I. izdaja. Cena Din Uhaja mak dan tj ut raj raiven f ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Din l*—, lanskoletne 2'—; mo-lečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon urednifitva 80-70. 80-«9 tn R0-7> Jugoslovan Rokopisov bo vraSaa* Oglasi po tarifi lo dogovora Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica v Maribora, AleK-•androva cesta St 24, tel 29-60. V Celju: 81omškov trg 4. Pošt ček. rali Ljubljana 1JV62L St. 183 Ljubljana, torek, dne 11. avgusta 1931 Leto II. Povratek predsednika vlade v Beograd Izleti v bližnje kraje — V neposrednem stiku z narodom — Navdušene ovacije predsedniku vlade — Odhod v Han-Pijesak Pietro Ciriaci, papežev nuncij v Pragi, ki je postal znan vsled svojega nastopa proti nadškofu dr. Kordaču v Pragi. Okrožnica zagrebškega nadškofa dr. Bauerja Zagreli, 10. avgusta, k. Nadškof dr. Ante Bauer je izdal okrožnico, ki se glasi: Dne IG. avgusta se obhaja 10-letnica, odkar je Nj. Vel kralj Aleksander stopil na kraljevski prestol. V zvezi s tem odrejam, da se tega dne po dopoldanski sveti maši zapoje »Tebe Boga hvalimo« in moli molitev za kralja. Na to zahvalno svečanost naj župni uradi pravočasno Povabijo mestne oblasti in opozorijo svoje žup-Ijane. V Zagrebu, 4. avg. Anton V., m. p., nadškof.« Proslava 10-letnice vladanja N j. Vel. kralja Vranje, 10. avg. 1. Včeraj so se zastopniki vseh kulturnih, humanih in patriotičnih društev sestali in sklenili proslaviti lOletnico vladanja Nj. Vel. kralja na svečan način. Sličen sestanek je bil tudi v Kumanovem. Škofovski sestanek Zagreb, 10. avgusta, k. Te dni so se peljali skozi Zagreb in se tu ustavili beograjski nadškof, oče Rafael Rodič, splitski škof Honifačič in mostarski škof Alojzij Mišič, ki je prišel iz Dobrne. Vs trije so bili gostje naškofa Bauerja. Važno opozorilo ministrstva za trgovino Beograd, 10. avgusta. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo to-le naredbo: 1. da vsi sreski načelniki preko občinskih oblasti obvestijo ljudstvo, da je bolje in koristneje za kmetovalce, da ne pripeljejo žita na trg vsega naenkrat ali v velikih količinah, temveč v manjših količinah, da ne trpijo izgub: 2. da sreski načelniki preko občinskih uprav ponovijo, da bo država odkupila vso prihodnjo ietev postopoma in v manjših količinah, ker nima dovolj magazinov in skladišč, da bi mogla shraniti vso letošnjo veliko žetev. Država je že v prvem mesecu pokupila od kmetov okoli 30 tisoč vagonov; 3. da se strogo pazi, da kmetje ne pripeljejo na trg tudi onih količin žita, ki jim je za dom potrebna. Posebno je treba pri tem naglasiti, da bo država pozneje mogla kupovati žito po mnogo višjih cenah in to do 250 Din za 100 kg in še več ter bodo oni, ki prodajajo žito, ki ga rabijo za domačo potrebo, državi po 100 Din za 100 kg, morali kupovati isto žito po 250 Din za 100 kg ali še več; 4. ministrstvo ponavlja, da bo pozneje država plačevala vse višje cene kot zdaj, pa je zato reutabilnejše in pametnejše, da se kmetje za zdaj vzdržujejo prodajanja ali da prodajajo žito postopoma in v manjših količinah . Anglija mora varčevati London, 10. avgusta, n. Politični sotrudnik sDuily Maila« je objavil danes v svojem listu razgovor z Mac Donaldom. Mac Donald smatra, da je današnji finančni položaj Anglije zelo težak in kritičen. Zato bo ministrski predsednik prekinil svoj dopust in se 24. avgusta vrne v London. Sedaj se bavi s predlogi, ki jih je sestavila komisija za javno varčevanje. Njeno poročilo je sestavljeno zelo skrbno in ž veliko obzirnostjo, vendar pa ni bilo dobro, da se je objavilo. To je najbolj pokazala velika vznemirjenost, ki je nastala v javnosti, ko je bilo poročilo objavljeno. Nekateri politiki so predlagali Mac Donaldn, naj bi se sestavila koncentracijska vlada, ki bi lažje obvladala finančne težave. Mac Donald pa je sklenil, da gre po drugi poti. Sedanja vlada naj bi izdala celo vrsto drugih odredb, s katerimi želi doseči isti rezultat. Mac Donald se je o lem posvetoval s Stimsonom. >Daily Maik meni, da pride tudi pariški veleposlanik Edge zaradi te stvari v London. Varaždnske Toplicc, 10. avgusta. Po tritedenskem bivanju v Varaždinskih Toplicah je ministrski predsednik general Peter Živkovič včeraj zopet odpotoval v Beograd. Ves čas svojega bivanja v Varaždinskih Toplicah je bil ministrski predsednik predmet največje pozornosti vseh kopaliških gostov in domačinov, ki so mu ob vsaki priliki izkazovali svoje spoštovanje in svojo hvaležnost za njegove napore in njegovo plodonosno delo pri vodstvu državnih poslov. Čeprav je bilo bivanje g. ministrskega predsednika v Varaždinskih Toplicah namenjeno odmoru in okrepčilu, je tudi tu ves čas vodil tekoče državne posle ter od časa do časa posečal bližnje in daljne kraje v okolici, vršeč pri tem nadzorstvo nad delom državnih uradov in organov in želeč se osebno seznaniti s prilikami, potrebami in željami posameznih krajev. Njegovo zanimanje in razumevanje, ki ga je pokazal za potrebe in želje naroda, ter njegov ljubezniv nastop mu je takoj pridobil srca vseh in napravil povsod najgloblji vlis. Bivanje ministrskega predsednika generala Živkoviča v Varaždinskih Toplicah bo ostalo v trajnem spominu vseh gostov in domačinov kakor tudi vsega naroda in okolice. Zato je tudi bil odhod g. ministr-manifestacija hvaležnosti in zvestobe. Pred odhodom vlaka so se poslovili od ministr- skega predsednika predstavniki oblasti, zastopniki raznih društev in tudi priprosti seljaki iz naroda. Na kolodvoru se je zbrala velika množica občinstva, ki je prirejala predsedniku vlade navdušene ovacije. Zagreb, 10. avgusta, k. Snoči je na svojem povratku iz Varaždinskih Toplic prišel v Zagreb predsednik vlade general Peter Živkovič. On je najprej večerjal, potem pa se je sprehajal po Zrinjevcu, a ob 945 zvečer se je z brzim vlakom odpeljal v Beograd. Sarajevo. 10. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armijski general Peter Živkovič je dospel v Han Pjesak. Po plebiscitu v Prusiji Izid glasovanja — Plebiscit je propadel — Krvavi nemiri v Berlinu — Nov volilni red za Prusijo — Pretirana poročila — Vodja nacijonalnih socijalistov v Kolnu ubit Berlin, 10. avgusta. AA. Končni rezultat za tistega, ki bi mogel dati bližje podatke, glasovanja o razpustu pruskega deželnega zbora je ta-le: Za razpust je glasovalo 9,793.603, proti razpusta 391.317. Neveljavnih pa je bilo 23.600 glasov. Berlin, 10. avgusta. AA. Pruski plebiscit glede razpusta pruskega deželnega zbora je propadel, ker je glasovalo samo 9 milijonov 800.000 ali 37% namesto potrebnih 50 za razpust. Ta rezultat pripisujejo dejstvu, da se je mnogo komunistov vzdržalo glasovanja, številni nacijonalisti pa so se zbali ostre politične krize, ki bi nastala v primeru uspešnosti plebiscita ter radi tega niso glasovali. Spopad na trgu Biilow-Platz je zahteval 13 mrtvih in 30 ranjenih. Krvavi spopadi v Berlinu Berlin, 10. avgusta. AA. Wolff poroča, da je bilo snoči pred zgradbo komunističnega lista »Rote Faline« zbrana velika množica, ki je pričakovala rezultate glasovanja. Nenadoma so padli iz množice streli proti policijskim oddelkom, ki so delali red na ulici. Streli so pogodili 2 komandanta policijskih oddelkov ter nekega policijskega uslužbenca. Eden je ostal na mestu mrtev, drugi trije pa so bili težko ranjeni. Policija je nato začela razprševali množico ter ob tej priliki ranila eno osebo. Pred velikim pritiskom policijskih oddelkov so množice bežale na vse strani ter iskale zavetja v najbližjih hišah. Po tem incidentu je policija pojačila kontrolo nad pasanti ter preiskovala osebe na ulici, ali imajo orožja. Utrjeno stališče pruske vlade Berlin, 10. avgusta, d. Izid ljudskega glasovanja, ki je utrdil stališče pruske vlade do prihodnje pomladi, daje pruskemu ministrskemu predsedniku Braunu možnost, da dalje izvede svoje reformne načrte, ki naj bi se po njegovi volji še to zimo uresničili. V prvi vrsti gre za volilno pravico za pruski deželni zbor, ki naj se spremeni, in sicer v cilju, da se obsežni pruski parlament zmanjša. Pri ojačeni volilni udeležbi, ki se je kazala zadnja leta, bo pruski deželni zbor, ki obstoji sedaj iz 450 poslancev, zvišal svoje število na skoro G00 poslancev. Pruska vlada namerava predlagali spremembo volilnega reda v smeri, da bi se omejilo število poslancev na 300 ali na največ 350. Nadalje se bavi pruska vlada z načrtom reforme države. Dualizem med državo in Prusijo ni trajno več vzdr-zen Vlada hoče s pogajanji z državnimi taktorji brez spremembe ustave uvesti neke vrste upravne skupnosti med državo in Prusko. Pretirana poročila Berlin, 10. avgusta, d. Včerajšnja poročila od 16 ali celo 18 mrtvih pri nedeljskih spopadih med policijo in komunisti na Bii-lovvplatzu in okolici so močno pretirana. Policija poroča samo o 3 mrtvili in o 20 ranjenih, pač pa je bilo 104 oseb aretiranih. Od teh jih odpade 120 na komuniste. Policija je mnenja, da obstoje komunistične teroristične skupine, ki so med se-b°j v zvezi in so podrejene neki centrali. Policija je razpisala nagrado 20.000 mark po katerih bi bilo mogoče te ieroristične skupine, ki so v ozadju, ugotoviti in prijeti. Izredni ukrepi v okolici Bulowplatza so bili danes še poostreni. Na podlagi na-redbe državnega predsednika za pobijanje političnih izgredov so bili prepovedani vsi shodi in sprevodi pod milim nebom na Biilowplatzu in v okolici. Odrejeno je bilo tudi, da se zasede in zapre hiša Karla Liebknechta, kjer se nahaja, kakor znano, uredništvo »Rote Faline« in komunistično tajništvo. Ta odredba velja do vključno 20. avgusta. Vsi prostori in vsi vhodi se najstrožje nadzirajo. »Rote Faline« je bila vnovič za 14 dni ustavljena. Berlin, 10. avgusta. A A. Wolff poroča: V snočujem spopadu pred zgradbo uredništva komunističnega lista »Rote Fahne« je našlo smrt več oseb. V Semestenbergu je prišlo do spopada med Hitlerjevci in komunisti. Ranjeni so bili štirje nacijonal-ni socijalisti, 2 člana Reichsbaunerja in en komunist. Pariz, 10. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da so bili snočnji neredi pred uredništvom komunističnega lista »Rote Fahne« zelo resni. Za zdaj se še ne ve točno število žrtev demonstrantov. Mrtvila je okoli 15. Ko so hoteli imeti demonstranti sestanek, je policija stopila v akcijo. Pri tem je bilo ranjenih več oseb. Manjši nemiri tudi v provinci Berlin, 10. avgusta. A A. V toku snoč-njih nemirov, ki so jih povzročili komunisti v bližini zgradbe lista »Rote Fahne«:, je morala policija uporabiti orožje. Več ljudi je bilo ranjenih. O manjših nemirih poročajo tudi iz drugih mest, toda policija je v kali zadušila vsak poizkus povzročitve neredov. Pariz, 10. avgusta. AA. Po vesteh iz Osnabriicka je prišlo snoči do spopadov med nacijonalnimi socijalisti in policijo. V toku noči je bilo aretiranih 30 oseb. Pariz, 10. avgusta. AA. Havas poroča iz Kela, da je prišlo tam do resnih spopadov med nacijonalnimi socijalisti in člani Stahl-helma na eni, ter pristaši Reichsbannerja in socijalisti na drugi strani. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, od teh 5 težko. Vodja nacijonalnih socialistov ubit. Berlin, 10. avgusta. AA. Poročajo iz Kol-na, da je bil ubit vodja nacijonalnih socijalistov kolnske oblasti s strelom iz revolverja. Policijske oblasti so izvršile 8 aretacij. Med aretiranimi se nahajajo tudi morilci. Boj se bo nadaljeval Berlin, 10. avgusta, d. Stahlhelm je izdal proglas, v katerem pravi: Boj se bo nadaljeval. Ljudsko glasovanje je narodni fronti prineslo moralen uspeh. Naša fronta je še bolj narasla. Že pri Youngovem plebiscitu smo zbrali 3,600.000 glasov, pri ljudskem glasovanju za deželni zbor 5 milijonov 900.000 in sedaj je 10 milijonov glasovalo za naše zahteve. Tudi narodni socijalisti so izdali proglas, v katerem pravijo, da je od približno 10 milijonov glasov, ki so bili oddani za ljudsko glasovanje, vsaj 6—7 milijonov treba šteti _ na račun narodnih socijalistov. Po tem izidu bodo narodni socijalisti pri prihodnjih volitvah v Prusiji izšli kot najmočnejša stranka. Bombe na vlakih tudi v Nemčiji Berlin, 9. avgusta. AA. Wolff poroča, da se je snoči ob 21-45 dogodila velika eksplozija v brzovlaku, ki vozi na progi Ba-den - Frankfurt a/M-Berlin. Eksplozija se je zgodila na postaji Witterboru. Ob tej priliki je skočilo s tira 7 potniških vagonov ter vagon za prtljago in restavracijski voz. K sreči ni bilo mrtvih, pač pa so bile težko ranjene tri osebe in 16 lažje. Preiskovalna komisija nemških državnih železnic je našla na mestu nesreče žico, dolgo 200 metrov, z vžigalnikom na kraju. Komisija je ugotovila, da je bil radi eksplozije poškodovan del tračnic. Berlin, 10. avgusta. AA. Povodom atentata, ki je bil izvršen na brzi vlak Frankfurt a/M - Berlin na postaji VVitterborn, je izdala uradna časopisna agencija Wolff to-le obvestilo: »Radi eksplozije je bila uničena proga v dolžini 3 in pol metra. Detonacija je bila tako močna, da se je čula celo v nekem 13 km oddaljenem gozdu. Pri preiskavi proge je vlakovodja vlaka, na katerega je bil izvršen atentat, opazil na sosednjem tiru železen drog. Po tej progi bi moral takoj voziti drug vlak v nasprotni smeri. Z odstranitvijo droga je bila preprečena druga nesreča, ki bi bila nastopila. O priliki eksplozije sta bila 2 potnika težko, 13 pa lažje ranjenih. Po sklepu uprave državnih železnic se vrši na vseh progah stroga pojačena kontrola. Uprava državnih železnic je razpisala nagrado 20.000 mark za onega, ki najde zločince ali ki jih aretira.c Mac Donald je zadovoljen London, 10. avgusta. A A. Mac Donald je dejal v intervjuvu z dopisnikom >Daily Maila«, da'je zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z ameriškim zunanjim ministrom Stimsonom, Dejal je, da je razpravljal z njim o vseli važnih političnih in finančnih zadevah. London, 10. avgusta, n. Tednik »The People«, ki ga izdaja lastnik delavskega dnevnika »Daily Heralda«, poroča o tajnih razgovorih med angleškim ministrskim predsednikom Macdonal-dom in zunanjim ministrom Združenih držav Stimsonom na Škotskem. List pravi, da sta imela oba državnika na teh svojih sestankih v mislih splošno črtanje vojnih dolgov. Macdo-nald in Stimson sta se sporazumela v tem, da narodi ne morejo dalje prenašati teh ogromnih bremen. Govorila sta o načrtu, po katerem bi se vojni dolgovi v splošnem znižali za polovico Stimson je za to akcijo ukrenil že vse potrebno, pozval ameriškega poslanika iz Pariza v Anglijo, da mu obrazloži francosko stališče o črtanju vojnih dolgov. Posvetovanja se bodo nadaljevala ve pred Stimsonovim povratkom v, Ameriko. Nedeljski plebiscitf Najhujše je preprečeno, lo je prvo, kar je konstatiraJa vsa miroljubna Evropa, ko «© bili znani rezultati nedeljskega glasovanja v Nemčiji. Od skrajnih strank zahtevani plebiscit ni dal večine svojim predlagateljem, ki so ostali s skoraj 9 in pol milijona glasov v manjšini. Nedogledne in katastrofalne bi mogle biti posledice, da je izpadlo nedeljsko glasovanje v prilog skrajnjih strank. Vsaka mednarodna finančna pomoč bi bila za Nemčijo nedosegljiva, brez nje pa se Nemčija ne bi iflogla izkopati iz finančne krize. Ta bi se še poostrila, nemška valuta bi se zamajala in od zmage okrepljene skrajne stranke bi storile svoje, da bi bila revolucija v Nemčiji samo vprašanje dneva. Daljna posledica tega pa bi bila, da bi zopet silno naraslo nezaupanje med narodi, in vsa pričela konsolidacija Evrope bi bila do skrajnosti ogrožena. Vse te in morda še hujše in še nevarnejše posledice so z nedeljskim rezultatom zaenkrat preprečene in to je na vsak način razveseljiv uspeh nedeljskega glasovanja. Drugo vprašanje pa je, če bo ta uspeh tudi trajen, če ni uspeh pruske vlade le Pirova zmaga. Res sicer niso mogli doseči hitleri-janci potrebne večine, toda ravno tako je res, da tudi najresnejši razlogi njih nasprotnikov niso imeli na nemške volilce tega uspeha, da ne bi hitlerijanci napredovali tudi pri teh volitvah. Zato tudi ni brez podlage, če govore slahlhelmovci o svojem uspehu in še ponosno pripovedujejo, kako so zaporedoma napredovali pri vseh glasovanjih in sicer od 3,(XX).000 na 5,900.000 in sedaj skoraj na 10 milijonov. Res je sicer, da teh 10 milijonov ne odpade le na nje, temveč da so tu zbrani tudi komunistični glasovi. Toda na drugi strani je tudi v teh komunističnih glasovih uspeh fašistično razpoloženih nacijonali-elov, ker so bili ves čas votivnega boja oni volilni in ker so glasovali za njih predlog komunisti in ne oni za komunističen. Vse kaže, da so pri lovu za množicami hitlerijanci komuniste močno pretekli in prehaja ulica v roke hitlerijancev. Pregovor pravi, da v kompaniji še vrag pogine, in zdi se, da so si komunisti zbrali tako slabo kom-panijo, ko so šli skupno z desnimi nacijona-listi v boj. Kakor govore vsa poročila, so namreč komunistični volivci v velikem številu ostali doma, dokaz, da je stranka preveč: zahtevala od njih in da se je uračunala. Pa še drug moment je važen po presoji medeljskega glasovanja. Na volišče je bilo treba, priti samo onim, ki so bili za razpust pruskega deželnega zbora, glasovi vseh drugih, ki so ostali doma, pa se štejejo kol -proti glasovi. Še nikdar pa ni prišlo na volišče 100 odstotkov volivcev in pri normalni volivni udeležbi bi od skrajnih strank doseženo število glasov morda doseglo število za vlado oddanih glasov. Boj se nadaljuje! To geslo so sedaj pro-klamirali nacijonalisti iz Hitlerjevega in Hugenbergovega tabora. Niti najmanje ni dvomiti, da se bo to geslo tudi uveljavilo, ker imajo skrajne stranke še to prednost, da je večina mladine v njih taboru. Od akademske mladine je skoraj 80 odstotkov v nacijonalističnm taboru in prav isto je tudi z drugo mladino. Vsled tega se avtomatično poveča vsako leto število volivcev (Skrajnih strank, dočirn se število pristašev zmernih strank manjša. Ker pa na drugi strani udarna sila hitlerijancev nikakor ne popušča, bo njena privlačnost na mladino ostala. To lem bolj, ker je nemška vlada v takšnih težavah, da mora pred narod skoraj s samo nepopularnimi zakoni. Perspektiva vsled tega za hitlerijance nikakor ni neugodna in nevarnost hitlerijanske zmage nikakor še ni preprečena. Ne pa tudi nujna, toda le pod enim pogojem, če bodo srednje stranke z enakim elanom nastopale za svoje ideje, kakor pa to delajo skrajne stranke. Danes pa takšnega elana pri sredinskih strankah ni, temveč se pri njih vedno opaža strah pred novim narastkom hitlerijancev, vsled česar je tudi njih politika medla in samo negativen odgovor na hitlerijanske zahteve. Takšna politika pa je mnogo preslabotna, da bi trajno osvojila množice, ki se z defenzivno politiko, pa naj bo še tako pametna, nikakor ne zadovoljujejo. Nedeljsko glasovanje je preprečilo zaenkrat najhujše, ni pa še dalo končne odločitve. Vendar pa je doseženo vsaj to, da je dobila nemška vlada čas, da si pridobi zaupanje mednarodnega sveta ter dobi s tem možnost za ureditev nemške finančne krize. Toda s koketiranjem s hitlerijanskimi zahtevami to ni dosegljivo, temveč le z iskrenim izvrševanjem obvez, ki jih je Nemčija sprejela in podpisala. Uspehi Jugoslovanov na Masarykovi olimpijadi Praga, 9. avgusta. AA. Včeraj je bila v Par-dubieah druga Masarykova olimpijska tekma, pri kateri so sodelovali tekmovalci devetih držav. V izbirnem teku na 400 m je zasedel tretje mesto Jugoslovan TuCan, ki je pretekel progo v 52'9 sek. V izbirnem teku z zaprekami na progi 100 m je bil prvi Jugoslovan Buratovič s 164 sek. Pri končni tekmi v metanju krogle je zasedel četrto mesto Jugoslovan Narančič s 13T8 m. Pri maratonski tekmi jp bil enajsti Jugoslovan šporn. Važna poročila iz ministrstva za kmetijstvo Izvoz vina -- Izpiti za stalističarje v ministrstvu za kmetijstvo Pravilnik za izvoz pšenice, rži in koruze na češko - Tarife za izvoz svežega sadja - Strokovni izpiti v stroki agrarne reforme Beograd, 10. avgusta. A A. Etnološka postaja v Bukovit pri Negolinu je poslala oddelku za bilčno proizvodnjo ministrstva za kmetijstvo poročilo o izvozu vina julija t. 1. Po tem poročilu je bilo iz moravske in donavske banovine izvoženih 6227-40 hi vina, in sicer iz donavske 6106 in iz moravske pa 120 hi; od tega je šlo v Italijo 5207, na Češkoslovaško 757, v Av-strijo 742, v Švico 120 hi. Beograd, 10. avgusta. AA. Minister za kmetijstvo je na osnovi čl. 6 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov za statističarje ministrstva za kmetijstvo sklenil, da se za leto 1931 ustanovi pri ministrstvu za kmetijstvo komisija za izpraševanje kandidatov za polaganje lega izpita. V komisijo pridejo: Mirko Mojsilovič, načelnik; Bogoljub Miloševič in Pantelje Nikolič, inšpektorja; namestnika pa Zoltan Marcel in Albin Radikon, inšpektorja ministrstva za kmetijstvo. Kot delovodja bo posloval Dragoljub Gjorgjevič, pomožni tajnik ministrstva za kmetijstvo. Beograd, 10. avgusta. AA. S sklepom ministrstva za kmetijstvo je podaljšan rok veljave pravilnika za izvoz pšenice, rži in koruze v jugoslovansko - češkoslovaškem prometu od 1. avgusta do 31. decembra t. 1. Isto velja za jugoslovansko-madžarski in jugoslovansko-italijanski promet. Beograd, 10. avgusta. A A. Z veljavnostjo od 20. avgusta t. I. stopi v veljavo dodatek 1. k zvezku 4 tarife za jugoslovansko-nemški promet. Vse dozdaj izdane spremembe in dopolnitve glede tarife za izvoz svežega sadja ostanejo. Dodatek je mogoče kupiti pri glavnih blagajnah vseh železniških direkcij. Beograd,10. avgusta. AA. Generalna direkcija državnih železnic je izdala nova pravila glede odpošiljanja in pretovarjanja vagonskih pošiljk svežih jabolk za izvoz. Beograd, 10. avgusta. AA. Minister za kmetijstvo je na osnovi čl. 6 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov v strokah agrarne reforme in agrarno-prav-nih zadev za uradnike s popolno fakul-tetsko, s popolno srednješolsko in nepopolno srednješolsko izobrazbo sklenil, da se ustanovi za leto 1931 izpraševalna komisija za izpraševanje kandidatov v ministrstvu za kmetijstvo. Komisijo sestavljajo: Zvonimir Turina, načelnik, Konstantin Nikolič, Zoltan Marcel, inšpektorja, dalje Albin Radikon, inšpektor, in Sljepan Bajer, agrarni referent ministrstva za kmetijstvo kot namestnika. Komisija se bo za polaganje državnih strokovnih izpitov za gospodarske stroke in zadružništva izpopolnila še z enim članom pristojnega strokovnega oddelka ministrstva za kmetijstvo, ki ga bo odobril načelnik oddelka. Ža delovodjo je določen Dragoljub Gjorgjevič, pomožni tajnik ministrstva za kmetijstvo. Beograd, 10. avgusta. A A. Centralna komisija za kontrolo sadja, namenjenega za izvoz, pri ministrstvu za trgovino in industrijo bo imela svojo drugo sejo v četrtek 13. t. m. ob 11. dopoldne v ministrstvu za trgovino in industrijo. Komisija bo razpravljala o tekočih zadevah ter o kreditih za uspešno kontrolo sadja, namenjenega za izvoz. Beograd, 10. avgusta. A A. Kmetijska ogledna in kontrolna postaja v Mariboru je obvestila oddelek za bilčno proizvodnjo ministrstva za kmetijstvo o uvozu kalijeve soli v juliju 1931. V našo državo je 'bilo uvoženih 120.000 kg kalijeve soli. Proti bombašem in atentatorjem Bratislava, 10. avgusta, o. »Slovenski Denik« je objavil članek, vkaterem pravi med drugim: »Ko destruktivni elementi, ki delujejo v tujini proti svoji rodni zemlji, niso mogli v vseh teh letih izzvati nemirov v državi, so spremenili svojo taktiko in hoteli z bombami širiti paniko in vznemirjenje med prebivalstvom v Jugoslaviji. Pri tem je najbolj tragično to, da se žrtvujejo prav nedolžni ljudje. Sovražniki so jo nekoč obtoževali, da pošilja bombe v razne dele Evrope, tega pa niso nikoli mogli dokazati. Resnica pa je ravno nasprotna. »Prijatelji« so ji poslali desetorice bomb in atentatorjev, ki so uničili-celo vrsto člove- ških življenj, medtem ko nista ne bivša Srbija ne sedanja Jugoslavija poslali njim niti enega takšnega »daru«. V tem primeru gre izključno za početje takozvanih emigrantov, Madjaronov in črno-žoltih, ki delajo za dunajski in bu-dimpeštanski denar. Ko bi oblasti sosednjih držav Jugoslaviji pomagale v preiskavah, bi prav gotovo uspelo najti zločince, ker se bombe ne dajo niti z največjo opreznostjo v nekaj minutah postaviti med stene železniških vagonov, marveč je treba za to mnogo časa in pomagačev. Ti pa se še vedno s svojimi kolovodji vred skrivajo pri — sosedih.« Fašistovske proslave Rim, 10. avgusta. AA. Agencija Stefani poroča iz Gorice, da se je zbralo včeraj v Gorici nad 10 tisoč bivših bojevnikov iz vse Italije, da proslavijo lSletaico italijanske osvojitve Gorice. Tajnik fašistične stranke Giuriati je po reviji bojevnikov govoril o zgodovinskem pomenu osvojitve Gorice. — Opoldne je odšel Giuriati s predstavniki oblasti na pokopališče v Redig-pulio, da počasti grob vojvode Aoste. Trst, 10. avgusta. AA. Včeraj so istrski fašisti v Kopru proslavili 151etnico smrti Nazaria Saura. Svečanosti so prisostvovali številni parlamentarci, zastopniki oblasti ter minister za mornarico Sirianni, ki je imel govor, v katerem je navduševal fašiste k patrijolizmu. Po govoru je odšel minister k morju, kamor je vrgel venec. Slavil je tudi tu fašizem, Ducea in italijansko mornarico. Trst, 10. avgusta, n. V Gorici so se davi zaključile svečanosti ob 10-letnici osvojitve Gorice. Udeleženci so si včeraj ogledali važnejša bojišča, danas pa so odpotovali v Sredipolje, kjer so bili na grobeh padlih vojakov. Generalni fašistični tajnik Giuriati je imel govor, v katerem je naglasil važnost dogodka pred 15. leti in dejal: »Mi smo se tu borili, krvaveli in zmagali. Naša zmaga je dobila svoj izraz v fašizmu. Fašizem ,ie naslednik te zmage in on bo italijanski narod vodil do novih in še bolj smelih podjetij. In to le ne na bojišču, kamor nas bo pozvala bodočnost, nego tudi na kulturnem in gospodarskem polju. Fašizem hoče zmagati. Odhod nemških državnikov iz Rima Rim, 9. avgusta. AA. Agencija Stefani poroča: Snoči ob 2P40 sta odpotovala v Berlin nemška državnika Briinlng in Curtius. Na kolodvoru se je poslovil italijanski minister za zunanje zadeve Grandi, nemška poslanika pri Kvirinalu in Vatikanu, italijanski poslanik v Berlinu, poslanec Peretti, šef presbiroja italijanskega predseništva vlade ter veliko število visokih uradnikov italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Berlin, 10. avgusta. AA. Bruning in Curtius sta se vrnila iz Rima. Rim, 10. avgusta, n. Ves tisk pripisuje še nadalje veliko važnost sestanku dr. Briininga z Mussolinijem. »Tribuna« trdi, da je bil ta sestanek prvi izmed najbolj značilnih diplomatskih sestankov v novi politični evropski eri. Koristil ni le Nemčiji in Italiji, marveč vsej Evropi. Ob koncu svojega slavospeva rimskemu sestanku prinaša list kratko izjavo dr. Briininga, V svoji Izjavi je dr. Briining dejal, da so stare teorije o gospodarskih odnošajih med po-edinimi državami popolnoma zastarele in da je sedai čas, da jih ljudje in države opustijo. Počastitev spomina našega velikega prijatelja Švicarja dr. Reissa V nedeljo so v Beogradu zelo svečano odkrili spomenik dr. Reissu, katerega mu je postavilo Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov. Kralja je zastopal adjutant general Pavle Pavlovič. Spomenik stoji na najlepšem kraju topči-derskega pokopališča. Predsednika vlade je zastopal pomočnik ministra g. Lukič. Zastopane so bile tudi vse oblasti. Pozornost je vzbudil tajnik Poillus d’Orijeiit g. Oordier, ki je bil intimni prijatelj ppkojnega Reissa. Novzoč je bil iudi Reissov prijatelj francoski novinar De-bochet. Spomenik je bil obložen s številnimi venci. Ob njem je slala četa vojakov in vojaška godba, ki je pred svečanostjo zasvirala našo, francosko in švicarsko himno. Na spomeniku je napis: 1914—1018 — Svojemu vojnemu drugu, prijatelju Srbov v najtežjih dneh, borilcu za pravico, resnico in pravo, švicarskemu profesorju dr. Reissu 1931, Beograd. Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov. Delo komisij« strokovnjakov London, 10. avgusta, n. Komisija finančnih strokovnjakov, ki se je sestala že pred londonsko konferenco 7 velesil, da uredi vsa tehnična vprašanja za definitivno sestavo Hooverjevega načrta o moratoriju, se jutri popoldne znova sestane. Poročilo komisije je v glavnem že izdelano, pa čakajo le še, da obvestijo posamezni finančni strokovnjaki svoje vlade o vsebini lega poročila. Ko bodo prispeli vsi odgovori po a-meznih vlad, se bo poročilo definitivno n iigi-ralo in se bo predložilo vsem prizadetim \ kidam. Menijo, da ho v sredo komisija finančnih strokovnjakov zaključila svoje delo. Brezposelnost in prohibicija v Zedinjenih državah Newyork, 10. avgusta. AA. Federacija delavcev je poslala predsedniku Hoovru predstavko, v kateri z ozirom na vladajočo brezposelnost predlaga spremebmo zakona o prohibiciji, tako da se dovoli fabrikacija in prodaja vina in piva. Na ta način bi velik del sedmih milijonov brezposelnih, kolikor jih je zdaj v Ameriki, prišel do zaslužka. Težka nesreča v Hankau-u Pariz, 9. avgusta. Poročajo iz Hankova, da se je radi velikih neviht porušila bolnica katoliške misije v domačinskem delu mesta. 400 bolnikov je ostalo pod ruševinami. Mislijo, da so našli vsi smrt. VREMENSKA NAPQVED Dunaj, 10. avgusta. «1. Počasno zboljšanje, polagoma topleje. i Zaključek plavalnih tekem Jadran prvak v seniorskem plavanju, Jug v waterpo!u - Častno II. mestu Ilirije Jadran si pribori dragocen Petrinovičcv pokal v skupni oceni s 93 točkami pred Ilirijo s 84 točkami Ljubljana, 10. avgusta. V nedeljo so se vršile finalne plavalne tekme za seniorsko državno prvenstvo. Krasen dan ie dopoldne in popoldne privabil na kopališče Ilirije rekordno število gledalcev. Tekme so nudile zanimivo borbo. Skoro na vseh točkah so bili postavljeni novi državni rekordi. Dominirali so zlasti tekmovalci splitskega Jadrana, ki so razven v treh točkah zasedli vsa prva mesta. V plavanju je zasedel prvo mesto Jadran (Split) s 270 točkami. 2. Ilirija 119, 3. Jug (Dubrovnik) 74, 4. V. K. Beograd 17. 5. in 6. Gradjanski (Karlovac) in Primorje 13. V vvaterpolu je vrstni red: 1. Jug, 2. Jadran, 3. Ilirija, 4. Primorje. 5. Bob, 6. KSU. Nedeljski rezultati so bili: 1500 m prosto seniorji 1. Bibiča (Jug) 22:51-9 državni rekord! 2. Bulat (Beograd) 23:372. 3. Bonačič (Jadran) 24:21, 4. Jesih (Ilirija) 24:36-6, 5. Bradarič (Jug) 27:49. 6. Harse (Jadran) 28:47-8. Točke: Jug 15. Beograd 8. Jadran 6. Ilirija 3. Bibiča je plaval zelo enakomerno, vsakih 100 m okoli 1:34. Lep čas je dosegel Jesih, skoro za minuto bolje ko na podsaveznem prvenstvu. 400 m prosto seniorke 1. Roje (Jadran) 6:35-8 državni rekord!, ‘2. Godina (Jadran) 7:19-3, 3. Šurič (Jadran) 7:58-4, 4. Wohlfart (Ilirija) 8:32-6. ■ Sigurna zmaga državne prvakinje. Točke: Jadr. 32, Jug 15, Beograd 8, Ilirija 6. 200 m prsno seniorji 1 Sever (Ilirija) 3:16-4. 2. Ferček (Gradj.) ?i ^ \ h Brankovič (Gradj.) 3:17-9, 4. Birimiša (Jadr.) 3:19, 5. Midzor (Jadr.) 3:191, 6. Nikolajevič (Beograd) 3:26-8. Od začetka do kom zanimiva borba za prvo mesto. Stanje: Jadr. 37. Ilirija 19. Jug 15. Gradj 13 Beograd 9. .100 m hrbtno seniorke 1. Kaliterna (Jadran) 1:44-6. 2. Woblt'art (11.) 1:45, 3. Šurič (Jadran) 1:50-9. 4. Paumgarten (II.) 2 minuti, llirijanka je izgubila prvo mesto le radi slabe taktike, ker je lik pred ciljem še enkrat zamahnila z rokama in se je z glavo preje dotaknila cilja kot Splitčanka z roko. Stanje. Jadran 55, Ilirija 30, Jug 15 itd. 100 ni prosto seniorji 1. Senjanovič (Jadran) 1:03-8. 2. Malič (Jug) 1:06-2. 3. Brainovie (Jadran) 1:06-2, 4. Gazzari (Jadran) 1:06-8, 5. Fritsch (Ilirija) 1:10-7, 6. Turnšek (Ilirija). Sigurna zmaga. Drugi in tretji sta prispela skoro istočasno na cilj Stanje: Jadran 76. Ilirija 33. Jug -23 itd, 4 X 100 in prosto seniorke 1. Jadran 1. (Senjanovič. Šurič, Godina Roje) 6:13-8, 2. Ilirija (Sever, Paumgarten Wobl-fart, Fettich M.) 6:42-3, 3. Jadran II. 7:26 Stanje: Jadran 112. Ilirija 49 itd. 3 X 100 m mešano seniorji 1. Jadran I. (Birimiša, Gazzari, Senjanovič) 3:52-4. 2. .lug I. (Samardžič, Grbič, Matič) 3:59-8, 3. Ilirija 1. (Sever, Žirovnik, Fritsch) 4:00'8. 4. Jadran H. 4:05, 5. Ilirija II. 4:19-7, 6. Jug II. Prve tri štafete so dosegle boljše čase od starega rekorda, vendar ne more bili niti eden od teli priznan, ker plavači niso imeli predpisanih dresov. Stanje: Jadran 144, Ilirija 63, Jug 41 itd. Nato sta se vršili dve vvaterpolo tekmi. Jug : Ilirija 7:0 (5:0) Ilirija je izgubila dosti visoko proti držav-nemu prvaku, kar pa je v mnogem sama kriva. Precej je oškodoval domače tudi sodnik g. Še-rič, kj je izključil igrača Ilirije, igrača Juga pa pustil v igri za povsem enak incident (oba sta vrgla žogo v zrak, ko je sodnik žvižgal). Tekma je bila spremljana po burnih protestih proti sodniku s strani publike, ki ga je po končani tekmi bolela vreči v bazen. Jadran : Primorje 14:2 (7:0) Najvišji score tekmovanja. Jadran je dosegel gole skoro brez napora. Pri Primorju je ugajal edino Kolar, ki je tudi zabil dva krasna gola. Sodil je prav dobro g. Kramaršič 400 m prosto seniorji: 1. Senjanovič (Jadran) 5:34-5 državni rekord! (v predteku je dosegel boljši čas, vendar takrat ni imel predpisanega kostima) 2 Bulat (Beograd) 5:39-7 Iudi boljše od rekorda;. 3. Bonaču: (Jadran) 5:44 enako rekordu! 4. Bibiča (Jug) 5:48-8. 5. Jesih (Ilirija 6:01-8, 6. Dobrovič (Jug) 6:08. Stanje: Jadr. 162. Ilirija 65, Jug 45, Beograd 17 itd. 100 m prosto seniorke 1. Roje (Jadran) 1:20'4, 2. Godina (Jadran) 1:27-4, 3. Fettich M. (Ilirija 1:28, 4. Wolilfart (Ilirija) 1:37-6. Bojetova je plavala boljše od rekorda, vendar je Lampretova (Ilirija) dosegla na podsaveznem prvenstvu boljši čas 1:17-3, kar pa še ni priznano. Točke: Jadran 183, Ilirija 73 itd Sledil je poizkus rušenja rekorda na 100 m prosto po Lampretovi, — Radi slabega starta (zdrsnila je v vodo) je dosegla za njo slab čas 1:19*8. kar pa je Še vedno boljše od Časa. kr ga je malo preje dosegla RojetoVa. 160 m hrbtno seniorji 1. Gazzari (Jadran) 1:20-8. 2. Žirovnik (II.) 1:21-1, 3. Grbič (Jug) 1:25-9. 4. Medved (Ilirija) Hfr’ »• Fabr.is ( ,UK) 1:34-7. 6. Payer (Ilirija) 1:41-5. Žirovnik je pred ciljem zašel v progo in izgubil radi tega prvo mesto. Stanje: Jadran 196, Ilirija 85, Jug 52 itd. 200 in prsno seniorke 1. Prekuh (Prim.) 3:45. ‘2. Sever (Ilirija) 3:47-7. 3. Mrkušič (Jadran) 3:48-4. 4. Kaliterna (Jadran) 3:49"2. Sevrova si je v spurtu zasigu-rala drugo mesto. Stanje: Jadran 204, Ilirija 93, Beograd 17, Gradjanski in Primorje 13. Radi pomanjkanja prostora prinesemo ostale športne vesti jutri. Holelne radosti tveh hvaljevičev v Han e situ že nekaj tednov prebiva v poletnem dvorcu Nj. Vel. kralja kraljeva družina. Na visoki planoti v divnem borovem gozdu je ta poletni lovski dvorec Nj. Vel. kralja. Tudi v dneh naj večje poletne suše je v njem gozdna svežina, kajti leži 1110 m nad morjem. Han Pijesak je najbolj priljubljeno poletno bivališče naših kraljevičev. Tako radi preživijo tu poletje, kakor zimo v brezkrajnih radostih zimskega športa ob blejskem jezeru. Ves dan prebijejo kraljeviči na planinskih livadah ali v senci stoletnih borov. Vsak izmed treh bratov si izbere sebi primerno zabavo. Športne vaje kraljevičev Tomislava in Andreja že po osmi uri se začuje smeh in čebljanje veselih kraljevičev. Prvi pride iz dvorca princ Andrej z veliko žogo, katero vali po ravani pred vilo in ves vzhičen gleda za njo. Takoj za njim pride princ Tomislav. Sam pripelje svoj mali avto, pregleda vse njegove dele in preizkusi, če je vse v redu. Za tem se hitro ozre na levo in desno in pogleda, če ga kdo ne opazuje. Cim opazi da ga kdo pozdravlja, dvigne kraljevič svojo ročico visoko do temena in resno odzdravlja. Potem sede v svoj avto katerega poganja z nogami kakor kolo proti svojemu v igri z žogo zatopljenemu bratcu. Tu princ Tomislav pozabi na svoj avtomobil in oba kraljeviča kot prava športnika začneta vež-bati z žogo, katero brcata po vsej široki zeleni livadi. Pri teh vežbah, kakor pri zimskem športu na Bledu se kraljevič Tomislav izkaže kot navdušen pravi športnik. Kako se prestolonaslednik uči Točno ob 9. uri pride iz poletnega dvorca prestolonaslednik Peter. Njegoya učilnica je na prostem v senci jelke in bora. Učenje se tako vrši na prostem v svežem planinskem zraku. Cim bližje učilnice prihaja prestolonaslednik, tem bolj pospeši svoje korake in stopi vedro in š smehom pred svojega učitelja. Učenje se takoj prične in prestolonaslednik najde v njem zabavo in zadovoljstvo Nič ne občuti, kako potekajo ure. Predmeti se vrstijo v dveh urah, tako da prestolonaslednik menjavanja niti ne opazi Ob 11. uri gre prestolonaslednik na izprehod v spremstvu svojega učitelja in dežurnega adjutanta. Toda tudi ta izprehod je del px»11 steklenico kolon, olja v skupni vrednosti 550 dinarjem. Za Ramičem je izdana tiralica. ■ Tatvina, Iz odprtega predala mizice v parnem kopališču hotela >Slon< je bila ukradena uslužbencu Francu Kugliču rjava usnjata listni- ca s 60 Din gotovine in več listiu.fini. Skupna škoda znaša 80 Din. Mcn?fb©F m Na. Hindenbiirgovi tehniki v Oldenbiirgu je napravil le dni diplomski izpit za zrakoplov-nega inženirja g. Josip Halb vidi, sin tukajšnjega hotelirja. m Razstava deških ročnih del. V nedeljo dopoldne je bila v deški meščanski šoli razstava izdelkov obiskovalcev učiteljskega tečaja za ro-kotvorni pouk. Pod vodstvom ravnatelja g. Hu-nieka je razstavilo 25 učiteljev in učiteljic razna rezbarska, risarska, mizarska, pleskarska, strugarska, kiparska, lepenkarska, fotoamater-ska in druga dela. Razstava, katero je obiskovalo veliko število občinstva, je pokazala, da je tečaj vzgojil vrsto izbranih učiteljev in učiteljic, ki bodo s pridom širili svoje pridobljeno znanje med mestno in podeželsko mladino. Gg. ravnatelj Humek, učitelja Kos in Korošec zaslužijo zalo vse priznanje, prav tako pa tudi obiskovalci tečaja. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Gustav Habjanič, pekovski pomočnik in Matilda Kunpleševa, delavka; Ivan Pihler, ključavničar in Amalija Gorjupova, preddelav-ka; Alojzij Rimmerhofer, strojevodja in Elizabeta Cvetkova, zasebnica; Martin Jus, ključavničar in Angela Puconjeva, zasebnica; Franc Križaj, finančni preglednik in Katica Fijavševa, zasebnica; Ivan Gajšek, mehanik in Uršula Žič-karjeva, zasebnica, ter Maks Pungračič, elektrotehnik in Antonija Krepkova, skiadiščnica. Bilo srečno I m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Avgust Gradišnik, mizar, star 25 let; Friderik Šlik, učenec, star 10 let! Viktor Karnik, sin delavca, star 1 mesec; Matija Pa val ec, tesar, star 7!) let in Anton Sagaj, zasebnik, star 72 lel. Naj v miru počivajo! m Smrtna kosa. Na posledicah srčne kapi je v nedeljo umrla v cvetu mladosti gdč. Mici Tie-fengruberjeva, edina hčerka tukajšnjega upokojenega poštnega uradnika g. Karla Tiefen-gruberja. Blag ji spomin! Staršem globoko sožalje! m Zn brezposelne. Borza dela v Mariboru rabi: 2 hlapca, mlinarja, 2 čevljarja, viničarja, mizarja, 9 navadnih delavcev, 17' kmečkih dekel. 2 gospodinji, 2 strojni pletilji, 2 šteparici, hotelsko sobarico, hotelsko kuharico, 3 orožniške kuharice, 2 trgovski pomočnici, 2 pomožni delavki, 12 kuharic, 25 služkinj, 3 sobarice, 2 boljši gospodinji, vzgojiteljico in eno vajenko za šivanje gornjih delov čevljev. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno .TAKOB LAH. Maribor. 1184 m Zaradi žene. V Radvanju sta se v soboto sprla delavec Anton Nemil in njegov prijatelj Peter Gunek zaradi Nendlove žene. Pri tem je Gunek udaril Nendla tako motno dvakrat po glavi, da je med potjo v mesto obnemogel in so ga morali prepeljati v bolnišnico. m Zastrupljen,je. V soboto se je v Spodnjem Dupleku zastrupila s pokvarjenimi klobasami vsa Mercova družina, in sicer mati, tri hčerke in sin? Vseh pet so morali z rešilnim avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Doma je ostal samo oče, posestnik Merc, ki je bil ob času večerje slučajno odsoten. m Padec s kolesa. V nedeljo popoldne je padel s kolesa 18-letni usnjarski vajenec Josip Bratušek s Pobrežja in se ranil na levi roki. Prvo pomoč so mu nudili na reševalni postaji. m Krvava podoknica. V Vrhdolu je neki tekmec napadel in udaril s sekiro po glavi 19-letnega delavca Ivana Žunka prav v trenutku, ko je v nedeljo zvečer pel podoknico svojemu dekletu. Težko ranjenega mladeniča so z rešilnim avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, napadalca pa so orožniki baje tudi že izsledili in aretirali. m Nezgoda cigana. Včeraj zjutraj se je 'na Tržaški cesti zdrobilo kolo prj nekem cigan- &CKZ2CVŽZ2 Mlada plesalka Natalija Miloševič je dotrpela Pred dnevi smo poročali o tragični življenski usodi mlade, lepe in nadarjene plesalke Natalije Miloševičeve, ki se je vrnila iz tujine na smrt bolna v Beograd. Iz Beograda poročajo, da je po večdnevni borbi s smrtjo v petek popoldne v velikih mukah izdihnila svojo mlado dušo. Natalija je bila rojena 1. 1908. v žabcu. Bila je iz ugledne rodbine. Takoj po prevratu se je posvetila plesni umetnosti. Angažirana je bila v beograjskem gledališču. Njena učiteljica je bila ga. Isačenko, ki je tudi zakrivila njeno prezgodno tragično smrt. že pred petimi leti je mlada umetnica opazila, da z njenimi pljuči ni vse v redu. Hotela je k zdravniku, ga. Isačenko ji je pa rekla, da je to samo njena domišljija in da je zdra- va. Pred meseci je morala stati na odru pri predstavi v Parizu nad eno uro. Tedaj se ji je prvič vlila kri. Plesalka je vzdržala do kraja. Ko je prišla z odra, se ji je znova vlila kri in od tega časa ni mogla več na oder. Začelo je zanjo strašno trpljenje. Komaj se ji je po- srečilo, da je dobila od Isačenke dovoljenje, da je odšla v Beograd, kjer je legla v posteljo in ni več vstala. Neka njena tovarišica, ki je bila z njo v plesni skupini ge. Isačenko, je pripovedovala o življenju mlade Natalije takole: Neverjetno je, kako je ga. Isačenko ravnala z nami. Stradale smo po cele dneve. Vesele smo bile, če smo dobile na dan čaj in kos trdega kruha. Ga. Isačenko je pa živela v izobilju in nosila denar, ki ga je z našim trudom zaslužila, v banko. Imele smo popoldansko in večerno predstavo. Po popoldanski predstavi pa se nismo smele preobleči in sleči kostume in izprati šminko, temveč smo morale počakati v garderobi do večerne predstave, samo da se nam ni bilo treba dvakrat lepotičiti, kajti ga. Isačenko je sama plačevala lepotila. Spati smo morale dostikrat v garderobi, da ni bilo treba ge. Isačenki plačevati sta-novanja. Plače nismo nikoli dobile, pač pa s* nam vedno kazali račune za kostume itd. V takih razmerah so iz- rabljali velik talent mlade Natalije. To ji je podkopalo mlado življenje. Zadnja njena želja je bila, naj jo pokopljejo oblečeno kot nevesto. Nenavaden zločin ljubosumnega blaznega Iz Kumanova poročajo, da je pred dnevi zagonetno izginil z vasi Opaje sin uglednega Ar-navta 23-letni Šefket Šabauovič. Vsa vas in okolica je bila vznemirjena, ker mladeniča več dni ni bilo domov. Naposled je Šabanovič prijavil oblastem, da je njegov sin izginil. Orožniki so uvedli obširno preiskavo in našli Šefketovo truplo v okolici Opaja. Na truplu ni bilo znakov, ki bi kazali, da je mladenič umrl nasilne smili. Ko so truplo obducirali, so zdravniki ugotovili, da je zadela mladeniča kap. Zanimivo pa je, kako je bil mladenič ob življenje. Ljubil je neko vaško lepotico, v katero se je zaljubil tudi neki Isufovic, napol blazen, ki pa ni bil nevaren. Dekle je zalezoval in Šefketu večkrat grozil, da ga bo umoril, če ne bo pustil dekle v miru. Niti dekle niti Šefket nista vzela malo •teh groženj resno. Usodnega dne pa je blaznež srečal Šelketa samega v gozdu. Dobil je silen napad, vzel velik nož iz žepa in se navalil na tekmeca. Ko mu je nastavil nož na grlo, da bi mu ga prerezal, je Šefketa od strahu zadela kap. b 1* Zagreba so odšli francoski politehniki v Sisek. Zagreb je zelo lepo sprejel francoske politehnike, ki so prišli iz Varaždina v Zagreb v soboto. Vzbujali so s svojimi uniformami po mestu pozornost. Večerjali so v Maksimirju. Ogledali so si tehnično fakulteto, Jugoslovansko akademijo in galerijo slik. Svečan obed so jim priredili v Gradskem podrumu. Iz Zagreba so odpotovali v Sisek. b Direktorja Evgena Gleka so izpustili. V nedeljo smo poročali o senzacionalni aretaciji direktorja Evgena Eleka v Novem Sadu. Pri za-slišnju je izjavil, da je imel pravico do vsega denarja, katerega si je prisvojil. V nedeljo so direktorja izpustili iz zaporov, da se bo zagovarjal na svobodi. skein vozu. ( io';;,ii' so vsi padli z voza, a se ni nič hudega primerilo, le neki cigan si je zlomil desno roko. m Nevaren konj. V nedeljo je neki konj tako ugriznil v roko A n I o n n Sušo, hlapca v splošni bolnišnici, da so ga morali operirati. _m Poskusen samomor. Z lizolom se je zastrupila včeraj 18-Ietna služkinja Ana II. iz Frama. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in tako rešili življenje. Umoriti se je bolela zaradi nesrečne ljubezni. m Nesrečen lovec. \ lovsko puško se je v nedeljo po nesreči obstrelil v Ribnici na Pohorju 88-letui posel n ik Franc Vizjak. Naboj mu je razmesaril desno dlan. in čelo. Zdravi se v bolnišnici. m Krvav spopad. V Prebukovju pri Slovenski Bistrici je v noči na ponedeljek svak prerezal Irebuh 38-leLnemu posesluiku Antonu Bolšniku, da so mu izstopila čreva in so ga morali z vso naglic. > prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Malo je u| . n ja, da bo okreval. ni Izsleditev V nedeljo zvečer je bila slučajno • aretirana brezposelna služkinja Ana Belčičeva, stara 37 let, doma iz Beduje v Hrvaškem Zagorju. Ko so jo privedli na policijo, so pa našli pn njej dve alpakasti žlici, 2 cinasti žlici, 1 aluminijasto žlico, :s vilice in 1 nož, kar je oči-viduo nekje ukradla. Razen tega pa so ugotovili tud/, da jo že od I. 1929 zasleduje sodišče, ker je svoji tedanji gospodinji ge. Vollgruberje-vi ukradla več oblek, bluz, srajc itd. v skupni vrednosti 1260 Din. Izročena bo sodišču. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 in Aretacije. V nedeljo je imela naša policija precej posla, aretirala je: Rudolfa B., ker je vozil avlo brez voznega dopustila; Franca S. radi suma tatvine denarja; Manjo Z. in Jožefo P. radi suma tatvino denarja; Ivana V. radi pijanosti, Josipa l-f. radi kolesarenja brez luči; Karola S. radi razgrajanja in neposlušnosti ter Ano B. radi suma prostitucije in tatvine m Vlom v barako. Franjo Zorec, pomožni delavec pri podjetju Vrabci na Betnavski cesli je prijavil policiji da je v nedeljo popoldne nekdo vlomil v gradbeno barako, v kateri je imel spravljene svoje stvari. Vlomilec je odnesel lesen^ kovčeg, uro budilko, dve srajci, spodnje hlače, britev, jermen in čopič v skupni vrednosti 210 Din. ni Tatvina denarja. V nedeljo zvečer je v gostilni Pri roži« na Koroški cesti popivala neka družba in se naposled sprla, ker je Jožefu P izginila denarnica s 1440 Din. Radi suma tatvine so bili zalo aretirani delavec Franc S. in dve ženski, ki pa vsi odločno zanikajo vsako krivdo. Smrtna kosa. V Zavodni na Cesti na grad tš. 8 je 8. t. m. umrla 74-letna posestnica .sporu Ana. — V Trnovljah št. 26 je 8. t. m umrla 70-letna posestnica Pilih Marija — V Javni bolnici sta umrla 8. t. m. 61-ietni delavec Klančnik Ivan iz Kokarja pri Gorniem gradu, 9. t. m. pa 73-letni sluga Barilli Oton iz r rankopanske ulice št. 9. * Borza dela v Celju išče po 1 pastirja, hlapca h konj^n, oženjenega viničarja brez otrok, majarja, kovača, čevljarja, 2 mizarska, po l kamnoseškega, kovaškega, mesarskega vajenca, 15 kmetskih dekel, 6 služkinj, 3 gostilniške služkinje, 2 natakarici, 2 orožniški kuharici, 1 kmetsko varuško, 1 šiviljo, 1 gostilniško kuharico, 1 kuharico, 1 hišnico, 1 kuharsko vajenko. * Avtomobil treščil v telefonski drog. V nedeljo zvečer okoli 8. ure je na cesti pred Vojnikom trčil osebni avto, last g. Fazarinca, trgovca v Mariboru, v telefonski drog ter ga prevrnil. Avto sam je precej poškodovan, dva potnika pa sta bila lažje ranjena. Nezgoda se je zgodila, ker je odpovedala zavora. * Požar. V nedeljo popoldan ob 1. uri je izbruhnil požar pri posestniku Gračnerju v Medlogu. Vsled vnetja saj se je zažgala slamnata streha. Domači gasilci so požar hitro pogasili, tako da gasilcem iz mesta in Gaberja ni bilo treba stopiti v akcijo. * Zopet tatvine koles. Nekaj mesecev že ni bilo v Celju nobene tatvine kolesa, pretekli teden pa so se kolesarji vendar zopet spravili na delo. Iz veže poslopja ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici je bilo delavcu Kovaču Karlu iz Pečovnika ukradeno kolo vredno 800 Din. V Miklošičevi ulici je bilo iz neke veže v soboto ukradeno kolo. Bržkone je obe tatvini izvršil eden in isti tat. * škandalozen prizor je nudila neka ženska v nedeljo zvečer, ki je z dveletnim otrokom v skrajno pijanem stanju hodila po mestu, češ, da ne more najti svojega stanovanja na Dečkovem trgu. V takih slučajih bi morala intervenirati poMcija ter vsaj otroka spraviti na varno. Samomor neznanca v Grubarjevem kanalu Včeraj popoldne je skočil v Grubarjev kanal neznan moški okoli 5(1 let star — Pred samo- morom je oddal priporočeno poslovilno pismo na g. Kolenca v št. Rupertu na Dolenjskem Ljubljana, 10. avg. Popoldne ob 14. je skočil v Grubarjev kanal nasproti vojašnice v Hradeckega vasi neznan moški. Mimoidoči so mu takoj priskočili na pomoč in ga potegnili na suho. a njihova pomoč jo bila zastonj, ker je bil neznanec že mrtev. Truplo neznanca je dala policijska komisija: nadzornik Močnik in zdravnik dr. Avramovič po ogledu prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Neznanec je okoli 50 let slar, srednje postave, podolgovatega obraza, temnih, kratko pristriženih las, precej plešast, neobrit, oblečen v temnorjavo obleko, črne čevlje, pisano srajco in spodnje hlače. Pri njem so našli le 4 Din gotovine, svinjski mehur za tobak, recepis od 10. t. m., po katerem je oddal na šentjakobski pošli priporočeno pismo za Otmarja Kolenca v St. Rupertu na Dolenjskem, in podobico s sliko pokojnega misijonarja Franca Pirca, umrlega leta 1929 v misijonišču v Grobljah. Kdor bi vedel postreči glede neznanca * podatki, naj se *glasi na kriminalnem oddelku na policiji. Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!,.. Veličastna Vilhar jeva proslava ob zapadnih mejnikih Odlični predstavniki med Vilharjevimi častilci Zastopnik bana srezkl poglavar iz Logatca g. Tekavčič, zastopniki vojske kap. Ilič, por. (olič in podpor. Kostanič, ljubljanski župan dr. Puc, bivši minister Hribar, rektor dr. Serko, zastopnika Sokola br. Luce Strauss in' br. dr. Kandare i. t. d. Debela megla je pokrivala našo belo Ljubljano in vso njeno okolico, množice Ljubljančanov pa so se trumoma prerivale na glavnem kolodvoru, saj je megla dober znak lepega vremena. Vlaki so odhajali prenatrpani potnikov na vse božje strani. Tudi naš je počasi sopihal proti jugozapadu. V Borovnici se je prikazalo zlato solnce, da svečano prisostvuje prazniku malega ljudstva — tam kjer betonirani mejniki glodajo živo meso. Planina, samotna postaja — ostala si tako skromna, brez vsakega pozdrava. kakor da je tvoje pusto zidovje v resnici neprikladno za vsako dekoracijo. — Množice hite proti Planini z vseh strani logaškega sreza, prah drvečih avtomobilov jih zagrinja, tam na obzorju pa vihra na ogromnem drogu modno-bela-rdeča zastava, ponosno in odločno. Vilharjev dom — nasproti v belo kopreno zavita soha na visokem podstavku. Pisana množica — kmetsko ljudstvo. Smehljajoči obrazi, ponosni in samozavestni, narahlo pobarvani s pigmentom zapadnega Slovenca. Bledi kanclij-ski obrazi, vmes rdeče sokolske srajce, junaška vojska, pestre narodne noše. resni gasilci, dostojanstvena duhovščina. Živ ornament našega ljudstva! Svečanostno vzvalove akordi cerkniške godbe. množice se zganejo, povelja odjeknejo. Sokolska konjenica, godba, sokolski praporji, člani. članice in naraščaj, številni venci, gorenjske in belokranjske narodne noše, prapori gasilcev, gasilci, prapori P. Z., N. I). D., zastopniki oblasti in raznih korporacij, za njimi pa številni častilci velikega Nolranjca. Povorka je formirana, v strumnem koraku se vije proti Dolenji planini v cerkev k svečanemu bogoslužju. Matičarji s svojilni mojstrskimi glasovi dvigajo praznično razpoloženje. znovali 1918 s praznikom svojega lastnega državnega rojstva. Danes dokažemo svetu, da Imeli smo ljudi — na gori hrast, — imeli smo ljudi — v poljani svet — tostran in onstran državne meje. Današnji naš slavljenec Miroslav Vilhar je bil Notranjec, Slovenec in Jugoslovan z vso svojo lepo in svetlo pesniško umetniško dušo. Bil je sin kršnega Krasa in Notranjec od glave do peta. saj se je rodil tu v Planini, šolal v Postojni, oženil v Senožečah. Njegov mentor Fran Levstik — hišni učitelj njegovih otrok — čegar stoletnico prznujemo letos in smo jo tako sijajno počastili v Velikih Laščah pred par dnevi, je zapisal v svojem programu že 1867 naše narodno in državno edin-stvo, kar nam tako lepo označi tudi naš Vilhar v svoji pesmi »Na Kalu«, kjer pravi > »Jaz tudi z rojaki vzdihnem, trpim, In želje goreče sred Pivke topim. Ker vslišane bile še niso doslej, pogrezni jih zemlja' pod zemljo naprej!« Kako lepo in pesniško navdahnjeno lovi svojo Pivko v Unčo in to zopet pod zemljo naprej v Ljubljanico in to zopet »Naprej do dežele, kjer Sava bobni, med brate, med sesiri, med naše ljudi!« Naprej do kraljevskega Beograda in še naprej v Dunav in Črno morje, saj je zapel njegov sin, naš jugoslovanski glasbenik, v svoji budnici in narod po je s svojo srčno krvjo po- m Pred odkritjem spomenika Slavnostni govornik prot. dr. Puntar na govorniški tribuni. Za njim predsednik g. Blažon in nadučitelj g. Urbančič. V kotu Vilharjevo oprsje na spomenikh. Zopet se zbirajo množice okrog klesanega današnjega slavljenca. Obširen trg jedva prevzema vso maso ljudi, ki tiho in verno prisostvuje manifestaciji svojega velikega rojaka. Predsednik g. Blažon pozdravlja, tajnik šol. upr. g. Urbančič se zahvaljuje, imenoma posebno zastopniku g. bana sreskemu načelniku dr. Tekavčiču, zastopniku vojske kapetanu Iliču, ljubljanskemu županu dr. Pucu. ministru n. r. Ivanu Hribarju, rektorju univerze dr. Šerku, zastopniku sokolske župe br. Štravsu, zastopnikom Sofe, N. S. Z.. P. Z.. Glasbeni Matici, primorski mladini in drugim. Na tribuni se nahajajo poleg imenovanih: prosvetni inšpektor v i>. \V ester, ravnatelj Mahkota, komponist Stanko 1’remorl. cerkniški dekan, mnogoštevilni župani in drugi odlični zastopniki. Uesedo povzame proL dr. Puntar. Žalost, obenem pa odločnost izraža njegova beseda. Mejniki so tu in stražarji, vendar besede, ki jih čuti srce, ne smejo biti izgovorjene. Bog je. ki stoji še trdneje kol mejniki, tisti Bog. v katerega je veroval tudi Vilhar, on, ki nam je 1. 1918 prinesel svobodo in ki bo skrbel tudi za našo bodočnost. Dve ideji slovenska in jugoslovanska sta iz nas ustvarjali — ljudstvo in narod. Trnjeva je bila pot Vilharja, trnjeva tudi pot našega naroda. Nimamo tisočletne kulture, ne dvatisočletne, ni tritisočletne. Naša kultura nima kanonov, pač pa našo narodno pesem, ki zadivlja vse narode. Mlada je ta kultura in v mladosti je njena sila. Stara kultura je zapisana smrti. Matičarji so uiionirali pod taktirko g. Jiivan-c» 'Jenkovo »Molitev«, logaški pevski zbor pa »V spomin Miroslavu Vilharju«. V imenu g. bana je spregovoril sreski načelnik g. dr. Tekavčič, nakar se je oglasil slavnostni govornik g. Lojze Urbančič. Svobodni rojaki! »Čujte Rore in bregovi, da sinovi Slave smo! Tako nam je zapovedal naš ltlicar. vodnik in Prerok Miroslav Vilhar, ki je ugledal našo lepo domovino v tej hiši pred nami ti. septembra leta 1818. Stoletnico njegovega rojstva smo torej pra- « pravil ter zapel: »Slovenac. Srb, Hrvat. za uviek brat i brat!« Odkod? Dokod? Saj oče pove sivemu Krasu, da od morja do morja: »Tebi krilo je zeleno vgrabil tržni Benečan, a sedaj si solnčnim žarkom vihram si v oblast podan. 6. januarja 1929, ki je najsvetejši dan v naši povestnici, ker nam je v njo vklesal narodno in državno edinstvo. In ko gledamo po domovini okrog, ne vidimo več med seboj grdih ljudi, ki bi sejali med nami sovraštvo mesto ljubezni, razdor mesto edinstva. Bratje Jugoslovani smo vsi! V nadaljnem govoru je govornik očrtal vse nacijonalne in duhovne boje, vse trpljenje Vilharja — budnika narodne zavesti in tudi zgodovino vpostavitve njegovega spomenika. Svoj govor je zaključil: Ob bregu Ljubljane šest tednov sem bil, miru ne, le voda sem tamkaj kalil. Rekel sem tudi, da so naši slavljenci poznali sokolsko edinstvo. Vsi vemo, da je bil boje vi t i Levstik podtajnik in telovadec južnega Sokola že v tedanji dobi, a zložil je Sokolsko potnico Miroslav Vilhar in jo posvetil južnemu Sokolu 26. rožnika 1864, a to je načelnik Sokola poklonil ljubljanskim Slovenkam, Iz vsega Vilharjevega delovanja spoznamo, da se je udejstvoval na vseh poljih narodne prosvete po Vrazovi smernici. Iz naroda za narod! »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« in »Slovenac, Srb, Hrvat za uviek brat i brat!« Od tam preko bo donela sem k nam Volaričeva: 1'.no devo le bom ljubil.« Kocjančičeva: »Soča voda je šumela...« in Hajdrihova: »Buči, buči morje Adrijansko« in mi vsklikamo v svojih dušah: »Brodarjem pomoči nesimo naš čilnic pogube otmimo in ogromni. soi/.a !i bučiš iz planinskega raja do rodnih krajev naših prvih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda naše narodne in državne buduice Bože pravde — Lepa naša domovina — Naprej zastava Slave! Slava našim pesnikom in prerokom! Slava Vilharju! Pisatelj Matičič se je v imenu bojevnikov poklonil Vilharjevemu spominu. Atnerikanski Slovenci pa so ga pozdravili po »zastopnici g. Mariji Janče vi. Predsednik je nato spustil zaveso in v vsej svoji veličini se je pokazalo mojstrsko delo Nolranjca. kiparja Sajovica. Prezrljiv pogled je obrnjen tja, kjer so Vilharju skrunili njegovo mogočno besedo in ga zavlekli v zakolje; obenem pa je ta pogled odločen in neustrašen, saj nam pravi, da je tudi tam — naš dom. Predsednik je prečital nalo brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je izzvalo viharno odobra- vanje in vzklikanje našemu vrhovnemu stražarju. Cerkniški godci pa so zaigrali Bože pravde. S spremnimi govori so položili vence: občina Planina, društvo Soča, Logaško pevsko društvo, J. U. U., sekcija Ljubljana, N. S. D., P. Z., Primorska mladina simboličen venec iz bodečih než z državnim trakom iu napisom bratje-bra-tu, ves zavit v črnino, Pevsko društvo Planina in odbor za postavitev spomenika. »Morje adrijansko« je v grlih Matičarjev zaključilo odkritje. V gostilni Pelicon se je nato vršil častni banket za povabljene goste, popoldan pa se je slavnost nadaljevala z veliko sokolsko veselico na vrtu g. Milavca. Popoldanski dež je sicer nekaj gostov odpravil domov, večina pa je ostala do poznega večera. Smrtna nesreča pred Unionom v Ljubljani številni ponesrečenci — Hu Ljubljana, 10. avgusta. Dopoldne je povozil avto pred Unionom 71-letnega postreščka Franca Matjašiča iz Hrenove ulice 16. Matjašič je zadobil tako hude notranje poškodbe, da jim je ob 13-45 podlegel. 31-letni delavec Jože Kosmač se je pri sestavljanju strešnega sloja pr.i podjetniku Ravniharju v Linhartovi ulici vsekal s sekiro v levo nogo. 20-lelni mizar Anton Tomšič iz' Dravelj je padel na cesti Bled—Radovljica z motocikla in si pretresel možgane. 26J etui elekromonler Vladimir Kokolovič iz Zagreba se je na igrišču Primorja sprl z ne- da avtomobilska nesreča katerimi >drukenji« in zadobil v pretepu poškodbe na gla^i. Nat Klanjem se je sinoči prevrnil avto, last tvrdke »Slograd:, v katerem so se peljali iz Boh. Bistrice v Ljubljano člani Lukanove in Bleiweisove rodbine. K sreči so zadobil! le polkovnik g. Blei\veis, Stana Lukanova in*njena hčerka Vida lažje poškodbe, dooiin so drugi ostali nepoškodovani. Nesreča se je zgodila, ker je šofiral mesto šoferja Marko Bleiweis. Avlo se je popolnoma razbil in se je družba pripeljala v Ljubljano z dvema avtolaksijema. V bolnišnici so ponesrečence obvezali in jih poslali v domačo oskrbo. Valovi Mure so ga pogoltnili Mladega hlapca Jančita je prijel v reki krč in je utonil — Njegovega trupla še niso našli Hrastje Mota, 9. avgusta. V četrtek proti večeru se je raznesla po prijazni vasici murskega polja Hrastje-Mota, tik zdravilišča Slatina Radenci pretresljiva vest, da je v Muri nekdo utonil. Kmalu se je razvedelo, da je bil to 22-letni Drvaričev hlapec Janči iz Hrastja. Tega dne je bil silno vroč dan in se je šel, da se malo ohladi, kopat v Muro, kot je to že večkrat storil kdaj prej. Pri Divjakovem mlinu se je skupno z mlinarjem spustil v vodo, ki je tam precej deroča in takoj od brega vstran tudi precej globoka. Vendar se mu tokrat, dasi ni bil posebno dober plavač, ni nič hudega zgodilo in sta se z mlinarjem, ko sta prišla z vode, pri južini prav živahno razgovarjala. Zlasti le bil dobre volje Janči, ki še zdaleka ni slutil, da ga čaka še ta dan — smrt. Po opravljeni južini se je, razpoložen kot je bil, ponovno zagnal v vodo in predno se je nje- Z naporom udušen gozdni požar v Mariji Reki Trbovlje, 10. avgustu. V soboto v opoldanskih urah je izbruhnil na dosedaj še nepojasnejen način v gozdu pri Križu, ki je last Iv. Škrbec, požar, ki se je naglo širil. Prvi so prihiteli na inesto požara naši mladi gasilci od Sv. Katarine, ki so se neumorno prizadevali ves popoldne in pozno v noč, da bi gozdni požar omejili. Ker se jim to kljub dolgotrajnemu gašenju ni posrečilo, so zaprosili trboveljske tržke in rudniške gasilce, da jim pridejo na pomoč. Pozno v noč so oddelki obeh gasilskih društev z avtomobili odhiteli na kraj požara, katerega so kinalo nato omejili in proti eni po popolnoči popolnoma pogasili. Spretnost in izurjenost naših gasilcev se je pri lej priliki zopet izkazala, kajti znano je, da je potrebna pri gozdnih požarih posebna taktika napada ognja, ki so ga tudi takrat naši vrli gasilci uspešno izvršili. Umetno zobov je v grlu — 100 kilogr. težka plošča na nogi — S sekiro v nogo namesto v hlod Tli hude nesreče na Jesenicah Jesenice, 9. avgusta. V zadnjih dveh dneh minulega tedna so se pripetile pri nas "kar tri nesreče. Najprej so pripeljali v tukajšnjo bolnico bratovske skladnice tovarniškega delavca Janka, ki se mu je pri kihanju zarila kljuka umetne čeljusti v grlo. Tega ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, da mu odstranijo predmet iz grla z operacijo. Pred dnevi smo poročali v »Jugoslovanu« o podobni nesreči, ko se je pri padcu s kolesa med vožnjo zarila delavcu Vidicu umetna čeljust v grlo. V petek zvečer pa se je v tovarni ponesrečil delavec Košir Tomaž. Padla mu je na nogo 800 kg težka železna plašča in mu nogo precej ranila v gležnju. K sreči je padla plošča le nekaj centimetrov globoko in ni bil pritisk tako silen. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico na Javorniku, kjer so ugotovili, da ni zlomljena nobena kost. Rana ni težka, vendar bo bolnik moral ostati delj časa v postelji. V soboto popoldne pa se je pripetila tretja ne. sreča. Triindvajsetletni Pogačnik Jože, doma iz Krope, je bil zaposlen pri lesnem trgovcu gosp. Kunčiču Antonu z Blejske Dobrave. Tega dne je tesal les; pri tesanju pa mu je sekira spodrsnila in je z ostrino v precejšnjem zamahu zadel sebe mesto hloda. Zadal si je večjo 10 cm dolgo rano pod kolenom na levi nogi. Rana je precej globoka in je ranjena nekoliko tudi kost v krači. Prerezane žile mu je g. dr. Kogoj podvezal v tukajšnji bolnici, kamor so ponesrečenca pripeljali, in zevajočo rano zašli. Z večernim osebnim vlakom pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. gov sokopalec prav zavedel in tovariša pogrešil, je bila že nesreča tu. Janče je namreč brez vsakega najmanjšega hrupa (bržčas njegovih obupnih klicev radi šumeče reke ni nihče slišal) izginil v valovih Mure za vedno. Bržčas ga je popadel krč. Mlinar je še dolgo po nesreči hodil obupno ob bregu, a je, ko je sprevidel, da je vse upanje zaman, odnesel obleko utopljenega fanta gospodarju Drvariču in mu povedal žalostno novico. Seveda so ponesrečenca začeli takoj iskati, a ga do danes, ko to poročamo, žal še niso našli. Mladenič, doma iz neke vasi v Prekmurju, je služil pri Drvariču dobri dve leti ter bil izredno marljiv, zato je nesrečni dogodek pri domačih in vsem, ki so ga poznali, vzbudil tem globlje sočutje. Pripominjamo, da je to samo v letošnjem letu že 5. žrtev Mure ter priporočamo kopalcem zato čim več previdnosti. Znižane cene mesu v radovljiškem srezu Radovljica, 9. avgusta, (ilede na pocenitev živine so se na pritisk sreskega načelstva v Radovljici sporazumno s predstavniki mesarjev določile do nadaljnja (do konca sezije) le-le cene mesu, ki se smatrajo za enkrat za primerne: a) Govedina s kostmi: J. vrsta 15, II. vrsta IS, 111. vrsla 10 Din kg; brez kosti: I. vrsta 20 II. vrsta 17, 111. vrsta 14 Din kg. h) Teleta s kostmi: 1. vrsta 18, II. vrsta 16, lit. vrsta 14 Din kg. Cena teletine brez kosti se bo naknadno določila. c) Prašiči: 1. kare 20 (za Bled 22), I! kare 1«, III. kare 14 Din kg. Pripominjamo, da je bilo znižanje cen mesu v našem okraju že nujno potrebno. Treba je, da se zaščitijo interesi knn la — producenta in lionsumenta. Pričakujemo, da se bodo cene mesu po seziji še bolj znižale. Uvidevni mesarji so sami spoznali, da morajo radi pocenitve živini' z cenami mesa navzdol. Tisti pa, ki tega ne uvidijo in ki ne bodo znižali cene mesu, bodo pač imeli opravka s sodiščem. Dolžnost občinskih in drugih organov je, da vsako tozadevno nepravilnost prijavijo. Hud trk kolesarja in motociklista Kamnik, 10. avgusta, v nedeljo zvečer se je zgodila na cesti Kamnik—Stranje nesreča, ki le po sreči ni zahtevala človeških 2rtev. Kolesar trgovski so-trudnik Ivan Potočnik iz Kamnika se je peljal s kolesom iz Stranj domov. Ob istem času se je peljal iz Kamnika v Stahovico kovač Prane Lampelj iz Jarš pri Mostah z motornim kolesom. Na zadnjem sedežu se je peljala z njim Anica Jurjovec, natakarica iz Kamnika. Na ovinku pri Urbanifovem vrtu v bližini šole sta se znašla kolesar i motociklist nenadoma drug pred drugim. Karambol ie bil seveda neizogiben. Motocikel je podrl kolesarja na tla in ga pokopal pod sabo. Jurjovčeva je zletela daleč stran s sedeža in obležala na tleh na cesti v težki nezavesti. Ljudje, ki so bili v bližini, sfe takoj prihiteli ponesrečencem na pomoč. Nezgoda je nastala zaradi tega, ker je vozil Lampelj po sredi ceste mesto po desni strani. Pa tudi Potočnik je napačno vozil. Potočnikove poškodbe so hujše. Močno je potolčen po glavi in po desni nogi. Baje ima pretrgano v glavi neko žilo. Pretresel si je tudi možgane. Tako tudi Jurjovčeva. Potočnika so takoj prepeljali v Kamnik, kjer mu je zdravnica dr. Elza Soss nudila prvo pomoč. Nato so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. Kdo je kriv nesreče, še ni znano. Orožniki so uvedi* preiskavo. Poljčane Velika ljudska tombola. Naše gasilno, eno najstarejših tukajšnjih društev, ki bo skoro obhajalo 50-letnico obstoja, bo priredilo na praznik v soboto 15. avgusta veliko ljudsko tombolo in to v vseh vrtnih prostorih hotela Bau-mann z začetkom ob 14. url. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce In cenike brezplačno Zborovanje agrarnih interesentov V dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani se Je zbralo v nedeljo 9. avgusta nad 300 delegatov novoustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug in zaupnikov »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«. Zborovanja so se udeležili tudi bivši minister g. Ivan Pucelj, ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« g. Fran Trček, bivši načelnik kmetijskega oddelka g. Ivo Sancin in drugi zastopniki raznih strokovnih organizacij. Predsednik »Zveze slov. agrarnih interesentov« g. Ivan Stražišar je otvoril zborovanje s toplim pozdravom na vse navzoče imenoma pa je pozdravil zgoraj Imenovane gg. V svojem govoru je pojasnil namen današnjega zborovanja in njegovo važnost. Pred prehodom na devni red je predlagal tajnik »Zveze agrarnih interesentov« g. Milan Mravlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku, poljedelskemu in gozdnemu ministru ter našemu banu g. dr. Drago Marušiču. Prvi Je povzel besedo bivši minister g. Ivan Pucelj, zahvaljujoč se za pozdrave in povdar-jajoč historično važnost borbe našega malega kmeta za zemljo in gozdove. V imenu konzorcija »Kmetskega lista« pozdravlja zborovalce in jim zagotavlja vsestransko podporo v njihovi pravični borbi. Podpredsednik »Zveze slov. agr. interesentov« g. Albin Prepeluh je nato prevzel vodstvo zborovanja in dejal v svojem govoru koliko dela in truda je vložila »Zveza« v vprašanje agrarne reforme. Z večletno borbo je dosegla tudi uspehov, čeprav se niso vse njene zahteve uresničile. Med široko plast slovenskega ljudstva Je zanesla novo močno gibanje, katero sloni na njegovih živih interesih. Zasluga naše »Zveze« je, da se je raztegnila agrarna reforma tudi na gozdove. Gozdne površine ne bodo razdeljene posameznikom, temveč zadrugam in naša »Zveza slov. agr. interesentov« je organizirala okoli 200 pašnih in gozdnih zadrug, ki zahtevajo te gozdove. To dejstvo znači ogromno važnost ne samo za naše narodno gospodarstvo, temveč predvsem tudi za bodoči socijalni razvoj našega naroda, ki mora imeti svoj odmev tudi v vsem ostalem javnem življenju, predvsem tudi v političnem. Po svetovni vojni se je pojavilo vprašanje agrarne reforme v vseh nasledstvenih državah. Za zgled naj nam služi češka, kjer so naredili na stotisoče siromakov za posestnike. Leta 1919. se je tudi pri nas načelo vprašanje agrarne reforme. Tekom strankarskih režimov pa je agrarna reforma zaspala ln izgledalo je, da bo popolnoma izigrana, šele novo stanje in sedanji režim je pokrenil agrarno reformo z mrtve točke ter jo zaključil z zakonom o likvidaciji agrarne reforme, s katerim smo agrarni interesenti lahko zadovoljni. Agrarni interesenti so si ustanovili »Zvezo slov. agr. interesentov«, ki je pričela neizprosno borbo za popolno in pravično izvedbo agrarne reforme, v kateri naj se razdele tudi gozdovi. Inteligenca je bila na tem vprašanju desinteresirana, proti agrarni reformi, pa so ustanovili veleposestniki dve močni organizaciji. Pričela se je borba, katera je do danes še vse premalo pojasnjena in njeno važnost za razvoj našega socijalnega gibanja bo treba v zgodovini pribiti. Prihajali so reveži in siromaki k »Zvezi« za pojasnila in pomoč in naša »Zveza«, posebno pa njen tajnik g. Mravlje je izvršila tekom zadnjih let ogromnega dela. To delo je tako veliko, da se ga bo moralo zapisati z zgodovino naših socijalnih bojev. Zahvaliti se moramo za sedanji zakon soci-jalno čutečemu ministru dr. Stanku Šibeniku, ki pozna dobro vse križe in težave malega človeka na kmetih, iz katerih vrst je sam izšel in kjer sam prebiva kot kmet. Danes gre za to, ali se načela, ki so uzakonjena, tudi izvedejo ali ne, in ali bomo dobili gozdove, ali ne. Pri g. banu se je zgrasilo šumarsko udru-ženje, katero zahteva, da se pusti veleposestnikom 2000 ha gozdov. Predali so mu spomenico, v kateri zametujejo zadružno gospodarstvo, češ, da isto ne uspeva. Nič drugače ne morem to imenovati, kakor ugotoviti, da so s tem pokazali le svojo duševno siromašnost. (Burno pritrjevanje in klicanje: tako je!) Udruženje se sklicuje v svoji spomenici na češke »Narodny listy«. Udruženje pa nič ne pove, da je to glasilo čeških velekapitalistov in da nima na češkem nobenega vpliva. Zakaj ni udruženje vprašalo za mnenje o agrarni reformi češko agrarno stanko, ki vodi že 10 let čehoslov. republiko in katera je agrarno reformo izvedla, če bi dobilo njen odgovor, bi se isti popolnoma drugače glasil. še eno vprašanje moramo rešiti, t. J. komu naj se prisodijo razlaščeni gozdovi, občinam ali zadrugam. Naše stališče v tem pogledu je jasno in tudi določila dosedanjih zakonov glede pravic agrarnih Interesentov v gozdovih govore zato, da se gozdovi razlaste prvenstveno za agrarne interesente, in to njihovim pašnim in gozdnim zadrugam. Sedanja borba za agrarno reformo je šele prva etapa in se bo ista nadaljevala. - Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali. K drugi točki dnevnega reda je govoril dr. Jan/, e Novak. Tolmačil je zakon o likvidaciji agrarne reforme in njegove pravilnike. Najprej omenja način postopanja za izvedbo agrarne reforme glede obdelovalne zemlje, ki ostane v glavnem isti kot je bil dosedaj, potem pa razjasnjuje določbe glede razlastitve gozdov. Zakon razlaščuje načelno vse gozdne površine preko 1000 ha. Vprašanje je, kako se bo to načelo v praksi izvedlo. Zakon je torej gozdove narodu že podelil. To načelo je globoko vkore-ninjeno v srcih naroda in dolžnost nas vseh je, da sodelujemo pri tem vprašanju in razlastitve gozdov resnično tudi zahtevamo. Kar se tiče cerkvenih veleposestev, moramo v smislu zakona ugotoviti, da pri nas takih veleposestev ni, kajti škofovska in samostanska veleposestva se ne morejo smatrati za cerkvena. Saj zakon sam tega ne dopušča, ker razlastuje veleposestva zagrebškega nadškofa in raznih pravoslavnih samostanov in cerkva. Izigravanje teh zakonitih določil in volje zakonodavca ne bomo mogli nikakor dopustiti. Tajnik »Zveze« g. Milan Mravlje je v svojem poročilu povdarjal važnost naše organizacije. Mi smo borbena organizacija. Današnjih 300 delegatov ima za seboj 30.000 družin, ki nestrpno čakajo vesti in poročil iz Ljubljane. So to res samo mali kmetje in delavci, siromaki. Siromaštvo je za objokavati, toda organizirana siromaščina je pa velika sila. Kar se tiče dodelitve gozdov, ki tvorijo večino veleposestniške površine zhtevamo natančno izvedbo zakonitih določil. Občinam naj se dodeli toliko gozdov, kolikor Jih potrebujejo za svoje potrebe (šole, kurjava za učiteljstvo itd,), vse drugo pa se naj dodeli našim pašnim in gozdnim zadrugam. Gozdovi pa morajo priti v narodno last predvsem tudi iz narodnih in državnih interesov. Za tem prečita sledeči resoluciji, ki so jih zborovalci soglasno in navdušeno sprejeli: I. V »Zvezi slovenskih agrarnih interesentov« s sedežem v Ljubljani, organizovani agrarni subjekti Dravske banovine, izjavljajo na svojem zboru v »Delavski zbornici« v Ljubljani dne 9. VIII. 1931: Zavedamo se, da je zakon o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. VI. 1931 plod kompromisne zamisli, ki naj zadovolji oba prizadeta dela. Vendar smatramo ravnokar imenovani zakon kot delno naknadno popravilo tistih zamud in pogreškov, ki so jih v tem vprašanju zakrivili parlamentarni režimi, stavljajoč v ospredje vedno le interese fevdalnih veleposestev in inozemskih kapitalistov, pri tem zapostavljajoč vitalne interese domačega delovnega ljudstva, ki se preživlja pretežno s teškim poljedelskim ali pa gozdnim delom. Slovenski agrarni interesenti z zadovoljstvom vzemajo na znanje, da se je agrarna reforma raztegnila tudi na gozdove in tudi na pašnike in da se je olajšalo v današnjih težkih časih odplačilo prevzete zemlje. Ko to konstatirajo, pa se zavedajo, da mora biti ta zakon, ako naj delovnemu podeželskemu ljudstvu prinese trajne dobrine, izhodišče široko zasnovanega so-cijalno političnega udejstvovanja na deželi, zlasti med kmetsko delavskim prebivalstvom. Zato smatramo slej ko prej sedanji maksimum obdelovalne zemlje, ki se je ostavil veleposestnikom, za pretirano visok z ozirom na geografski in klimatski položaj alpske Slovenije. Tudi obžalujemo iskreno, da se je pustilo cerkvena veleposestva nedotaknjena, ker je s tem ostal v veljavi nepotreben ostanek starega fevdalnega režima, ki je de faeto propadel defe-nitivno z izidom zadnje vojne, pri tem pa na podlagi zakona ugotavljamo, da v Dravski banovini ni takih veleposestev. Nasprotniki agrarne reforme so že na delu, da uničijo že naprej sadove, ki naj jih ta zakon prinese avtohtonemu kmetskemu in delavskemu stanu. da ustavi vse sečnje v gozdovih, ki podpadajo določbi 8 24 in 25 zakona z dne 26. VI. 1931, dokler se agrarni reformi zapadli gozdovi ne oddele subjektom. Tudi prosi zbor agrarnih subjektov iz vse Dravske banovine, ki;, bansko upravo v Ljubljani, da se h komisijam, ki jih predvideva zakon, vsekakor pritegnejo le organizovani interesenti iz posameznih okrajev in občin, to je Interesente, ki so organizirani v »Zvezi slovenskih agrarnih interesentov«, kjer pa obstoje pašne, gozdne in druge zadruge, pa načelniki teh zadrug. II. Dne 9. VIII. 1931 v Ljubljani vršeči se zbor predsednikov in delegatov »Pašniških in gozdnih zadrug«, nadalje zaupnikov »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« ter delegatov ostalih strokovnih društev, izjavlja, da je vzel z odobravanjem na znanje določbo § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme ter upa, da se bo likvidacija šumskih veleposestev, v kolikor presegajo 1000 ha površine, izvedla dosledno in so-cijalno pravično v Interesu domačega slovenskega malega poljedelca in delavca. Pri tem zbor sicer obžaluje, da se je za Dravsko banovino glede površinskega maksimuma gozdov napravila izjema in da se tudi za Dravsko banovino ni določil isti površinski maksimum za gozdove, kot za ostale prizadete banovine, zato pa na današnjem zboru zbrani agrarni interesenti tembolj upravičeno upajo, da se bo tem temeljiteje izvedla agrarna reforma gozdov nad 1000 ha v korist večine prizadetega prebivalstva. Organizirani kmetje in kmetski delavci spoznavajo potrebo, da se z likvidacijo fevdalnih lastninskih odnosov in z agrarno reformo v naši domovini izvede nacijonalizacija narodnega teritorija in obenem započne tudi veliko reformno delo za naše osiromašeno podeželje, t. j. da ima tvoriti likvidacija nesodobnih agrarnih lastninskih odnosov, izhodišče za velikopotezno sodobno socijalno politiko na vasi. Zato apeliramo, da se prijavljenim agrarnim subjektom posebno za to svrho doslej ustanovljenim 160 zadrugam podele gozdovi in pašniki upoštevajoč pa tudi prirastek gozdnih upravičencev v bodočih desetletjih. Zbor povdarja z vso odločnostjo potrebo, da se odsvojeni gozdovi dodele samo zadrugam, kjer so se te v to svrho prijavile. Le organizacija agrarnih interesentov jamči za ceneno in pravično upravo in zato. da bodo pritegnjeni k uživanju dodeljenega gozda samo res potrebni v smislu zakona. Občinam naj se gozdovi dodele za občinske potrebe in dajatve v lesu, za občinarje-interesente pa le tam, kjer se niso mogli pravočasno organizirati v zadruge in vložiti prošnje. Bodoče socijalno politično delo in udejstvovanje na vasi more biti uspešno in koristno le tedaj, ako bo slonelo na sodelovanju organiziranega ljudstva. Zadružna organizacija prizadetih agrarnih interesentov more biti edini uspešni organ takega sodelovanja. ter dodeli v Dravski banovini od veleposestev v smislu 8 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. VI. 1931 odsvojene gozdove in pašnike tistim agrarnim interesentom, ki so v smislu določb cit. zakona organizirani v »Pašniških in gozdnih« ali pa podobnih zadrugah. Po sprejetih resolucijah je bila ustanovljena centrala pašniških in gozdnih zadrug v Ljubljani. Pravila je tolmačil g. ravnatelj Fran Trček. Za predsednika centralne zadruge je bil izvoljen geometer g. Milan Mravlje. Gospodarske vesii X Jugoslovansko-nizozeinska trgovska zbornica v Rotterdamu bo v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu priredila propagandno razstavo na velesejmu v Utrechtu v dnevih od 8. do 17. septembra. Ob tej priliki se bo tudi grafično prikazoval položaj in razvoj naše industrije. Ravno tako bodo na razstavi slike, albumi in prospekti, tičoči se gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Tvrdke, ki bi imele interes na tem. da se njihovi albumi, prospekti itd. razstavijo, naj se obrnejo na Zbornico za TOI v Ljubljani. X Prva razstava volne in prediva v okvirju zagrebškega velesejma. Za časa zagrebškega velesejma, ki se bo vršil v času od 29. avgusta do 7. septembra bo zastopan poseben oddelek volne in prediva, na katerem bodo zastopane vse pasme naših ovc, razne vrste volne v hišni. obrtniški in tovarniški predelavi. Analogno temu bodo tudi razni sortimenti prediva. Za časa razstave se bo vršil tudi kongres vseh interesentov tako teoretikov, kakor praktikov. — Vsi oni, ki se za stvar interesirajo, naj se javijo upravi Zagrebškega velesejma. X Menjava državne pšenice za moko se bo vršila potom licitacije dne 22. avgusta t. 1. pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.) X Madjarska vlada demantira vesti v vprašanju posojila. Times so poročale, da je Banka za mednarodna plačila v Baselu odklonila Mad-jarski kredit 7 milijonov dolarjev. Guverner madjarske Narodne banke je to vest v imenu Banke za mednarodna plačila zanikal. Dobave Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusla 1. 1. ponudbe glede dobave 200 m armiranega telefonskega kabla, 45 komadov ščitnih omaric in 200 kub. metrov kisika. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobavg 200 kg firneža, 120 kg barv in 50 komadov čopičev; do 19. avgusta t. 1. pa glede dobave 1000 kg kave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 500 kv. metrov trstike. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. avgusta l. I. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina. 150 m gra’dla za zastore, pisarniških potrebščin (papir, kuverte, peresa, črnilo, risalni žebljički itd.), 40.000 kg ovsa. 50 kom. dvojnih porcelanastih izolatorjev. 00 kg jermen, 1000 kg vijakov, 300 kg petroleja in 175 komadov cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 10. avgusta 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 10. avgusta. Amsterdam 2273-24 do 2280-08, Bruselj 786-788-30. Curih HOO'85 do 1104-15, Dunaj 792-00—795, London 273*94 do 274-70, Newyork 5633-01-505001. Pariz 221-10-221-76, Praga 107-21—107-71 Trst 295-18—296-08. Zagreb. 10. avgusta. Amsterdam 2273*24 do 2280-08, Dunaj 792 60—795. Bruselj 780—788-30, London 273-94—274-70. Milan 295-18—290-08, Nevvvork kabel 5644-01—5001-01 ček 503301 do 5650-01. Pariz 221-10—221-70 Praga 107-21 do 107-71, Curih 1100-85-1104-15. Beograd, 10. avgusta. Amsterdam 2273-24 do 22800-8, Bruselj 780-36—788-36. Dunaj 792-60 do 795-70. London 273-94—294-70. Milan 295-18 do 29008. Newyork 563301—565001, Pariz 221-10 do 22J.-76, Praga 167-21—167-71, Curih 1100-85 do 1104-15. Dunaj, 10. avgusta. Amsterdam 287'25. Beograd 12-59, Bruselj 99-15. Bukarešta 4*2175, Loudon 34-555, Madrid 60-50. Milan 37-235, Newyork 711-20, Pariz 28-04. Praga 21-0778, Sofija 5-1490, Stockholm 190'25, Kopenhagen 190-12, Varšava 79-58. Curih 138-90. turih, 10. avgusta. Beograd 9 08, Pariz 20 08, London 24-8850, Newyork 512-50. Bruselj 71-35 Milan 26-80, Madrid 43-90, Amsterdam 206-55, Dunaj 72-02. Oslo 136-95, Kopenhagen 136-9250, Sofija 3-7175. Praga 15-18. Varšava 57-35. Budimpešta 90-0250, Stockholm 137. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb. 10. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 76—78, vojna škoda ar. 336—337 (333, 334, 337), kasa 336—337 (337), avgust, sept. 339-340 (337, 340), dec. 349-350 (344, 340, 49), 4% agr. obv. 47 bi.. 7% Bler. 71—71-25 (71, 72), 8% Bler. 81—82 (82), 7X pos. hip. banke —■—, Begluške 57—57-50 (57). Banke: Hrvatska 50—00, Praštediona 957-50—905 Union 150-155, Jugo 67—G8. Ljublj. kred. 120 d., Mediunarodria 68 d., Srbska 190—192. Industrije: Sečerana Osijek 216—225, Trboveljska 220 do 235, Slavonija 200 d., Vevče —•—. Nar. šum. 25 d., Guttm. 115—125, Danica 65—70, Drava 220—225, Brod vag. 65 hi.. Dubrovačka 300 do 330, Oceanija 190 d. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa. Novi Sad, 10. avgusta. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 8 vagonov, ječmen 6 vagonov, koruza 8 vagonov, moka 2 vagona, otrobi 5 vagonov, fižol 1 in pol vagona. Tendenca neiz-premenjena. Budimpešta. 10. avgusta. Tendenca trdna. — Promet srednji. Pšenica: dec. 13-75, 1415, 13-70 (13-70-13-72), marec 15*30. 25. 08. 40 (15*34 do 15-35). Rž: dec. 12—12-10 (1198—12) marec 13-50, 75. 65 (13*50-13-60). Koruza: marec 14 do 14-60 (14-66-14-70). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet 1 vagon remeljnov. $€ibk Šahovski turnir v Banji Luki Prvi uspeli g. Gabrovška iz Ljubljano V soboto je bil v Banji Luki v dvorani Ilr-vatskega doma svečano otvorjen 7. državui šahovski turnir. Predsednik šahovskega društva »Balkan« inž. Miloševič je gostom v pozdravnem govoru želel mnogo uspeha in prijetno bivanje v Banja Luki. Nato se je začelo 1. kolo turnirja. Igralec Tol iz Beograda je na splošno začudenje premagal Avramova iz Križevca, ki je favorit turnirja. Rajner iz Banje Luke je remiziral- s Prebegom iz Sušaka. Trifunovič iz Bibenika je premagal Paveliča iz Banje Luke, Weiss iz Zagreba je premagal Kuležinslcega iz hombora. Konič iz Maribora je premagal Kul-duškova iz Siska, Salzberger iz Zagreba je premagal dr. Iliča iz Novega Sada. Kulžinski iz Novega Sada je premagal Gremčarskega iz Za-greba, Gabrovšek iz Ljubljane je premagal Bo-f?.11 Kikinde, kar je vse presenetilo, Dizdinski iz Banje Luke je pa premagal Aviro-vica iz Zagreba. Izji 1794 tava Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, kdorkoli bi jih delal na najin račun. K. F. Jamnikar Moste pri Ljubljani, Predovičeva 7. »Aufobus« Ljubljana VII Zg. ŠiSka 50 kakovoBt domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1075 I Bukova drva trboveljski premogi pri tt. „KURIVO' IjUBIJANA | Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34 84 V N o v i v a s i pri Št. Jurju ob juž. žel. so za tako) oddati razna stanovanja tudi v novi enonadstropni trgovski hiši s 3 sobami in verando. Dobra voda v kuhinji. — Informacije: Šmid Matija, trgovec. 1796 Stanovanje komfortno, obstoječe iz 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin sc takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. 1769 Nogavice, roka« vice, voina in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska Mii Pa ju 8 tari trg Stavbi me daje fehničn „T e h n a“, Lj Mestni trg 25- Kolesa 1422 po Din ISOO.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cesta Zaupnike — informatorje iz vseh tudi najmanjših krajev iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno«. 1776 Sofeclsivo Sokolski nastop na Jesenicah V nedeljo je priredilo jeseniško sokolsko ■društvo svoj leini javni telovadni nastop na lastnem letnem telovadišču. Že zgodaj zjutraj je bilo vse v domu in na telovadišču. Dopoldan se je vršila skušnja za popoldanski nastop vseh oddelkov. S popoldanskimi vlaki so prispele deputaci-je bratskih društev gorenjske sokolske župe Kranj. Ob pol 16. uri se je pričel naslop. dvorila ga je moška in ženska deca z igrami, ki so prisotnim zelo ugajale in vzbudile mnogo smeha. Z njimi so nstopili čini v lahki atletiki, nukar so članice proste vaje izvajale zelo dobro; pri orodni telovadbi so nastopili vsi oddelki. Posebej je treba omeniti skoke s krofov župnega prvaka br. Janka Pristava, ki je žel buren aplavz. O nastopu ženskega naraščaja, je nastopila vzorna vrsta na drogu z župnim prvakom br. Jankom Pristavom. Vzorna vrsta je izvajala krasne vaje in po vsej pravici zasluži to ime. Telovadbo so zaključile proste vaje članov, nakar so se zbrali vsi oddelki na telovadišču, kjer je nagovoril društveni starosta br. dr. Maks Ohersnel, ki je najprej pozdravil Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in starešino SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika ter pft-zval članstvo k vztrajnemu delu. Zdravo. fladio Ljubljana, torek, 11. avg.: 12.15 Eksotična, kmečka godba. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 dr. B-ajec: Slovensko pravorečje. 20.00 Jože Pre-mrov; V spomin na zadnje umeščen je koroškega vojvode. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.00 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, 12. avusta. 12.15 Jugoslovanska glasba, violina solo. 1245 Dnevne vesti. 13.00 ('as, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura. 20.00 Orgeljski koncert Ir. Ka-nizija Friclja 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, torek, 10. argusta; 11.35 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice 19.00 Koncert. 19.30 Orkestralni koncert. 20.00 Vokalni koncert 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Komcert radio orkestra Beograd, sreda, 12. avgusta. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Na-orodni napevi. 19.30 Vokalni koncert. 20.20 Predavanje. 20.30 Komedija. 21.00 Odlomki iz »Ko-štane«. 22.00 Novice. Zagreb, torek, 10. avgusta: 12.20 Kuhinja. '2-30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Viiolin.sk.j koncert. 21.30 Operne arije in dvo- spevi. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Ples. glasba. Zagreli, sreda, 12. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Radio orkester. 22.30 Novice in vreme. 22.10 Po tujih postajah. 12.00 Plošče. 12.45 Orgle. 13.30 Lahka glasba. 15.30 Simfonični orkester. 18.00 Plesna glasba. 18.40 Popoldanski koncert. 19.30 Pester spored. 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Kvintel. 23.00 Plesna glasba. Praga, torek, 10. avgusta: 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 14.30 Orkestralni koncert. 17.00 Plošče. 19.00 Prenos iz katedrale. 19.25 Italijanske pesmi in arije. 19.55 Brno. 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Plošče. Praga, sreda, 12. avgusta. 12.30 Moravska Ostrava. 14.30 Bratislava. 19.00 Vokalni koncert. 19.25 Drama. 20.35 Koncert. 21.00 Violina in orgle. 21.30 Koncerl. Nove hiše in vile v Ljubljani Ljubljana, 8. avgusta. V Podjunski ulici, ki spaja Derniotovo in Ho-timirovo ulico, bo imel svojo streho krojač J. Rozman. Stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Dobro bodo porabni tudi kletni prostori, ker sloji hiša na suhih gramoznih tleti. Stanovanja bodo kmalu porabna. Zidanje izvršuje zidarski mojster Franc Žagar oz. »tavbnik Ivan Ogrin. Kar s« regulirali Gradaščico, je svet ob njej bolj suh in pripravnejši za zidanje. Ljudje pridno zidajo hiše zlasti med Gradaščico in Gerbičevo ulico. Čez mesec dni ali kaj se preseli tiskar-niški uslubenec Franc Šparovec pod svoj lerov, v katerem bodo 6vella, suha stanovanja v visokem pritličju in prvem nadstropju. Prihodnji mesec se stranke vselijo. Zidarska dela dovršuje zidarski mojster Janez Kozamernik iz Stranske vasi pri Dobrovi. V bližini Mencingerjeve ulice, ki gre od Kopališke ulice ob desnem bregu GradašČice do viške meje , si je v Soški ulici postavil visokopritlično domovanje pismonoša Kolman. Pod njegovo streho sta dve stanovanji s parketnim podom Visokopritlično stanovanje je namenil sebi in se je te dni že vselil. Ne daleč od Kolmana je sezidana in pokrita visokopritlična, enonadstropna hiša mizarja Ivana M r z 1 i k a r j a . Za parcelo je dal*W.uO0 Din. Svetla, solnčna stanovanja bodo gotova čez dober mesec. Zdaj ometavajo stene. Zidanje vodita zidarska mojstra Franc Stanovnik in Peter Nartnik, oba iz Vnanjih goric. Tesarju Ivanu Mrzlikarju zida Prva slov. zidarska zadruga visokopritlično domačijo, ki bo do jeseni gotova. V hiši bosta dve stanovanji. V Soški ulici si gradita dvojno stanovanjsko hišo stražnika Ivan Pucihar in Ivaa Smolnikar. Zdaj je v delu visoko pritličje. Lepa svetla stanovanja bodo v visokem pritličju in l>od streho. Spričo lepih 60lnčnih dni je šlo doslej delo uspešu i <>d rok, tako da bosta oba gospodarja že v oktobru pod svojo streh Tam blizu ima sezidano in pokrito visokopri-Uično hišo delavec Alojz Š p e 1 i č. Vzidava.io okenske okvire in podboje, nakar prično oineta-vati stene. Jože VV e is. ki je v službi pri Prvi slovenski zidarski zadrugi, si je tudi tukaj postavil sveje domovanje in že stanuje pod svojo streho. Železničar Franc Sojer bo tudi imel svoj dom v Soški ulici. Temeljno zidovje je dobro izolirano, da bodotudi nizkopritlični prostori lahko porabni za stanovanje. Sicer pa bo stanovanje v visokem pritličju in pa pod 6lreho. Poslopje je povečem sezidano in pokrito. Zdaj se vzidavajo podboji in okenski okviri ler ometavajo stene. Do jeseni bodo vsa dela končana in stanovanja porabna. Zidanje vodi stavbnik Emil Tomažič. Nekoliko stran od Gerbičeve ulice, pa bliže mesta je postavljena in pokrita lesena hiša ge. Šušteršič, vdove po izvoščku. Kakor vidimo, rastejo ob desnem bregu regulirane Gradaščice prijazne hiše in hišice kakor i;obe po dežju. Gerbičeva ulica se podaljša na Vič, tako da bo prišla zadaj za Martinom na Tržaško cesto. Ob/tej ulici 6e bo še veliko zidalo. Ravni travniki se razprostirajo na' obe 6trani. Veleposestnik Kavšek je parceliral obsežen kos sveta zadaj za Vrtačnikom, po domače Martinom. Tu je prostora za petdeset hiš. ki bodo prej ali slej pognale iz tal. Poleg lega so pa še drugi travniki, ki bodo parcelirani v stavbišča. Ne-Ie proti severu in vzhodu, temveč tudi poti jugo-zapadu se bo širilo naše mesto. Cestna železnica bo vsekako tudi pospeševala stavbno gibanje v to stran mesta, saj se je ž njo vsa okolica približala mestu. Razglasi kraljevske banske uprave I. No. 7902/1. 2024 Razpis. Na podstavi § 31. zakona o banski upravi, ter določil pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkov banovinskih uslužbencev Dravske banovine, se razpisujejo za banovinsko kmetijsko gospodinjsko šolo v ftt. Jurju ob juž. žel. Iri službe učiteljic, in sicer služba voditeljice omenjene šole, služba učiteljice kuhanja, ter služba učiteljice šivanja. Prosilke za te službe morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo, ki jih določa § 3. zakona o uradnikih, ter imeti specialno strokovno kvalifikacijo za navedene službe. Lasnoro.čno pisane in s kolkom za 5-— dinarjev kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in pravilno kolkovanimi prilogami, je vložiti najresneje do 18. avgusta 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. avgusta 1931. V No. 4246/14. 2014—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje IV. grupe obmejnih carinskih objektov na teritoriju Dravske banovine II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. avgusta 1931 ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1 milijon 729.879-11 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah< in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 7. avgusta 1931. H* Ad V. No. 2954/20. 2013—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko Krke na Krki II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 279.489-51 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinalu in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 0. avgusta 1931. VI. No. 18.478/1. 2018 Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Lebinger Fran, sekundarni zdravnik v Novem mestu, je vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine y Ljubljani, dne 31. julija 1931. Ob ulici Ljudevika Posavskega je pognalo iz tal betonsko temeljno zidovje z* visokopritlično, enonadstropno hišo Janeza in Marije Snoj. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Vsa dela se bodo morala tako pospešiti, da bodo stanovanja do oktobra porabna. Zida zidarski mojster Franc Žagar iz Spodnjih Gameljn oziroma stavbnik Iv. Ogrin. V isti ulici, pa nekoliko dalje od Herbersteinove ulice je v grobem sezidana in do malega pokrila visokopritlična ,enonadstropna Tomšičeva hiša. Vzidavajo se okenski okviri in podboji v prvem nadstropju ter ometavajo stene. V štirih ali petih tednih bodo vsa dela dokončana. V bližini zida Vzajemna zavarovalnica 16 enonadstropnih hiš ob Vodovodni, Herbersteinovi in Žolgerjevi ulici. Hiše so sezidane in po večini že tudi pokrite. Stavbe, bodo v zmislu zazidanega načrta za ta del Ljubljane v strnjenem sistemu in bodo imele ljubke vrtove proti južni strani. Z delom se tako speši, da bodo hiše kar se da hitro gotove in prirejene za stanovanja. Razširjajte Jugoslovana! 2029—3—1 Natečaj. Na osnovi rešenja gospoda bana Zetske banovine, 111. št. 16.609 z dne 30. julija 1931. 1. se razpisuje natečaj za naslednja mesta banovinskih kmetijskih uradnikov in to: 1. enega upravnika posestva v Kruševcu pri Podgorici; 2. enega upravnika živinsko-mlekarske slanice v Sjeniči; 3. enega upravnika živinske slanice v Gacku; 4. enega upravnika kmetijske slanice v Peči; 5. enega upravnika vinogradniškega in sadjarskega sadišča v Danilovom Gradu; 6. štirih sreskili kmetijskih referentov v kočanskem, bilečskim, šavniškim in koso vsko-mitro viške m srezu. Za upravnike ustanov se zahteva fakul-letska ali njej enaka izobrazba z najmanje petimi leti službe v kmetijski stroki, kakor tudi srednje kmetijsko šolo z najmanj desetimi leti službe v kmetijski stroki. Za sreske kmetijske referente se zahteva kvalifikacija po § 7. zakona o napredovanju kmetijstva. Izbrani uradniki bodo imeli plačo in pravico na pokojnino po pragmatiki za uslužbence Zetske banovine v zvezi z zakonom o civilnih uradnikih. Predpisano kolekovano prošnjo, z vsemi dokumenti po zakonu o civilnih uradnikih, je treba poslati najpozneje do 1. septembra 1. septembra 1931 I. Kasneje vložene prošnje, kakor tudi prošnje brez dokumentov, se ne bodo upoštevale. Ia pisarne kraljevsko-banske uprave Zetske banovine, — INiljoprivredno ude-lenje III. št. 16.(»08, z dne 30. julija 1931 I. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 8/831—3 2026 Oklic. Tožeča stranka Markovič Ivana, posestnica v Rodnah št. 5, je vložila proli toženi stranki Kozlevčar Jožetu, posestniku iz Hoden št. 24. radi 2650 Din s prip. k opr. št. C 8/31—1. tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 4. septembra 1931. ob desetih dop. ■ pred tem sodiščem v sobi št. 10 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Bukovec Ivan, posestnik in gostilničar v Trebnjem št. 37 za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Kr. okrajno sodišče v Trebnjem, odd. II., 5. avgusta 1931. * E 442/31—6. 2019 Dražbeni oklic Dne 1. s e p t e m b r a 1 9 3 1 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava, vi. št. 1247. Cenilna vrednost: Din 20.000-—. Najmanjši ponudek: Din 13.332-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja im dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, dne 30. julija 1931- E 529/31-8. 2021 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Bistrica, vi. št. 326. Ceniina vrednost: Din 25.900-—. Vrednost pritikline: Din 195-—; najmanjši ponudek: Din 17.2b8-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, dne 24. julija"1931. 'K E 842/90—26. 2020 Dražbeni oklic. Dne 10. septembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas, vi. št. 375, 367, 273, 366, 318, 815 in 816. Cenilna vrednost: Din 15.335. Najmanjši ponudek: Din 10.225-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, dne 30. julija 1931. $ C 70- C 75—78/31. 2022 Dostavek. K (usodnemu oklicu z dne 5. avgusta 1931., C 70/31, C 75—78/31 se dostavlja: da je tožena stranka Zabukovec Viljem, mizar v Ložu sedaj neznanega bivališča. Okrajno sodišče v Ložu, dne 8. avgusta 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 8124/3-31. 2027 Prepoved. Okrajno sodišče v Ptuju je s pravomoč-no razsodbo Ksp. V. 111/31 z dne 12. junija 1931., prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta: 1. Pernek Antonu, roj. 1910., hlapcu v Trnovski vasi; 2. Potrč Jožefu, roj. 1910, posest, sinu v Trnovski vasi; 3. Potrč Ignacu, roj. 1912, posest, sinu v Trnovski vasi; 4. Friedl Jakobu, roj. 1908, hlapcu v Trnovski vasi; 5. Vindiš Francu, roj. 1910, hlapcu v Bišu. Ignacu Potrču, Jakobu Friedlu in Francu Vindišu začne doba prepovedi dne 21. julija 1931. in konča 20. julija 1932; Antonu Pernek od 16. avgusta 1931 do 15. avgusta 1932., in Jožefu Potrču pa od 23. avgusta 1931. do 22. avgusta 1932. Načelstvo sreza ptujskega Ptuj, 6. avgusta 1931. * Štev. 895. 2023 Razpis. Občina trg Kozje razpisuje oddajo mizarskih del za prezidano, dozidano in nadzidano občinsko hišo v Kozjem. Vsi potrebni pripomočki, kol proračun, in načrti, se dobe za Din 60-— od 15. avgusta 1931. dalje med uradnimi urami pri podpisanem občinskemu uradu. Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je treba vložiti do 31. avgusta 1931. do 12. ure dop. pri občini. Županstvo ni vezano sprejeti najcenejše ponudbe, in tudi ne obrazložiti dražiteljem izbero enega ali drugega. Vsak ponudnik mora položiti pri občinski blagajni do zgoraj navedenega roka kavcijo 5% ponujene vsote, bodisi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, odnosno v garancijskem pismu prvovrstne banke. Župansto trga Kozje, dne 8. avgusta 1931. Razne objave 2058 Objava. Podpisana Blaže j Ana, otroška vrtnarica na Prevaljah, sem izgubila dekret prosvetnega ministrstva o stalni namestitvi v učiteljski službi O. N. broj 65.442 z dne 8. novembra 1928 in ga tem potom proglašam za neveljavnega. Prevalje, dne 19. julija 1931. Blažej A»a, •. r. Službene objave P. Ripson: 34 Marsove skrivnosti (Roman.) Najprej je dospel do skupine otrok, ki so se igrali z gosko. Bili so tako debeli, da so izgledali kakor kroglje. Imeli so vsi modre oči in zabuhle obraze, a drugače so bili popolnoma podobni zemeljskim ljudem. Začudeno so gledali Roberta, ki se je ustavili poleg njih, a niso bežali, nasprotno smehljali so se mu dobrodušno in najbolj predrzni med njimi ga je potegnil za hlače. Robert je stopil naprej in se približal prvim kočam. Prebivalci so ga že bili opazili in naenkrat jih je bilo vse polno okoli njega. Robert je takoj opazil, da niso nevarni in hudobni, temveč sami dobrodušni otroci, ki so na precej nizki kulturni stopnji. Oblečeni so bili v različno barvane, fantastične obleke, ki so bile okrašene z živo barvanim gosjim perjem. Na glavi so imeli koničaste, zelo visoke klobuke v obliki stožca in na vrhu dolgo pero, tako da se je Robertu zdelo, da je prišel na maškerado. Čebljali so vse vprek v jeziku, ki ga seveda Robert ni razumel in ki je, kot je takoj spoznal, imel skoraj same samoglasnike in le malo soglasnikov. Pred Roberta je slednjič stopil starec, majhen kot otrok, a z dolgo belo brado. Imel j$ škrlasto rdeč klobuk z belim peresom. Govoril mu je par minut nekaj in vsi prisotni so ga spoštljivo poslušali. Robert je takoj spoznal, da je pozdrav starešine, in ko je končal, mu je odgovoril enako z zahvalnim govorom, seveda v amerikanščini, ki je tu nihče ni razumel, a je le imela velik vpliv na poslušalce, kajti ko je končal, so mu vsi navdušeno klicali. Nato so ga vedli sredi vasi na prostran trg, kjer «0 stale mize in klopi. Tu je moral sesti in prinesli so mu jesti, ali samo nekuhano hrano. Oj ti reveži, si je mislil Robert, ne poznajo ognja. No, jaz jih bom že naučil najfinejše zemeljske kuhinje in še tisoč drugih, važnejših stvari. Bil je silno srečen, kajti kaj takega ni bil pričakoval. Sklenil je, da to ljudstvo civilizira in s pomočjo njega napravi zvezo z zemljo in morda neki dan poleti nazaj. Bil je lačen in pojedel je vse, kar so mu prinesli: krvavo meso ptic, jajca, katera so bila rujavo pikčasta, gobe in razno sadje, ki je bilo zelo okusno. — Vina pa nimajo, si je mislil. No, le počakajte, z menoj boste še nekaj doživeli. Ko se je nasitil, se je dvignil in odšel po vasi, da si jo dodobra ogleda. Spremljal ga je že omenjeni starec in dve dekleti, ki sta mu stregli in ki sta imeli svoje rdeče lase zvite okoli čepice iz rdečega usnja. Videl je, da so si Marsovci udomačili druge živali kot zemljani. Imeli so udomačene vidre, morske pse, ki so lajali, ko je hodil mimo, velike podgane in morske vrane, katere so sedale na rame ter krakale. Zelo se je začudil, ko je videl nekoliko moških, ki so v naglici gradili iz tramov kočo. Starec mu je s kretnjami dopovedal, da se gradi ta dom zanj. — To so pa res prijazni ljudje, si je mislil Robert. Komaj pridem k njim, že mi zgrade hišo. Kako sirovi smo mi zemljani napram tem prebivalstvom. Pri nas se samo borimo za denar, skušamo druge ukaniti in celo ubiti. Srečen je ta narod. Tu so se pripeljali po kanalu v ribnih na velikih čolnih lovci, kateri so se vračali z lova. Prinesli so seboj nalovljene divjačine, užitnih korenin, rib in sadja, in vse to so ženske razdelile brez vsakega prepira po posameznih kočah. Robertu so se Marsovci po tem, kar je bil dosedaj videl, naravnost priljubili. Starec ga je prijel za roko in vedel s seboj naprej. Došli so do največjega vaškega poslopja. Ko je starec stopil vanj, se je odkril. Okrogla zgradba je bila zgoraj odprta, to se pravi, imela ni nikake strehe. V sredini je bil oltar in na njem iz lesa izklesan kip ogromnega vampirja, okoli oltarja pa so bile privezane na vrveh najrazličnejše žive živali, kot bi čakale, da jih žrtvujejo. Robert je videl, da sta se starec in njegova hčerka kar tresla pred malikom. Pogledal ju je in potem s kretnjo vprašal, kako se imenuje pošast. — Urlur, se je glasil odgovor. Trenutek je začudeno razmišljal, kako da so prišli Marsovci do tega, da so to pošast po božje častili, toda naenkrat se je spomnil na svoj ogenj. — Moj ogenj, je vskliknil vznemirjen. Menda ga niso pogasili. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilelc. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratai del odgovarja Avgust Kozm&n. — VaJ » Ljubljani. Nov zrakoplov za francosko vojno mornarico. rta letališču v Orly-ju so te dni preskusili nov zrakoplov za francosko vojno mornarico. Zrakoplov ima čisto nov sestav; ima 2 motorja po 120 končkih sil, posadka pa šteje 6 mož. Iz Edisonovega življenja Ameriški pisatelj Cromell pripoveduje: »Gospa Edisonova, Edison in jaz sedimo v sobi, kjer Edison najrajše sedi. Gospa Edisonova mi pripoveduje o svojem možu, čisto pri-prosto, kakor more pripovedovati oseba, ki koga dobro pozna. Edison sam pa sedi poleg nas pri električni svetilki, ki jo je sam iznašel, in bere. Gospa pripoveduje marsikaj: O11 sovraži zdravila, ljubi dobre dovtipe, delo pa mu je igrača. Pisem skoraj nikdar ne piše. Na razne praznike se nikdar ne spominja, pozabi celo na božič in na svoj god. Sedaj se bavi z vprašanjem, kako bi iz raznega domačega plevela mogel izdelavati gumi in tako napraviti svojo domovino neodvisno od uvoza gumija iz tujine. Na eno moje vprašanje pa mi gospa ni mogla odgovoriti. Sklenila se je torej k Edisonu čisto na uho — Edison je gluh — in ga vprašala: »Kateri od vseh filmov, kar si jih videl, ti je najbolj všeč?« — Edison je rekel: »Koga pa to zanima? No, počakajte, da malo pomislim: najbolj všeč mi je bil film »Rojstvo naroda«. Ampak zvočni film je vse pokvaril. Na platnu ne vidimo danes nič več dobrega. Vso važnost polagajo le na petje, na igro pa nič. To jaz bolje razumem, ker samo gledam, ne slišim pa nič. Neverjetno je, kaj človek vse vidi, če je gluh.« Gospa je nato nadaljevala: »Jaz še nisem nikdar videla človeka, ki bi znal tako zbrati svoje misli in jih uravnati na eno samo točko, kakor zna to Edison. To vtegne biti že res, da je ta njegova sposobnost posledica njegove gluhosti; ampak jaz sem prepričana, da bi bil ravno tak, tudi če bi slišal. Tisto o filmu je res žalostno — to je bila zanj edin« zabava. Za šport namreč ne mara, navdušen pa je za romantiko divjega zapada. Sedaj je bil bolan, no pa je že zopet precej dober. Zdravil ni maral. On polaga največjo važnost na pravilno hrano; prepričan je, da se največ ljudi pokvari 7. nezmernostjo v hrani in s preveč spanja. Edison je človek, ki silno mnogo dela. Če ga kakšna stvar posebno zanima, ga po 3 ali po 4 dni sploh ni iz njegove delavnice, ampak se kar v delavnici vleže za kakih 20 minut na davan, potem pa zopet dela. Njegova silna volja in energija mu omogoča tolikšno delavnost. Navadno pa Epi po 5—6 ur na dan. Glavna stvar zanj pa je delo in delo imenuje svojo najmilejšo igračo. Če se mu pa kaj posreči, mu to več zaleže, kakor če bi preživel kakšen mesec na morju. Edison je potomec rodbine, v kateri so vsi člani dosegli visoko starost. Njegov ded in njegov praded sta bila stara po 100 let.« »Klub divjih oslov« Splošno prevladuje mnenje, da je dežela klubov Anglija. To je pa res le toliko, da je Anglija rodila klubsko življenje, število klubov pa je danes v Ameriki znatno večje kot v Angliji. Posebno veliko imajo v Ameriki »malih klubov«, ki ne štejejo niti po 10 ali 12 članov. Amerikanei so v svojih ozirih prav takšni kakor so ljubljanski »cvičkarji«, ki morajo priti vsaj enkrat na dan kod skupaj iia pomenek, ki pa navadno ni drugega kakor dolgočasno vezenje otrobov o samih prav vsakdanjih stvareh. Če trguje n. pr. v kakšnem ameriškem mestu le 5 ljudi z železom, imajo prav gotovo svoj »klub trgovcev z železom v X«. Imajo pa v Ameriki tudi klube, ki imajo zelo nenavadna pravila in zelo nenavadne cilje. Med klubj, ki so si nadejali n. pr. nalogo delati propagando za letalstvo, imajo »klub veselih ptičeve, člani tega kluba pa smejo biti samo moški — ženske so izključene, — ki so biti že pred 1. 1916 v kakšni zvezi z letalstvom. Ljudje pa, ki so vsaj enkrat v svojem življenju skočili iz kakšnega letala s padalom, postanejo lahko člani kluba »Gosenica«. Ta klub šteje danes 800 članov. Klubski znak je zlata gosenica. Ljudje, ki se radi zdravijo z mrazom in ki pravijo, da jim prehlad nič ne škoduje, imajo »klub severnih medvedov«, tisti pa, ki stanuje- jo v newyorškili nebotičnikih v najvišjih nadstropjih, imajo svoj »klub oblačnikov«. Cilj mnogih klubov v Ameriki je jed. Taki klubi prirejajo navadno tekme, kdo bo pojedel — bolje bi rekli »požrl« — v določenem času največ jajc ali pa mesa itd. To je lov za »rekord«. L. 1930 pa so ustanovili v Minesoti »klub divjih oslov«. Ta klub šteje že 200 članov. Člani so zavezani, da morajo kar mogoče glasno klicati »i-i-a-a«; s tem kričanjem hočejo baje prisiliti vlado, da bi bolj skrbela za farmerje. Če hoče nekaj ljudi brati dela Scott-ova, si ustanove takoj svoj »Scottov klube. Prav amerikanska posebnost je tudi »klub se-dem-urnikov«. Člani kluba stanujejo v Filadelfiji, v Newyork hodijo pa na delo. Vožnja traja 5 ur, zvečer pa se vračajo vsi ob sedmih domov. Kar mnogi ne vedo Mnogo jih je, ki ne vedo, da ima Berlin za 100 kvadratnih kilometrov večjo površino kakor Newyork; da v sodavici ni sode; da stoji v parku siamske kraljevske palače stolp, ki je narejen samo iz razbitih porcelanskih čepinj; da vidimo s prostim očesom v jasnih nočeh redko več kot 4000 zvezd. železniška nesreča v Kaliforniji. Pri mestu Plumas v Kaliforniji se je zrušil železniški most pod ogromno težo brzovlaka. 12 oseb je težko ranjenih. Največji jajčji kola« na svetu. V farmerskem mestu Chehelis pri Washingtonu je reja kokoši silno razvita. V proslavo kokoši prirede prebivalci vsako leto veliko slavnost, glavna točka te slavnosti pa je pečenje ogromnega jajčjega kolača, za katerega porabijo po 10.000 jajc. Na sliki vidimo, kako trije kuharji ___________________________________________ pripravljajo kolač. Cerkveni stolp v Monakovem sc je podrl. Stolp »Neuhaus«-ke cerkve v Monakovem se je podrl. Cerkva je ena najstarejših v Monakovem. Stolp se je prevrnil na sosedno pokopališče. Mali sultan v Parizu. Mali sin maroškega sultana Mulej Hassan je obiskal skupaj s svojim očetom Pariz. Koliko je zaslužil Shakespeare? Neki ameriški profesor je leta in leta Študiral, da dožene, koliko je zaslužil slavni angleški pesnik Shakespeare (reci: Sekspir). Mož je dognal, da je Shakespeare zaslužil kot pesnik, režiser, dramatik in igralec okoli 5000 nemških mark ali 70.000 dinarjev na leto. Ta vsota se nam zdi na prvi pogled majhna, pomisliti pa moramo, da je bila kupna moč denarja takrat v primeri z današnjo dosti večja. Če upoštevamo še kupno moč denarja, je pa zaslužil Shakespeare okoli 40.000 mark ali nekaj nad pol milijona dinarjev na leto. Danes pa žive na Angleškem pisatelji, ki plačajo toliko samo' davka od svojih dohodkov.