 7. septembra v Bečeju. Ekipa Triglava je na tem turnirju dosegla naslednje rezultate: Triglav : Bečej 3:2, Triglav : Riviera 3:1, Triglav : Jedinstvo 3:4. Ostali rezultati pa so bili sledeči: Jedinstvo : Riviera 2:1, Bečej : Jedinstvo 4:3, Bečej : Riviera 1:2. Turnir je bil izredno izenačen in je prišlo do precejšnjih presenečenj. Za Triglav so bili uspešni: J. Rebolj in Nadižar po 3, Petrič 2 in Mohorič 1 gol. J. J. tom 1:28.7. S tem je porušila 6 let stari rekord Trbovelj-čanke Juške Podlesnik in se kot edina Kranjčanka vpisala na listo pionirskih rekorderjev (pri moških je še Vlado Brinovec na 200 m prosto). Ida Siler je plavalka s kratkim športnim stažem. Trenirati je pričela lansko leto in je v drugem letu svojega udejstvovanja pokazala zelo velik napredek. To najlepše kažejo njeni rezultati: 100 m hrbtno 1:28.7 (lani 1:42.8), 100 m prosto 1:21.4 (1:33.5), 400 m prosto 6:24 (7:06). Poleg postavljenega rekorda je njen največji uspeh tretje mesto, ki ga je zasedla na 400 m prosto na zimskem članskem prvenstvu Slovenije. V delu PK Triglava se že poznajo sadovi celoletnega dela (zimski bazen). Poleg šilerjeve opozarja z rezultati še cela vrsta mladih plavalcev: Nadižar J., Šorli, Mohorič, Milovanovič Brane in Nada, Rupnikova itd. P. C. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Da. A kaj jima mar? Ali socialisti V>f SfLLjud|f, , Orožnika ne odgovorita. Zahtevata.'^kr:Za roke' Hočeta ga ukleniti. Naj se ne predrzneta! Pritožil se W°^siiTa' a ga k molku prisili sunek s puškinim kopitom Še IT se zave' lma roke v lisicah. »Ta je najbrž eden tistih? Vedel ^ jih huJskai° * one strani. Poučila ga bo zanka.« Orožnika se pogovarjata madžarsko.* Ve J'u razumeti, a ve, da se menita o njem. Nočeta mu odgortS*0 Ju. vPrašuje v nemščini, čeprav znata tudi nemško Hoče ^ sta ga uklenila. Ker ne umolkne, ga orožnika z novimi Prisilita k molku. Vlak pripelje na budimpeštansko p0^tned kordoni vojakov. Iz mesta je slišati streljanje. Kaj to pomeni? Sele v zaporu zve,** v Budimpešti revolucija. Revolucija? A zakaj? Kadar je breme pretežko, ga tudi B|wcj" Ccrsko pkmstvo in peščica pomadžarjen' x»v, ki i fl^inpjši hlapec odvrže. imala v rokah zemljo, banke, industrijo in vlado, ta tolpa sebičnih oligarhov je šla predaleč. Mislili so, da lahko budimpeštanskoga delavca samo izkoriščajo in mu nalagajo bremena, ne da bi r»u dali vsaj trohico pravice, za katero je že leta 1848 madžarsko ljudstvo šlo na barikade. Takrat ga je avstrijski cesar s pomočjo hrvatskega bana Jela-čiča porazil, toda ukrotil ga ni. Zato se je pred petinpetdesetimi leti sprijaznil z ogrskim plemstvom, mu dal oblast, sam pa se je pustil okronat! za ogrskega kralja. Plemiči so dobili oblast, ljudstvo pa je trpelo še huje kakor pred dualizmom. Delavstvo je hotelo zmanjšati svoje trpljenje in krivico. Zahtevalo je splošno, enako in tajno volilno pravico, da bi lahko v parlamentu vplivalo na oblast. Minister Lukacz pa je izjavil, da delavstvo za parlament ni zrelo. Rekel je, da najbolj pameten delavec nima niti pri tridesetih letih toliko pameti in politične zrelosti kot najbolj omejen dvajsetletni plemič ali bogataš. Kdo med budimpeštanskim delavstvom bi prenesel tako žalitev? Nečloveško je primerjati ljudi, ki že izza otroških let s svojimi žulji ustvarjajo dobrine, a kljub temu žive v vedno večji bedi, z bogatimi smrkavci, ki kradejo bogu čas, a delavcem denar in oboje poganjajo po budimpeštanskih kavarnah in bordelih. Krivično je odrekati delavstvu pravico do splošne, enake in tajne volilne pravice, ki jim jo je avstro-ogr^ki cesar in kralj obljubil že pred sedmimi leti. Na to obljubo so delavci davi hoteli spomniti cesarsko-kraljevo veličanstvo in njegove plemike oprode. Organizirano in mirno so korakali pred vladno palačo, tam pa so jih plemiči in cesarsko-kraljevi vojaki sprejeli s puškami in strojnicami. »Umaknili smo se. Toda mera je bila polna. Postavili smo barikade. Našo barikado so naskočili dragonci in jo po tretjem naskoku zavzeli. Bežal sem. a sem padel v roke Orožnikom. In zdaj sem tu. Mogoče me bodo obesili? Mocoče u^trel''i? Ne bom pivi, ne zadnji! Vse, ki jih zapirajo sem, čaka taka usoda.« Franc je vse do tega stavka poslušal neznančevo pripoved. Ni vsega razumel, ker je neznanec govoril le slabo nemščino. Toda prav dobro je razumel zadnje stavke in se zgrozil. Njega ne smejo obesiti ali ustreliti. Ni se udeležil nemirov. Na vlaku so ga zgrabili. Sam ne ve, zakaj. Na dolgo in široko pripoveduje neznancu, zakaj je prišel v Budimpešto, in ga prepričuje, da je popolnoma po nedolžnem prišel v zapor. Zdi se mu. da mu neznanec noče verjeti, ker molči. Mogoče ga sploh ne posluša? Sam vrag ga je ob nepravem času prinesel v Budimpešto. In prav ta dan je moral imeti pri sebi izkaznico strokovne organizacije. Navsezadnje bodo tukajšnji oblastniki celo mislili, da je prišel namenoma ali pa da so ga poslali avstrijski socialisti s kakimi posebnimi navodili za madžarske sodruge, kako naj dvignejo revolucijo proti madžarski vladi. Prav lahko bi domnevali kaj podobnega, ker so avstrijski socialisti nasprotniki dualizma, ki samo utrjuje despoti-zem nad delovnim ljudstvom avstro-ogrskih narodov. Ogrski oblastniki prav dobro vedo, da jih avstrijski socialisti sovražijo še bolj kakor oblastnike v avstrijskem delu monarhije. V Avstriji so že pomembna politična sila, medtem ko se socialisti na Ogrskem politično še vedno ne morejo uveljaviti zaradi volilnega zakona, ki delavcem ne daje takih pravic, kakor jih daje aristokratom in kapitalistom. Dobro pozna ta zakon, ki zagotavlja manjšini gornjega sloja absolutno večino v parlamentu in absolutno oblast. Razume, da se je zaradi tega budimpeštansko delavstvo uprlo. Toda on ni prišel zaradi tega. Prišel je popolnoma zasebno. Neznanec mu lahko verjame. On nima in noče imeti z revolucijo v Budimpešti nobene zveze. Ni se mu treba bati, ga miri neznanec. Z njim lahko govori odkiito. Socialist je 4 5 IZ NAŠIH KOMUN 11. AVGUST 1965 * GLAS V Kranju ob dveh, ko morajo na vseh križiščih miličniki usmerjati promet JESENICE V Mojstrani obnovili most preko Save V Mojstrani obnavljajo zdaj most čez Savo oz- most za pešpot od vasi do železniške postaje. Krajevna skupnost je to delo zaupala štirim upokojencem, ki jih je vodil Franc Zore. Povedal nam je, da so najprej obnovili na levem bregu leseno kasto, nato pa so na stare macesnove pilote naredili novo, tudi ma-cesnovo hodišče. Kljub temu, da so piloti že 24 let stari, so še vedno zdravi in dobri. Del mostu, ki vodi nad suhim delom struge na desni strani Save, ne bodo obnavljali, ker bodo namesto njega naredili nasip. —B- B. Dom v Mojstrani ali na Dovjem Upravni odbor sklada za kulturo in prosveto občine Jesenice je za letos za obnovo domov in dvoran kulturno-prosvetnih organizacij namenil 850 tisoč dinarjev. Vsota ni velika, zato jo bo gospodarska komisija pri zvezi kul-turno-prosvetnih organizacij občine pretežno namenila za obnovo najpotrebnejšega doma. Prejšnji teden so si ogledali dvorano in ostale prostore DPD Svobode »France Prešeren« Zabreznica—Žirovnica, kjer je obnova prostorov, nujna. V tem letu so za silo že uredili električno napeljavo, za varno ogrevanje na odru so položili salonitne cevi, uredili ognjevarno steno ter kupili gasilni aparat. Za ostala vzdrževalna dela in popravila bi potrebovali še okoli 430 tisoč dinarjev. Po pregledu so Se člani komisije dogovorili, da bodo najpreje pogledali še prostore na Dovjem in se nato odločili, komu bodo prej pomagali. — B. B. SKOFJA LOKA 5 milijonov din za zdravilna zelišča Škofjeloški podmladek RK se je vključil v akcijo pod-friladkarjev v krajevnih organizacijah. Mladi člani so nabirali zdravilna zelišča, pomagali bolrini sošolcem, skr- beli za varstvo otrok itd. Zanimivo je, da so v akciji nabrali za 5 milijonov din zdravilnih zelišč. Denar, ki so ga zaslužili, bodo v večini porabili za vzdrževanje družine, za izlete in za prijetnejše počitnice. V akciji se je najbolj izkazala osemletna šola v Gorenji vasi. Razvitje prapora ZB v Podlonku V nedeljo, 15. avgusta, bo v Podlonku nad Železniki svečana proslava 20-letniee osvoboditve, ki jo prireja krajevni odbor ZB Podlonk-Prtovč. Slavnostna prireditev se bo pričela ob 10. uri z razvitjem, prapora ZB, na predvečer praznovanja pa se bodo ob partizanskem ognju v Podlonku srečali stari borci in aktivisti, ki so med NOB delovali na tem področju. Gorski vasici Prtovč in Podlonk pod- Ratltovcerft sta znana partizanska kraja, saj so v NOV sodelovali vsi moški in veliko žena, kar triindvajset pa je za svobodo žrtvovalo tudi svoja življenja. Na letošnjo proslavo vabijo prireditelji vse, ki so v Času NOV delovali na tem področju. Za prevoz s Češ-njice do Podlonka je poskrbljeno. ■ * * iK £' 'J^ s ■■ * j% *\x**j TRŽIČ Cesta do doma Pod Storžičem V nedeljo so se v Tržiču zaključile prireditve, s katerimi so občani proslavili svoj občinski praznik. Dopoldne je bila nmreč otvoritev nove turistične planinske ceste od Koipišča nad Lomom do doma Pod Storžičem, po kateri je sedaj mogoč prevoz s vsemi motornimi vozili. S to cesto je ta izredna planinska postojanka, ki razpolaga s precejšnjimi noSitvenirni kapacitetami, še pridobila na svojii privlačnosti, saj je to doslej edini gostinski objekt v Tržiču, ki lahko prenoči večjo skupino gostov hkrati. Ob enajstih je bila žailna komemoracija pri spomeniku Pod Storžičem. Na tem mestu je 5. avgusta 1941 padlo prvih osem trži šk i h partizanov in v spomin na ta dogo- dek praznujejo Tržičani že vrsto let svoj občinski praznik. Izredno lepo vreme je omogočilo, da se je v nedeljo zbralo preko tisoč Tržičanov in okoličanov v tem lepem gorskem kotu, kjer so v lepem gorskem kotu, kjer so v veselem razpoloženju preživeli svoj dopust. Š. B. RADOVLJICA 80 let gasilstva na Bledu Gasilsko društvo Bled bo priredilo skupaj z občinsko gasilsko zvezo veliko proslavo v počastitev osemdesetletnice obstoja društva na Bledu in hkrati v počastitev 20-letniee osvoboditve. Slovesnost .bo v soboto s tehničnim nastopom številnih gasilskih enot z Bleda in okolice, zvečer tega dne pa bo slavnostna seja v domu gasilskega društva. Osrednji del proslave bo v nedeljo, 15. avgusta, ko bo slavnestno zborovanje pred domom Partizana na Bledu, pa zborovanju pa bo velika parada številnih gasilskih enot po Prešernovi cesti mimo gasilskega do-ma. Slovesnosti ob 80-1 etnici bodo zaključili z družabno prireditvijo pri hotelu Blegoš. V zdraviliškem parku bo tudi samostojen koncert godbe iz Gori j. — J. B. KRANJ_ Kdaj krajevni praznik v Preddvoru Na zadnji razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Preddvor so obširno razpravljali o tem, kdaj naj bi praz-novali svoj krajevni praznik. Po prvotnem sklepu naj bi ga vsako leto praznovali 15. avgusta, na priporočilo občinske 'skupščine Kranj pa naj bi datum spremenili na 8. avgust. Svet in družbeno politične organizacije so se po temeljiti razpravi skupno odločili za ta datum, ker je najprimernejši. Toda letos ga bodo praznovali še po starem datumu, t. j. v začetku oktobra, prihodnje leto pa v začetku avgusta. —C Novembra praznik v Besnici Svet krajevne skupnosti, krajevna organizacija ZB NOV in druge družbeno politične organizacije v Besnici že nekaj časa pripravljajo osrednjo proslavo v počastitev 20-letnice osvoboditve. V ta nameri urejajo novo pokopališče in vzporedno s tem park padilih borcev NOV z odkritjem lepega spomenika. — Če bo šlo /v&e po sreči, bo otvoritvena slovesnost in praznik že v novembru letos, -č Tekmovanje traktoristov V nedeljo, 15. avgusta, bo na zemljišču KžK Kranj ob cesti JLA (Vrtnarija) letoS-nje področno tekmovanje traktoristov Gorenjske. Najprej bo teoretični del tekmovanja, ob 9. uri pa praktični. Tekmovali bodo v oranju z dvobrazdnlm plugom hi dvo-osno prikolico, spretnostnl vožnji in agrotehniki. V ta namen bodo pripravili posebne teste, na katere bodo tek. movalci morali odgovoriti. Tekmovali bodo vsi v enem razredu in ne po starostnih skupinah. Najboljši se bodo udeležili še izbirnega republiškega tekmovanja in morda tudi zveznega, ki bosta v Sloveniji, in sicer v Velenju in Jabljah pri Mengšu. Tekmovanje bo povezano z veliko demonstracijo najsodobnejših kmetijskih strojev, ki jo pripravljata Agrotehnika iz Ljubljane in kmetijska tovarna iz Beljaka, ki je razstavljala tudi na Gorenjskem sejmu. Prikazali bodo najnovejši način oranja s traktorjem, ki pripravi z eno samo vožnjo zemljišče za setev. To tekmovanje bo eno največjih in najpomembnej- ših prireditev zalsti za kine tijce na Gorenjskem. —č Posvetovanje kmetijskih inženirjev in tehnikov V soboto bo v Kranju prvo skupno posvetovanje kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, na katerem se bodo pogovorili o nadaljnjem medsebojnem delu ter vlogi kmetijskih tehnikov in inženirjev v nadaljnjem gospodarskem razvoju, ki je tudi na področju kmetijstva zelo aktualen. Pobudo za ta sestanek so dali nekateri kmetijski strokovnjaki iz Radovljice, Kranja in drugod, ker se je čutila potreba, da se tudi strokovnjaki tega sektorja večkrat sestanejo in pogovorijo o skupnih problemih, uspehih in težavah in da bi tako z združenimi močmi kar največ pripomogli k nadaljnjemu razvoju kmetijstva prt nas. — č V Kranju se je že začelo slovensko mladinsko prvenstvo v vaterpolu KRANJ, 10. avgusta — Na kopališču v Kranju se je danes začelo letošnje republiško mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Nastopa šest moštev. Kranjski Triglav je prijavil za to tekmovanje dve ekipi in je tudi kandidat za letošnjega prvaka Slovenije. Prvens tv boiortiha jal o nun — Prvenstvo bo trajalo do vključno četrtka, 12. avgusta. Tekme pa so na sporedu dopoldne in v večernih urah. J. J. C rs Vstojnicez% Gorenjski sejem izžrebane Kranj. 10. avgusta — Danes popoldne je bilo v prostorih sejma žrebanje vstopnic za XV. jubilejni Gorenjski sejem. Dobitke so prispevala podjetja, ki razstavljajo na sejmu. Objavljamo seznam izžrebanih vstopnic in dobitkov. Številka pomeni številko na vstopnici. 11.498 — avtomatični gramofon »avdio«, 52.839 — kombinirana omarica, 6530 — divan, 52.963 — stojalo za rože, 20.219 — gramofon »stereo«, 13.479 — sokovnik, 20.201 — mladinski ležalnik »Zelenica«, 2565 — avtomatični likalnik, 12.149 — rex stol, 42.145 — prešita odeja, 2720 — moška srajca, 12.439 — enodnevni penzion za dve osebi v hotelu »Grad« Preddvor, 26.859 — posode »ABC«, 63.744 — komplet gramofonskih plošč, 4668 — dve flanelasti rjuhi, 56.853 — visoki damski oopati, 22.913 — kg prave kave, rezilo za lupljenje, 39.416 — damska spalna srajca in nedrček, 12.671 — kg prave kave, 28.493 — otroška jopica in kapa, 6997 — weekend stol in leseni lopar za namizni tenis, 24.556 — namizni prt in kg čokolade, 24.054 — vrečke »pingvin« in copati, 10.020 — pleteni copati in vrečke »pingvin«, 17.152 — damska bluza, otroške kopalke, rezilo, 39.444 — dve stenski brušeni ogledali, 49.525 — košara s pijačo, 38.000 — košara s pijačo, 22.202 — moški klobuk, 17.803 — okrasna blazina, 12.581 — pingvin vrečke, priprava za likanje, otroške kopalke, med z matičnim mlečkom in krema za obsaz, rezilo za lupljenje, 3583 — vaza, rezilo, dekliške kopalke, namizni prt, 48.438 — najnovejši vrtni razpršilec za vođo. priprava za likanje, rezilo za lupljenje, 56.115 — okrasni krožnik in ribniški šopek, 6680 — vožnja z avtobusom Kranj—Kranjska gora—Kranj in Kranj—Bled—Kranj, 54.035 — tekstilno blago, 40543 — namizna garnitura, 16.926 — pijača, 57.433 — damsko volneno krilo, 14.939 — damsko krilo in moške kopalke. 11. AVGUST 1965 * GLAS ---r - OGLASI — OBJAVE — KRONIKA Prodam opel rekord letnik 1962, s prevoženimi 62.000 km (pri strani zaprta šipa). Ga-briel PuSar, SI. Javorniik, Ilirska 8 3517 Prodam hišo v žireh, na lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 3518 Prodam dve postelji z omarami, mizico in dva stola. Naslov v ogl. odd. 3519 Prodam spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3520 Prodam super avtomatic pralni stroj »REX« 4—5 kg. Naklo 105 3521 Prodam m on t a opeko in malo rabljena dvodelna okna. Sr. vas 36, Šenčur 3522 Prodam globok otroški voziček. Rozman, Kranj, St. Rozmana 1 3523 Prodam kobilo, dve leti staro. Zg. Besnica 21 3524 Prodam kombiniran otroški (italijanski) voziček za 25.000. Cerklje 74 3533 Kupim 32 m zemeljskega električnega kabla 62- Mar-kovič, Okroglo 9 3525 Kupim takoj enostanovanj-sko hiSo. Oddati ponudbe pod Kranj — Medvode 3523 Preklic u jem izgubljeno avtobusno izkaznico, Cerklje — Kranj št. 1696 na ime Marija Močnik. 3526 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 3527 Preklicujem izgubljeno avtobusno legitimacijo Zg. Brnik—Kranj št. L-2036 na ime Marija Ropret 3528 Preklicujem naročilnico 1088/16.7.65 Kranjske opekarne. Marjan Beton 3529 Preklicujem izgubljeno avtobusno izkaznico Dragočaj-na — Kranj št. 2349 na ime Janez Potočnik 3530 V petek dopoldan sem izgubil od Kranja do Stražišča ključe od mopeda Puch. Prosim proti nagradi vrniti. Ev-gen Benedik, Benedikova 10, Kranj 3531 Zanimanje za muzeje in prirodne zanimivosti OBJAVE -i? Osrednji filmski klub Kranj vabi vse člane, člane ostalih filmskih klubov in ljubitelje filma na IZREDNI SESTANEK ki bo v sredo 18. avgusta ob 19.30 v prostorih občinskega komiteja ZMS Kranj. (Občinska skupščina, II. nadstropje, novi trakt, soba 210). Dnevni red 1. "ačrt dela.za sezono 1965/66, 2. Izbor filmov za klubsko informativno sekcijo, 3. klubsko glasilo Šiviljski tečaj Dne 16. avgusta pričnemo z novim šiviljskim tečajem. Prijave sprejemamo v naši pisarni, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 212-43. Delavska univerza Kranj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij industrijsko-prodajne mreže Tovarne obutve »PEKO« TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJI POSLOVALNICI na Jesenicah in v Radovljici prosti delovni mesti dveh trgovskih pomočnikov-ic Prednost imajo moški kandidati iz stroke. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije do 31. avgusta 1965. V neizmerni žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je po hudem trpljenju v 59. letu starosti zapustila naša ljubljena žena, mama, sestra, teta in stara mama HELENA JOŠT, roj. POKLUKAR cestarjeva mama Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, il. avgusta 1965 ob 17. uri popoldne na pokopališče v Naklem. žalujoči: mož Franc, sinovi: Franc, Ivan, Ciril in Lojze z družinami, hčerka Helena z družino, hčerka Min-ka in Anica, sestra Micka in Kri-non mm' M stina ter ostalo sorodstvo. Naklo, -Kranj, Podnart, Struževo, 9. 8. 1965 Iz podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko zaT letošnje prvo polletje, objavljenih v Statističnih informacijah 193, lahko razberemo precejšnje zanimanje domačih in tujih turistov za nekatere gorenjske muzeje in prirodne zanimivosti. Muzej na blejskem gradu je obiskalo v prvem polletju lani 56.930 turistov, od tega 17.312 tujih, v prvih šestih mesecih letos pa že 58.500 turistov, od teh tujih nekaj manj kot lani — 13.350. Manjši je obisk v Muzeju cerkvene umetnosti na blejskem otoku; lani v prvem polletju si ga je ogledalo 13.400 turistov (5974 tujih), letos v enakem razdobju pa le 8600 turistov, od teh pa jih. je bilo iz drugih držav 3620. Tehniški muzej na Jesenicah si je letos v prvem polletju ogledalo 105 tujih in 3068 domačih turistov, skupno torej 3173. Večje -je zanimanje za Muzej talcev v Begunjah, vendar v glavnem med domačimi ljudmi. Letos ga je obiskalo že 19.015 ljudi, od tega le 579 tujcev, čebelarski muzej v Radovljici je imel v prvih šestih mesecih letos 2667 obiskovalcev, od tega tujcev le 91. Muzej v škof j i Loki, je v letošnjem prvem polletju zabeležil precej manjši obisk kot lani, kar za 56 Vo; lani si ga je ogledalo 9376 turistov (tujcev le 93), letos pa 4109 ( 83 tujcev). Kovaški muzej v Kropi je po obisku šibkejši, vendar si ga je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim ogledalo 3% več turistov (lani 1972, letos 2038); zanimivo je, da je bilo med njimi lani 430, letos pa 421 tujcev. Soteska Vintgar na Bledu je bila letos nekoliko bolj obiskana kot lani (povečanje za 1 %)• Lani si jo je ogledalo v prvih šestih mesecih 22.424. ljudi (tujcev 2.726), letos pa 22.572 (tujcev 2377). Nasprotno pa so pri slapu Savice v Bohinju zabeležili KRANJ f Krompir 7Q do 80 din, solata 140 do 200 din, rdeča pesa 150 do 160 din, zelje 80 do 90 din, jabolka 200 do 250 din, hruške 300 do 350 din, breskve 300 do 360 din, marelice 400 din, fige 400 din, paradižnik 200 do 240 din, paprika 350 do 360 din, lubenice 200 din, fižol v stroč-ju 240 do 260 din, kumare 160 do 180 din, kumare za vlaganje 200 do 240 din, skuta 400 din, surovo maslo 1500 do 1600 din, kaša 300 din liter, ješprenj 180 do 220 din, pšenica 85 do 90 din, koruzna moka 130 do 140 din, ajdova moka 280 do 300 din, borov-nce 250 do 270 din, lisičke 120 do 150 din, korenček 30 din šopek perutnina živa 800 din kg, jajca 50 do 55 din komad. letos za 14 % manjši obisk kot lani. Lani si ga je namreč ogledalo 18.684 turistov (od tega 2560 tujcev), letos pa le 16.099 turistov (tujcev 2568). Iz teh podatkov je razviden razmeroma slab obisk tujih turistov v nekaterih gorenjskih muzejih (razen morda na Bledu). Kaj je vzrok temu? Pomanjkljiva propaganda? Slabo strokovno vodstvo po muzejih? Vse^ kakor vzroka ne bi kazalo iskati v nezainteresiranosti tujih turistov za našo pre- teklost. Vemo namreč, da se dajo zgodovinske znamenitosti zelo dobro »prodajati'«, če že gledamo s komercialnega stališča, to pa prav zato, ker je med inozemskimi turisti le malo takih, ki ne bi hoteli zvedeti o naši deželi tudi še kaj več kot le tisto, kar vidijo s ceste in iz avtomobila. Verjetno bo treba poiskati način, kako z boljšo propagando zagotoviti večji obiskov naših muzejih in s tem še bolj zainteresirati inozemske goste za našo deželo, -t Uboj na Podreči V gostilni na Podreči je v nedeljo, 8. avgusta, približno ob 5. uri popoldne vinjeni Janez Jug, traktorist iz Mavčič, zabodel s kuhinjskim nožem 21-letnega Rajka Vu-janoviča, delavca pri Komunalnem servisu Kranj. Neposredno pred tem dogodkom je Janez Jug prišel iz kuhinje v gostilno in izjavil, da bo z Vujanovičem obračunal. V nedeljo okrog druge ure popoldne je namreč Vujano- vič napadel Juga in ga pred gostilno na Podreči pretepal. Rajko Vujanovič je po prevozu v Zdravstveni dom v Kranju umrl zaradi velike vbodne rane v desni del prsi. Obdukcija, ki jo je odredilo javno tožilstvo, je ugotovila, da je prav ta poškodba povzročila smrt- Zoper Janeza Juga je uvedena preiskava, ker je obdolžen kaznivega dejanja uboja, razen tega pa so ga priprli. -a Neprevidno prehitevanje Pred dnevi se je pripetila v vasi Drulovka pri Kranju huda prometna nesreča. Trije vozniki so trčili skupaj s svojimi vozili, in sicer: angleški državljan 47-letni Denis Nevvbold, ki se je peljal z avtomobilom znamke »au-stin«, Avstrijec Alfred Holy, ki je upravljal vozilo »mer-cedes«, ter 34-letni nemški državljan Franz Boos, ki je prav' tako peljal osebno vozilo znamke »mercedes«. Anglež Nevvbold je peljal v smeri Ljubljana—Kranj. Ko je pripeljal v vas Drulovka na cesti I. reda, je pričel prehitevati ostala vozila, ki so peljala v isti smeri kot on. V tistem trenutku pa je nasproti pripeljal voznik; »mercedesa« Avstrijec Hoiv. Nobeden izmed njiju se ni' mogel trčenju izogniti. Oba razbita avtomobila sta obstala na cesti. Da pa je bila nesreča še večja, je takoj za Holvjem pripeljal iz smeri Kranja še avtoprevo/.nik Boos. Ta pa se je zaletel v osebni avtomobil Dunaj čana Holvja. Pri nesreči se jih je pet hudo telesno poškodovalo, trije pa lažje. Materialna škoda znaša okoli tri milijone dinarjev. J. Jarc Spet požar v Exotermu Na Polici pri Kranju je v podjetju »Exoterm« pred dnevi izbruhnil požar. Približno okoli 12. ure je pričel z delom pri sušilni peči nekvali-ficirni delavec I. M. Po nalogu mojstra bi ga moral pri delu nadzorovati S. B., ki je že dvel eti delal pri tej peči in je bil tega dela vešč. Ko j okoli 16.15 I. M. hotel peč ugasniti, je poklical v pomoč S. B. On peči ni ugasnil, temveč je dal I. M. samo navodila, kako naj to napravi. Peč je potem sam ugasnil, kljub temu, da je to delo prvič opravljal. Kmalu zatem je izbruhnil, požar. Najprej se je vnela peč, takoj za tem pa še ostrešje in streha. Po mnenju nekaterih je požar nastal zaradi tega, ker niso zaprli dotok olja. Na kn?j. požara so takoj prihiteli po- klicni gasilci iz Kranja in Ljubljane. Materialno škodo cenijo na približno tri in pol milijone dinarjev. — J. J. Cule se je poročil na Bledu Bled, i«, avgusta — Zvedeli smo, da se je danes ob 11.25 uri na matičnem uradu na Bledu poročil znani beograjski humorist, ki ga naši-ljudje poznajo predvsem z male« ga ekrana, Mija Aleksič —• Cule z 22-lelno študentko Ivanko Likič iz Zrenjanina. Pred matičnim uradom se je zbralo okrog 100 ljudi, pripravili pa so mu kratek folklorni sporerl. Za tem je odi šel na kosio v hotel Park. J. K. 11. AVGUST 1965 * GLAS Nove cene v jeseniški občini Reforma in standard (Nadaljevanje s 1. strani) zrela, smotrno gospodarjenje. Približno tisoč milijard dinarjev nepokritih izgub v naši državni bilanci (od katerih jih gre nekaj sto milijard na račun potresa v'Skopju, ostalo pa na tavaš nesmotrnega gospodarjenja) moramo likvidirati, razen tega pa si moramo ustvariti blagovne, ji-no.nčne in devizne zaloge, če nameravamo. stabilizirali naše tržišče. Brez zalog ne gre, to pa je investicija, ki nima nobene pretenzija povečati proizvodnjo, zato bo prizadela tako osebno kot splošno in investicijsko potrošnjo. Gre za čiste račune. Če bomo za nekaj časa malce zategnili pas, če bomo odločno prenehali z dosedanjo prakso, če bomo svojo lastno eksistenco iskali le v večji proizvodnji in v boljšem delu, če bomo končno sponzali, da je zaslužek odvisen le od dela in da le toliko lahko in smeš potrošiti, kolikor zaslužiš, potem bo reforma uspeš- na in bo dosegla svoj namen. Za take. odnose pa so vsi tisti naši delovni ljudje, ki so doslej naredili največ za naše dosedanje uspehe. Nikakor ne bomo smeli dovoliti, da bi v sedanjih pogojih, gospodarjenja skušali reševati standard delovnih ljudi z linearnim povečevanjem osebnih dohodkov od določene startne osnove brez poprejšnjega adekvatnega povečanja proizvodnje in storilnosti dela. Tako politiko že skušajo in bodo še skušali uveljaviti marsikje, treba pa se je proti njej odločno boriti. Standard bo v končni fazi rezultat le večje proizvodnje in boljše produktivnosti. Samo nominalno povečevanje osebnih dohodkov ob pomanjkanju proizvodov na trgu in ob nezmanjšanih stroških proizvodnje pa vodi le k višjim cenam, k še večji inflaciji in s tem nujno le k dlje trajajočemu zmanjšanju realnega standarda. a. Triler V ponedeljek smo se v zvezi z novimi cenami prehrambenih artiklov razgovarjali s Pavlom Lotričem, predsednikom občinskega odbora SZDL Jesenice. Povedal nam je, da koordinacijski odbor, ki je bil imenovan za spremljanje izvajanj novih gospodarskih ukrepov, neprestano zaseda in zasleduje gibanje cen. Dejal je, da so ugotovili, da so cene v glavnem pod zgornjo mejo, ki je bila podana v merilu republike in občine. Preko dovoljene višine ima 305 dinarjev, kar je za dinar ceno sladkor v kockah, kateremu je bila določena cena previsoko. Tudi za dinar nad ceno, ki jo jej sprejela skupščina občine, je bel kruh, ki stane 205 din namesto največ 204 din za kg. Za 7 dinarjev je bila previsoko določena cena olju v sodih, ki znaša 475 in za 8 din olju v steklenicah s ceno 510 din. Tov. Lo-trič je povedal, da bodo o tem razpravljali še na seji koordinacijskega odbora, kjer bodo sestavili ustrezen predlog za skupščino občin«, ki bo imela še ta teden sejo. Da bi bili seznanjeni tudi s cenami mesa, smo se oglasila pri direktorju mesarske- ga podjetja Jesenice Leopoldu Zoniku. On in komercialni direktor Mali Franc sta povedala, da so takoj naslednji dan po 6. avgustu, ko je imela občinska skupščina sejo, znižali za 100 dim ceno telečjemu mesu II. vrste, od 9. avgusta pa so znižali za 100 din tudi ceno telečjega iin govejega mesa I. vrste, ki za prvega znaša 1500, za drugega pa 1300 din. Tudi pri svinjskem mesu so jo postavili nižje za 50 din, tako da stane 1150 dim, svinjsko meso druge vrste pa 800 din. Zomik je dejal, da sta upravni odbor in delav-vsak dan zasedala. Na vprašanje, kako da so postavili skL svet po vprašanju cen cene izpod dovoljene višine, sta odgovorna dejala, da so jih povečali le za razliko v nabavni vrednosti. Osebnih dohodkov namreč niso še po- pravili, pač pa bodo za dopuste dali vsem po 8000 dinarjev. Kolikor bodo nabavne cene tako ostale, ne nameravajo spreminjati sedaj postavljenih, za povečanje osebnih dohodkov p bodo ukrenili vse, da znižajo stroške poslovanja. Kar zadeva najemnine za stanovanja pa so krajevne skupnosti občine Jesenice obvestile hišne svete o akontacijah na novo stanarino. To so določili tako, da so sedanjo pomnožili s koeficientom povečanja, in sicer za stanovanja, dograjena v letu 1959, z 2,00, 1960 z 1,90, 1961 z l,6(k 1962 z 1,55, 1963 z 1,35, 1964 z 1,15 in po letu 1964 z 1,00. Ker za avgust še niso uspeli zaračunati najemnine z novimi akontacijami, bodo prvo povečanje večji del plačali v dveh obrokih. B. Blenkuš Sprememba odlokov o cenah in slanarinah (Nadaljevanje s 1. strani) na za kubični meter po novem 30 din za gospodinjstva, za tiste pa, ki nimajo vgrajenih vodomerov, pa po 40 din na osebo ter dodatno po 30 din za WC in kopalnico. Več razprave pa je bilo pri sprejemanju cen za odvoz smeti, kar tudi opravlja Komunalno podjetje. Odborniki so podjetju očitali, da toga ne opravlja vestno, čeprav je podjetje navajalo za to tudi objektivne težave. S priporočilom, da mora podjetje poskrbeti, da bodo odvoz smeti vršili v prihodnje v redu, sta oba zbora le sprejela sklep, da je cena za odvoz smeti po 2 din od kvadratnega metra. Nazadnje sta oba zbora skupščine sprejela še popravek odloka o maloprodajnih cenah, in sicer so znižali cene kruhu in sladkorju za 1 din, olju pa za 8 din pri litru. Znižali so tudi marže za riž in kavo na 15 %, oziroma na 10 ",'n, če je blago embalirano ter za krompir, kislo zelje in repo na 10 %, domačemu sadju in zelenjavi na 15%, kar vse ie bilo doslej pod skupno mar?o 23%; za južno sadje pa so maržo zvijali od 23 na Odborniki so zelo ostro kritizirali pojave neupravičenega zviševanja cen za tiste izdelke, ki niso pod kontrolo, ker Volja prod vsem za gostinske uslug« ter cene pekovskih izdelkov. Na podlagi te razpravo sfn oba zbora skupščin« e - ' a.-- n o spre i ela skl ep, da r. . v-jy> pniemono vse gosoo-«dttaft£ organizacije na pod- ročju občine, da morajo cene realno planirati oziroma formirata, kar velja še posebno z gostinske in trgovske organizacije. Do prihodnje seje morajo skupščini predložiti kalkulacije vseh novih cen za svoje storitve in usluge. Obenem je bilo tudi urpavnemu organu skupščine naročeno, da v bodoče ne sme sprejeti prav nobene kalkulacije za zvišnje cen aH marž, če o tem niso razpravljali samoupravni organi tistega podjetja, ki tako zvišanje zahteva. Ponovno so zahtevali od referenta za cene in inšpekcijskih služb, da dosledno izvajajo vse ukrepe v zvezi z reformo in najstrožje kaznujejo vse tiste, ki ne hi delali v skladu s smernicami im novo-dili, izdanimi za izvedbo reforme. S. Brezavšček Najstrožji ukrepi (Nadaljevanje s 1. strani) na podjetja oz. njihovi direktorji iščejo in vidijo v reformi le sebe, kalkulacije za nove cene pa povsem administrativno sestavlajjo kar računovodje. Najhujše pa je to, da gre vse skupaj navadno kar mimo organov samoupravljanja in da taki postopki škodujejo reformi in ciljem, ki jih z njo nameravamo doseči. Zato bo javno tožilstvo s hitrimi in odločnimi postopki takoj reagiralo na vse take pojave. Pri tem bodo uporabljali vrsto zakonskih predpisov, bi so — razen novih ukrepov ,ki jih je sprejela zvezna skupščina — še vemdo v veljavi. Gre za uredbo o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ 49/59), pa za zakon o ureditvi poslovnih razmerij na trgu (Uradni list FLRJ 30/62). za zakon o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ 30/62) ln ne nazadnje tudi za kazenski zakonik s določbami členov: 227 — kršitev predpisov o cenah (Kdor zahteva ali sprejme za blago višje cene od predpisanih, se kaznuje...), 228 — dajanje prednosti kupcem, 233 — povzročanje motenj v proizvodnji ali na trgu. -at 250 let siniske alke V nedeljo so bile v Sinju zaključne slovesnosti ob jubilejni Sinjski alki, katere pokrovitelj je bil predsednik republike Josip Broz Tito. — Sinj, mestece v zagorski Dalmaciji, ima okoli 6000 prebivalcev. Omenja se že od leta 1402. Turki so ga zavzeli leta 1536, Benečani pa 1686. Leta 1715 so Sinjčani odbili napad turške vojske in v spomin na to zmago igrajo še zdaj vsako leto SlnJsko alko (viteške igre). Mednarodni koledar turističnih prireditev Na Gorenjski turistični prireditve. 22. avgusta bo t zvezi smo zvedeli, da že zbi- Kropi četrti Žebljarski dan rajo podatke za mednarodni 29. avgusta v Železnikih tretji koledar turističnih prireditev Čipkarski dan, 26. septembra za prihodnje leto. Propagandna skupnost sedmih alpskih držav izda namreč vsako leto koledar prireditev z naslovom »ALPS Interesting E ven is in the Alpine Coun-tries«, zato so že zaprosili tudi Gorenjsko turistično zvezo, naj jim do konca tega tedna (do 14. avgusta) pošlje podatke o pomembnejših prireditvah. Naštejmo nekaj takih prireditev v prihodnjem letu: 1. maja 1966 bo na Bledu mednarodno veslaško tekmovanje, ki sodi v okvir priprav na drugo svetovno veslaško prvenstvo. To bo na Bledu od 14. do 28. avgusta ali od 7. do 11. septembra, točen datum še ni znan. V škof j i Loki bodo konec maja spet mednarodne motociklistične dirke za Nagrado Loke, na Podljubelju pa septembra motokros (letošnji bo 19. septembra). Zima nam v začetku prihodnjega leta obeta precej zanimivih tekmovanj. Konec februarja bo v Kranjski gori mednarodno smučarsko tekmovanje FIS A v slalomu in veleslalomu za moške, v istem kraju pa bo v februarju tudi svetovno novinarsko prvenstvo v smučanju. Točni datumi še niso znani, Od 3. do 13. marca 1966 'bo v Sloveniji svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, katerega del bo tudi na umetnem drsališču pod Mežaklo na Jesenicah. Razen tega pa bodo prihodnje leto smučarski poleti na prenovljeni mamutski skakalnici v Planici. Ostale prireditve v poletnih mesecih, ki so na Gorenjskem že kar tradicionalne, bodo tudi prihodnje leto. V okusno urejeni razstavi na Gorenjskem sejmu opozarja Gorenjska turistična • zveza na nekatere letošnj« take Kravji bal v Bohinju itd. Preteklo nedeljo (8. avgusta) je bil pri Planšarskem jezeru na Jezerskem Ovčarski bal, ki bo približno v istem času tudi prihodnje leto. Pastirskega reja v Ratečah in Planici letos ne bo — zaradi preslabih finančnih sredstev turističnega društva Rateče in zaradi razmeroma slabega obiska te prireditve v preteklih letih. Bo pa prihodnje leto spet Kmečka ohcet v Bohinju, pa škofjeloške poletne prireditve, Tržiške letne igre, Gorenjski sejem itd. Bled kot središče turizma na Gorenjskem ima v sezoni stalne prireditve, ki jih napove vnaprej v vsakoletnih Blejskih turističnih informacijah. Za nedeljo, 15. avgusta, napovedujejo v dvorani Kazine izvolitev »Miss Bled 1965«, v septembru pa bo najvažnejša prireditev prvi mednarodni avtomobilski rally »Alpe-Adria«, ki bo trajal od 15. do 19. septembra. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi «a naročnike 40, za nena-ročnlke 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo