IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina; Letno polletni) četrtletno ITALIJA INOZEMSTVO 10.40 18-20 5-20 9-10 2-60 4-60 Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradn ;'a stranke ob pondeljkin in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm vise kolone v širokosti 63 mm: finančni ' • * ' ,~rr -»riCe, zahvale cent., trgovski, obrtniški oglasi 00 p~- • --------------------------------------------— >*i. na 80 .at. Mednarodna kapitalistična reakcija dviga svojo glavo. Proletariat, združen v mednarodni revolucionarni fronti, jo bo odsekal z orjaškim, eno-dušnim zamahom! Trst, 22. marca 1923. Leto IV. - Štev. 163. Glasilo Komunistične stranke Italije (0 priliki mednarodne delavske konference v Frankfurtu, ki se je otvorila 18. t. m.) Nepričakovan dogodek Je 'bila zasedba Ptoruhrj-a le za one, ki so bili namenoma slepa. Oni, ki .imajo za dogodke le najmanjše razumevanje, so Videli vpra« sanje v naj večji jasnosti že več mesecev poprej too je francoska tzv. tehnična komisija pod vodstvom ing. do Coste prekoračila smejo. Ko ni torej zasedba bila nepričakovana se je mogel mednairddni proletariat s svojimi organizacijami pripraviti na ta atentat francoskega imperializma. Kaj je nastalo? Amsterdamska 2. in 2 in pol internacionala so večkrat izrazilo svojo- nezadovoljnost do nameravane zasedbe. V dolgih revolucij. so te internacionale posamezno in skupno naglašale Škodljivost nas! Iste v in potrebo, da se vmeša zveza narodov. Največji korak teh treh internacional je bil mednasndni mirovni kongres v TIaaigu, kjer po se bratsko objemali reformisti in meščanski pacifisti. ‘ITaaški imiroljubi so ponovno zagotavljati Zvezo narodov svojih lojalnih čustev za vsak slučaj so pa pretili 7. mednarodno stavko. Ne poročevalec ne deflegati- na tem kongresu niso verjeli v to mednarodno stavko, a moralo se je vendar nekaj storiti, dia ©e je pokazalo delavskim masam, Ida so njeni zaupni voditelji v skrbi za mir in dia ne bodo dopustili vojne. Zasedba ruhrske kotline je razkrila vso zavratnoslt, demagogijo in licemerstvo reformistov vseli imen. Zopet bo prišla na dan narodna naspnotsva in amsterdamska ter II. internacionala, M so strašili buržoazijio s stavko, so padli takoj na kolena pred triumifirajočim imperializmom. Merrheim, J»ofuhaux, Van-dervelds, Leipairft in Grassmann so zopet našli svoj nadionalistični obraz 'in začutili svojo, orgainično pripadnost meščanskim državam. Na ta način ni popolnoma mč reagiral oni del proletariata, ki je organiziran v Socialdemokratskih strankah in reformističnih strokovnih organizacijah, na ta nesramni napad francoskega 'imperializma. Res j'e, število resolucij se je v tem 'čnJsu zvišalo, zvišalo se je tudi število prošenj, ki so jih naslovili reformisti vseh dežel na Zvezo narddov, toda ta naval resolucij ne le da ni skalil želodca zavojevalcem, ampak imel je nasproten učinek. Nekaj voditeljev -amsterdamske internacionale Ijie skušalo to šib-kcssit, pojasniti, a iz teh poskusov se ni izcimilo nič pametnega. V svojem 'članku ».črni Januar« jo Fftimren priznal krivdo voditeljev, a z niemsainjšo predrznostjo vali krivdo na delavske mase. Delavske mase so trudne, so pasivne, nočejo boja, to je vodilna nit vseh Firnimentovih izjav, kakor tudli izjav drugih voditeljev. V primeri z drugimi napravi Fimmen, čeprav le delom a, korak naprej, s tem da priznava krivdo voditeljev, medtem ko napravi takoj par korakov nazaj, s tem da se obrača proti delavskim masam in pozablja zopet popolnoma uspavajočo ulogo ■voditeljev 2. in amsterdamske strck. internacionale. A to še ni vse. Ne zadostuje le jokati o »črnem zanuairju«, treba pokazati tudi izhod iz položaja. Treba v naprej pokazati smer boja, treba nevtrui no delavske mase pripraviti na bojne akcije proti imperializmu. A tu se začenja šibka stran Fimmonova, in po njem zasto pane internacionale. Fimmen je imel pogum javno javkati in priznati šibkost svo je organizacije, a manjkal mu je .pogum in zaključek, pokazati poti iz te zagate, v katero je zašla po njem vodena oiigiani-zacija. In izhod je. Ta izhod je pokazala konferenca v Essenu, ki se je vršila na predvtečer zasedbe. Komunisti in revolucionarni sindikalisti se n!so bavili tam z brezplodnim javkanjem in prošnjami na Zvezo narodov. Tam 90 se ztrah ro volucionarji, ki znajo primerno ocenjevati imperializem in njegov zarodek. Zvezo narodov in vsled tega so predlagali ustaivnovitev mednarodnih skupin akcijskih odborov najvažnejših industrijskih vej (kovinarjev, 'rudlairjeiv, in transportnih •iavcev.) Udeleženci konference v Ess<-nu so si bili na jasnem, da treba vodili boj d vseh deželah istočasno in da mora biti dilj napadla delavskega razreda meščanstvo lastne dežele. Ta parola Je v naivečjem nasprotju s parolo retormis tov. Ako hočeš doseči mednaroden efekt, napravi zvezo s svojo lastno burždazijo in pobijaj buržoazijo tujih dež,d Izkušnje zadnjih dveh mesecev so dokazale pravilnost delovanja Kominterne in Prof-intome (Rdeče strok, inf.) A kljub pravilnosti tega delovanja se nam ni še posrečilo zmagati. Reformisti nas vprašuj 0-j(^škodoželjno: Ako je vaša, črta Kako pravilna, zakaj še niste zmagali, zakaj niste organizirali mednarodne stavke? • Na to mi odgovarjamo: Kominterna in Prof interna združujete m sedaj ]0 on del proletariata in še nista v stanu veliko imperialistično mašino premagati z lastnimi močmi. Revolucionarni delavci so v internacionalnem obsegu še manjšina, oni se no borijo le proti biiržoaziji ampak tudi proti nazndnjiaštvu proti konser-vat izmu, celo proti izdajstvu v svojem lastnem- razredu. Mi niti naijmanjo ne prikrivamo, da nismo pri današnjem razmerju nvoči v stanu sami Odvrniti napad imperialistične bunžoazije, in vsled tega smo in še predlagamo ustanovitev enotne fronte delavcev brez razliko političnega prepričanja,1 Revolucionarni delavci napravijo šo enkrat poskus, pridobiti, delavske organizacije za boj proti buržonziji. Prad-štojoča mcdnairodnu konferenca naj zdru ži delavce vseh smeri v boju proti vojni nevarnosti. Iniciativa za to konferenco jo izšla iz vrst delavcev rensko-vestfal- ske province, to je onih delavcev, ki se sedaj nahajajo neposredno pod nogami francoske sbldateske. Ne gre za novo revolucijo, ampak ea praktična dejanja. Obseg in pomen teh dejstev zavisi, sa-mobsebi umevno, oid 'množine onih delavskih organizacij, ki se bodo konference udeležile. Ako se udeleže konference amsterdamska in II. internacionala, delavske 'stranke Anglije in Belgije, socialdemokratski stranki Francije ‘in Nemčije ih reformistične strokovne organizacije vseh dežel, (je mogoče zasedbo ruhrske kot line in s tem neposredno nevarnost nove vojne zelo bitno odpraviti. Ako pa te 01-ganizacije izaivrnej-o udeležbo v boju proti imperializmu, bodo revolucionarni delavci delali brez njih in proti. njim. Naravno — to otežfcočuje nas boj. Mi ne moremo tako kmalu doseči neposrednih rezultatov. A dosegli jih 'bomo kljub temu kajti vsak mesec mednarodne, negotovosti in pritiska vojne nevarnosti redči vrste reformističnih organizacij in jači vrste revolucionarnih. Razpad reformističnih organizacij bo tem večji, čim šibkejša bo njihova udeležba v neposrednem boju proti dmpeaualizmu. Ako se ne bodo udeležile te -mednarodne konference bo to gotovo oživilo hojn-o moč internacionalnega proletariata., a v prvi vrsti bo ošibilo njih same. Oni isitoje pred dilemo: ali aktivna udeležba, ali smrt vsled šibkosti in moralnega razpada. A naj se obnašajo reformistični voditelji kakorkoli, ne bodo mogli obrniti kolesa zgodovine nazaj. Pred 'mednarodnim proletariatom ne stoji drug izhod kot za revolucionarni belj. Ta boj more biti plo-donosen le v internacionalnem obsegu in navno vsled Itega je essenska konferenca ■važna etapa meidnaircldnega delavskega gibanja. Predstidječa kdnferencia mora pa napraviti bi-lemco preteklosti, obseg boja razširiti -in 'korakati naprej po poti, začrtani ipo Kominterni in Pr-ofintsrni, kljub vsem mogočim zaprekam. Tudi v razrednem boju velja eno, kar v vojni: Zmaigal 'bo eni, ki bo imel večji pogum in močnejše živce. Revolucionarni delavci sploh in komunisti še posebej so pokazali, da (imajo zelo mučne živce in vsled tega bo zmaga na njihovi strani. A. Lozovski Fašizem postaja bolj in bolj internacionalen Zanimivo, kako postaja fašistc'vska I-tailijia bolj in bolj gorišče svetovne protirc volucije -in reakcije. Reakcija v Evropi se je začela skoro istočasno po vseh deželah in -sprva še ni imela -ožjih stikov. A bolj in bolj se je 'izkazovala in se še izkazuje potreba po mednarodno organizirani kapitalistični ofenzivi, kajti prvi navali re-akoije niso uničili proletarskega gibanja, nasprotno, dali so mu čim izrazitejšo internacionalno smer. — Kak'o pa. naj se sedaj reakcija ki je nastala po vseh deželah, internacionalno organizira, ko -ima vendar iziražito nacionalističen značaj? Res: Ruski inonairhlisiti so metali v svet visoke nacionalistične fraze, opozarjali nta nevarno,st interna.olcnalizma za ruski nared, istotako poljski reakckmarci, Ilor-tyj-evci in »prebujajtoči se Madžari«, nemški »narodni« 'socialisti, francoski »roya-listi«, češki legionarji in sokoli, jugoslovanski orjunci itd. itd. — in kdo ne pozna nam najbližjega italijanskega, fašizma z naravnost opojnimi nacionalističnimi frazami? — In vendar — razredni interesi buržoazijo ki jih danes brani vsa ta -reakcija — ki ima malomeščanski zna čaj. so ircčnejša od vseh nacVniiis-tič.nih fraz. Kapitalistična ofenzivi nujno potrebuje j.ičjih mednarodnih ".ve, po troboje metod.-Lne internacionalne orgr«-nbaeije — treba torej najti izhod iz trga položaja in doseči čim prej o-rganičue zveze z gibanjem po drugih deželah. — I-ta-lijanski fašizem, ki je postal v zadnjem času, pravo ognjišče prctlpuoletairskeg-a' gibanja si. je dal nalogo, da to.-organizira.. Kakor znano se je Mussolini, ta- zadnji up svetovnega kapitala-, podal že lani v inozemstvo in organiziral prve stike med baznimi .reakcionarnimi gibanji, ka-k-cfr z -ruskimi monarhisti in madžarskimi legitimisti. Scdr. Neumann navaja v »Oorrespondance Internationale« .pa zelo zanimive podatke o novih poteh k -interna cion.alni -organizaciji fašizma. V -inozemstvu -organizirajo italijanski konzuli po ra-znih mestih fašistovslke sekcije, Mussolini je poslal tem le okrožnico, Id pravi med d-rugim: »Italija se ne konča pri svojih mejah. Italija se nahaja povsod, kjer so Italijani. Fašistična stranka poživlja vse Italijane raztresene po svetu, ki ljubijo svojo domovino možko, da združijo svoje sile in povsod ustanovijo bojevniške zveze.it Naldaljo prav-i okrožni-oa: »Treba povsod pobijali komunizem itn vsak drug protisocialen pojav.« Druga o- hrožniea govori o praktičnih nalogah italijanskih fašistov v Nemčiji o širjenju fašizma s pomočjo podkupovanja, -propagande in tehničnih sredstev, posebno s pobijanjem in denunciramjem italijanske revoluconarne emigracije. V Berlinu izhaja list »II Ga.gliardellto«, ki ima nalogo črniti italijansko delavsko gibanje in poživlja na. čim večji odpor proti nemškim komunistom. Ital. faštet-i v Nemčiji so že vs-postaviM zveze s Killerjevimi »narodnimi social isti«, s katerimi že skupno delujejo. Isto delajo tudi Italijanski fašisti v Franciji, Angliji ‘in drugod. To so torej nove metode fašizma -v smeri čim širše internacionalne -organizacije proti,proletarske ofenzivo. Ilegalna reakcija se je najtesnejše -zvezala, 3 legalno — z državno avtoriteto. To priča delovanje italijanskih poslanikov in konzulov v inozemstvu. In pa: reta.kci.ja hoče še -vedno -obraariti svoji nuete-nali,stični značaj. Katera je naloga r e volu c ion ara e-g:» proletariata spričo tega? Da. utrjuje in reorganizira svo.Je vršite, da -se strne v čim tesnejšo enotno fronto v -obrambi za s-voj e pra vice in da se bori proti internacionalni kapitalistični ofenzivi strnja v mednarodn organizaciji sledeč Komunistični internacionali. P. B. Berlinski tovarniški sveti za delavske stotnije Berlin. — Na zborovanju, ki se je vršilo v dvorani -nove palače delavskih svetov, se je obširno diskutiralo o zadevali frankfurtske konference, delavske vla de, -saških tovarniških svetov, kontrolnih komisij in o proletarskih stotnijah, ki so imajo usteitov-i-ti v delavnicah. Med raznimi govorniki je vzel besedo tudi en italijanski sodrug, ki je zbranim dela-vcem sili kal grozni položaj -italijanskih delavcev, 'ki jih je zadeta fašistov-ska reakcionarna vlada v -najboljšem kair so posedovali v delavskih zbornicah in časnikih. Svaril je nemški .proletariat, da naj si nikakor ne pusti napraviti nekaj sličnega nad svojo Surovino. Konec go vara italijanskega sodrug® j‘e bil pozdrav Ijen z burnim odobravanjem. Prisotni so vstali ter zapeli »Internacionalo«. Nato so bile sprejete enoduš-no resolucije, ličoče se delavske obrambe Sn delavske vlade. Končno je bilo sklenjeno sklicati takoj delavstvo tova ren ara 'izredne shode ter prevzeti vodstvo formiranja skati er za delavsko ebrambo. Iz Poruhrja Položaj v Pctruh-rju se ni izprememil še čisto nič. Vrše se tam neprenehoma francoske in nemške represalije, ki ne dosežejo nobenega uspeha. Jasno je le, da se pričenja Francija u-tirujegati in se je menda prepričala, da ne bo -iz te moke ndbenega kruha. Govori o-trebne. Pa d,a ne korakamo v srednji vek? Pri mnogih Občinskih In deželnih volit-vfth so bili izvoljeni fašisti, ki so dobili kcunaj deset in celo pot odstotkoiv glasov Delavstvo »se volitev no udeležuje. Kjer se udeležuje, voli in izlvoli svoje kandidate. V,se »to dralži fašiste, kii itide, *dia so vsi proti njim in v tej mislil uprizarjajo svoja maščevanja in si kopljejo, si nadejamo, svoj grob. - Proletariat se v tirudu pripravlja in čaka boljših 'časov, ki bodo prišli prej nego si to mislim«. Žali, da je nevarnost, da spravi do tedaj fašizem vse bogastvo na boben. Vsak čitatel] delavskega glasila, prepovedujočega razredni boj, je član ne-žtevilne vojske razrednozavednih proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje udarce sistemu suženjstva in zasebne lastnine. Sodrugi! Pridobivajte «D e 1 u» novih čitateljev, novih naročnikovi VI. kongres Kom. stranke Avstrije I*red kratkim se je vršil na Dunaju VI. kongres avstrijske bratske stranke. Rešil jo več perečih vprašanj, avstrijskega; delavskega, gibanja In več drugih notranjih zadev. Zavzel je jasno in precizno stališče v vjrraSaJiju enotne fronte in se zoJvzel za parolo delavsko vlade, ki naj tvori izhodišče za, prehod v novo proletarsko protiofenzivo. 4- Zastopnik ekse-kutive Komintenno je konstatiral stalno napredovanje Stranke v preteklem letu. Toko se vsepovsod reorganizirajo jjaše '.usto in utrjujejo za uspešno obrambo moti kapitalistični ofenzivi. Trocki o zamorskem vprašanju Pismo sodr. Trockija sodr. Me. Kay-u. Pesnik Me. Iiag, ki je zastopal revolucionarne črnce na. IV. svetovnem kongresu Komunistične internacionale, je prosil sodruga Trockija za pojasnilo na nekatera vprašanja, tičoča sc osvobodilnega boja črncev. Na en del teh vprašanj odgovarja sodrug Trocki. v sledečem pismu. Dragi sodrug Me. Kay! 1. Ivaj je treba izvršiti praktičnega dia se prepreči Franciji uporabljati čete črncev na evropskem kontinentu? to je vaše prvo vprašanje. Proti temu se morajo upirati črnci sami. Odpreti jim se marajo oči da bodo videli, da ,a.ko pomagajo francoskemu imperializmu podjarmiti Evropo,, se s tem sami sebe podjarmijo, ker pomagaj« krepiti francosko gospodstvo -v Afrika-nskih in drugih kolonijah. Pri tem prosvetnem delu med ljudmi barvane polti (je iriteresiran v prvi vrsti delavski razred Francije in Nemčije. Prešel je čas splošnih resolucij o samoodločbi 'kolonialnih nanodtov, o enakosti vseh ljudi brez ozira na nj iho-vo barvo »itd. Prišel pa je čas direktne praktične akcije. Vsakih 10 črncev, ki se združijo pod zastavo revolucije v skupino za praktično delo med črnci, so stokrat, bolj v-redni kakor tucaiti principielnih resolucij, s katerimi je talko bogato razpolagala. Druga 'internacionala^ Komunistična stranka ki bi se hotela v tem vprašanju omejevati samo na platonične sklepe, ne da bi vpo-stiavila vse svoje sile v to, da bi si v najkrajšem času pridobita čim večje število naprednejših črncev, ne 'bi zaslužila ime Komunistične stranke. 2. Brezdtomno je dia, predstavlja uporaba kolonialnih čet za Imperialistično vojno in v tem momentu za zasedlbo nemških pokrajin, strogo premišljen In skrbno izdelan poskus evropskega,, v prvi vrsti francoskega in ngleškegia imperializma. Poskus ki stremi za tem, da se zbira o-bctroženc sile izven nemirne Evrope ter da se v danem momentu lahko računa, v boju proti revolucionarnim masam z o-Ivcroženimii, discipliniranimi ®!fri,kanskimi ali aziatskimi četami. Na, ta način je vpraSanje o uporabi kdkmialnih rezerv za kapitalistične armade tesno '»vezemo z vprašanjem evropske revolucije, to je z usodo evropskega delavskega razreda. 3. Brezdvommo je, da je uporaba gospodarsko in kulturno zaostalih kolonialnih mas v‘svetovnih konfliktih imperializma in še posebno v razrednih evropskih konfliktih, zelo risklrami poskus, tudi z vidika, same vladajoče buržcatdje. črnci, kakor sploh vsi mrajonci ketonij, ohranijo svoj konservattvizem in ‘duševno no-gibomost v tej meri, v’ kolikor ostanejo v dianih gospodarskih življenaki pogojih. Kadar jih pi rdka 'kapitali.zma in še posebno roka militarizma (Izfatže mehanično iz njihovih privaljenih eksistenčnih pogojev ter (jih prisili staviti v igro svoje življenje radi kompliciranih novih vprašanj in konfliktov (konflikt med buržoazno različnih narodov, (konflikte med razredi enega- in istega, ^arodra), tedaj se pričenja ločiti od nijhove duše konservativna trm® In revolucionarne ideje najdejo hitri dostop v njihovo, iz ravraoltežja spravljeno -zavest.. I. Radi tega je tetko važno imeti na razpolago že danes, že takoj število, čeprav malo, mltadih požrtvovalnih črncev, ki bi se zanimali za materialno in moralno povzdigo črncev in ki bi bili spbsdbni spojiti v duhu teh poslednjih njihovo usodo z usodo delavstva celoga sv^te. Vzgoja zamorskih propagandistov je skrajno nujna in revolucionarna naloga, današnjega časa. 5. V severni Ameriki (postane stvar kom plicirana radi gnjusne toposti in napuha, M vlada v samih privilegiranih vrhnjih slojih delaviskega razreda, ki nočejo videti v črncu tovariša v delu in v boju. Gompersov«, .politika sloni na izko-riščevanju teh tako nizkotnih predsodkov in je za sedaj najuspešnejša garancija za tlaičenje, toliko belokožnih kolikor zamorskih delavcev. Boj prot.i tej politiki, na življenje in smrt, mora biti pod vzet z raznih strani ter se mora voditi na raznih frontah. Najvažnejša stran v tem boju proti sra-temnjevanju zavesti proletarskih mas je vzbujanje človeškega dostojanstva in revolucionarnega protesta med črnimi sužnji amerikjvnskega kaipitala. To delo so v stanu izvršiti, »kakor sem že preje ‘omenil, samo požrtvovalni in politični vzgojeni črnci. 'Samio po sebi umevno je, da so ne more in ne sme voditi tega dela v duhu zamorskega šovinizma, ki ne bi bil nič drugega kakor kopija belega Šovinizma, ampak v duhu solidarnosti vseh izkoriščanih, brez ozira na barvo polti. Katere da so najprimernejša organ i-začne formo za gibanje sovero-ameriških Črncev, mi je težavno izreči, ker nimam zadostnega poznanja konkretnih pogojev in možnosti, Organizativne forme pa se bo že našlo, komaj se bo pojavila volja k delovanju. S komunističnim pozdravom L. Trocki eiTATELJI ČITATELJICA! Ali 811:1« redno nai podlistek? * Vsak zavedni sodnic/ ali somišljenik ima nalogo, da nam pomaga (z nasvetom, dejanjem, informacijami Ud.) čim bolj razširiti omrežje razprodaiakev in poverjenikov »Dela», IV. kongres Komunistične internacionale Poročilo o italijanskem vprašanju Govor s. Zinovjeva na IV. kongresu Kominterne Kakšna je bila uloga Kominterne v vseh teh bojih? V osebi eksekutive je ona ta položaj popolnoma jasno motri la. Prve razlike v mišljenju s sodr. Senatnem .smo imeli za časa II. -kongresa (poleti 1920). Ako se sedaj vprašam katera je bila temeljna zmota sodr. Serratija, innnam reči, ako gledam nanj v najboljšem smislu: Temeljna njegova, zmota je bilo njegovo napačno stališče v vprašanju edinosti delavskega razreda. 6 paro- lo edinosti so reformisti izvojevali v mnogih deželah sijajne zmage nad nami in ne najzadnje niti v Rusiji. Ideja edinstva ima tako privlačevalno silo v vrstah delavskih mas, da so mogli reformisti najboljše s to parolo 'vleči za nos delavski razred. Stremljenje k edinstvu je eno izmed najprvotnejših stremljenj, ki postavlja včasih vse drugo na stran, kajti delavski razred potrebuje edinstvo kakor potrebujemo zraikiu. Voditelji reformistov, ektvilibristi retammma, najprebiisansjši agenti buržoazije, znajo zelo dobro izrabljati to stremljenje k edinosti, in zelo lab ko mase na to nasedejo. In Senati je tudi temu nasedel, — če hočem, kakor rečeno, motriti ga z najboljšega stališča — zanj je bilo vprašam j e edinstva odločilno in vse druge njegove napake izhajajo, kakor se zdi, iz te temeljne. V letu 1920 n. pr. pravi Sarm ti sledeče: »V -teli dneh zavojujemo stotine, tisoče občin. Tisoči zadrug in tisoči drugih pro-lesarskih institucij sa že zavojevane in še bodo. Vsepovsod išče naša stranka zmožnih •ljudi za delo v občinah, zadrugah, delavskih zbornicah itd. Je pomanjkanje zmožnih ljudi in tu predpisuje II. kongres III. internacionale, da treba na vsa ta mesta postaviti komuniste, ne glede na to- -v- koliko so za to zmočeni. Tu se nahajamo v kraljestvu neverjetnega. Predstavljajte si milansko občino pod vodstvom nezmožnih novincev ki so se izda Ti v zadnjem trenutku za vrle komuniste!« S šalo bi mogli preiti preko teh Serra-fijevih besed, toda jaz mislim, da rti mogoče v sedanjem trenutku, ko je položaj v Italiji dovolj tragičen, razumeti, kako je mogel dospeti do takih zaključkov mož, kakor je (Senati. To napačno nazi-ranje «v vprašanju edinstva, ta princip »čim več, tem bolje« je ustvaril popolnoma napačno perspektivo za motrenje položaja. A edinstvena parata ije -postala fetiš, unitarizem Je postal malik. Vslcd tega. si je Serrati vzel sam možnost odločati o temeljnih političnih vprašanjih onega časa. Napravi! je to prvo temeljno napako in vse drugo je sledilo kot naravna nujnost, povedalo se nam je, da je ustanovil Senati takoj po II. kongresu frakcijo, ki se je imenovala: socialisti, komunisti, unitarci. Socialisti — dobro, komunisti — tudi in unitarci — še bolje. In ako se to vse kar tako imenuje — socialisti, toomuruisti, iroMard, potem je verjetno, da je to najboljše na svetu. V resnici pa je to bilo v najboljšem slučaju velika mešanica. Pred kongresom v Li vorno, ko se nas je s Serrati-jeva stra ni rotilo, da naj ne silimo v razcep, smo odgovorili, da naj nas vendar ne skušajo predvidevati, da je Tura trav organ »Gritica Sociale« — komunistična. Mi vemo, da jo še pokojni Plehanov, ko je bil še f.mirxist, ostro napadal to revijo kot pol meščansko, pol reformistično. In mi postavljamo stavek: Vsi unitarci sveta nas ne bodo prepričali, da je »Gntiea Sociale« delavski in ne meščanski časopis. Mi takrat -še nismo vedeli, da sta spadali pravzaprav »Gritica Sociafle« in »Ban ca commereiale« skupaj. (Veselost). Mi smo takrat motrili stvar z zgolj teoretičnega stališča. Sedaj pa vemo: Ako se napiše »Critica Sociale« treba čitati istočasno »lianca conrjaiarciale« ker jo bila prva po drugi denarno porlpirmna, kar se popolnoma javno in odkrito priznava. In s temi ljudmi se je vendar hotelo ostati v eni in rali stranki. Predofcimo sl torej položaj, kakor je bil v Livornu, v septembru 1920, najtežje izdajstvo delavskega razreda. LVAr.rago-na dela 5 dni in pet noči trajajoča posvetovanja in doseže, da se vržo socialistična stranka pred nj im na kolena — In delavski raz,ral je bil izdan. »Crilika Sociale« kot eksponent zavoda »Bancaa com-merciale« ostane v socialistični stranki in vse to ped plaščem: edinosti delavstva. V lem prtloižaju jo bil razcep nepremostljiv in potreben in mi pravimo popolnoma odkrito in razločno: Ako bi se lcjer.fi-bodi in kadarsibodi zopet pojavil položaj, ki bo podoben, borne smatrali s a naj svetejšo dolžnost vsakega revolucionar c,a, nastopiti ponovno za razcep. Podčrtam ta stavek v pouk in svarilo onim proletarcem v Sloveniji ki sledijo krivim prero- kom dn Efialtom okrog »Delavskih novic«, ki zavajajo naiš pokret pod krinko enotne fronte, hoteč ga privesti v naročje reformizmu in buržoaziji (Prev.). Sedaj smo v novi etapi. Začenja se sedaj novo zbiranje komunističnih sil. Doba cepljenja je v glavnem za nami. A ravno vslad tega moramo reči, da nikakor nismo prin cipielno proti vsaki cepitvi!, ampak da bomo, ako pridemo še kdaj: v podoben položaj, še enkrat nastopili za razcep. Nato je prišel Livorno. Centristi so predpostavljali razkol z 'internacionalo, le da so obdržali 14.000 ali 10.000 reformistov v stranki. Spominjali se boste šs mogoče pisnii, ki g«r j\: pisal sodr. Lenin sodr. Serrati ju in v kateremu je izjavljal, kar smo mi vsem .izjavljali: Mi ne zahtevamo od vas da napravite takoj revolucijo, to se pravi da izključite one ki so proti revoluciji, reformiste. In spominjali se bodete, da je odgovoril sodr. Serrati v nekem članku — tega mu ne morem pri hraniti -- na pismo sodr. Lenina: »Dovolite mi, da odgovorim na Vaše vprašanje, ali naj ostanejo reformisti v stranki, z drugim vprašanjem: Kdo je .(formist?< Mislim, da so dogodki to jasno odgovorili. Sodr. Serrati bi mogel imeti danes zelo izčrpno predavanje o tem, kdo jo v Italiji reformist. Reformist je oni, ki s j je leta in leta zavzemal za izv. sodelovanje to z redov: Reformist je oni, ki se je leta 1920, ko so se privalili stutisoči delavcev pod našo zastavo, prikradel v naše vrste, da je delavske mase vafal in jih zadržal od borbe. Reformist je oni, ki jo danes postal Mussolinijev petoliznik. U-videti tb sedaj ni nobena politična umetnost, a tudi že 1920. 1. ni bilo tako težavno. Trete je bilo biti slepemu, kdor tega ni videl in gluhemu kdor ni slišal, kar se je takrat 'v Italiji že dogajalo. •V takem položaju je bila riaša dolžnost, delati za razcep stare stranke. Italijanska Komunistična stranka sicer ni vodila našega) razreda, do zmage, Toga ni mog la, ‘ker je bila prešibka in tronetek, zgodovinski trenotek v septembru 1920 je tudi že prenehal. Toda naisa mlada Komunistična stranka je vendar še rešila čast delavskega razreda in revolucionarno .idejo v Italiji. (Živahno pritrjevanje). Dolžni smo, priznati ji to Kaj so torej napravili reformisti iz stranke in strokovnih organizacij? Kar se tiče stranke, zadostuje, da navedemo številke. K. S. S, I. je imela 1920. 1. 21(1,000 članov V' letti 1918-20 je imel »Avanti« naklado 400.000 izvodov, več ni bilo mogoče tiskati vslecl tehničnih ovir. Ni bil -tale delavski list ampak splcjh ljudski list za celo Italijo. Takrat je bil list še za vzgled revolucionarnosti, list, ki je spominjal na najboljše čase francoske revolucije. Kaj so sedaj napravili reformisti iz vso ga tega? Zadostuje, da navedemo le par številk. V Livornu je imel Serrati skoro 100.000 glasov, komunisti 58.000 in reformisti 14.000 glasov. Pred par tedni v Rimu so imeli reformisti in maksimalisti obeh frakcij skoro enako (število glasov, približno 25.000. Refromisti sa pridobili torej skoro dvojno v momentu, ko se je skupno število štirikrat znižalo. Reklo se je: čim več, tem bolje. Hoteli so vzdržati pokoncu staro ponosno strankino zgradijo. A prišlo je do tega da se je zrušila in da je še pri toni polovica dezertirala v tabor reformistov. Ni se le izdalo revolucije, ampak tudi stranka, ako se sploh .'nore postavljati stranka nasproti revoluciji. In so, ki to delajo. Tudi socialna demokracija je rekla, da bi mogoče leta 1914. borila proti vojni, toda lepe strokovne organizacije in lepe blagajne, ki se jih Je vspostavilo po tolikem trudu — teh ni mogoče kar tako pustiti. Tudi v Italiji ni bil žrtvtovan le delavski razred, ampak tudi stranka, ki je vodil en del njegov. Ako se razbije delavski razred, se uniči tudi stranka. Kaj so napravili reformisti s strokovnih organizacij? Mi smo za enotnost strck. organizacij, za veliko previdnost na tem polju. Sedaj se je pa pokazalo, kako ostro nas zgodovina kaznuje, ako pustimo vodstvo strokovnih organizacij v rokah reformistov. Strokovne organizacije, ki so imele 1920. leta na 2 in četrt mil. članov, imajo sedaj ravno že pol milijona. Pokazal Vam bora malo diskusijo iz italijanskega parlamenta, ki sc je vršila v zadnjih dneh. Kakor veste, je govoril tam Mussolini pnagramatičen govor, ki je bil v gotovem oziru zelo interesanten, n. pr. ako je rekel: »Ne toliko praznih besed, gospodje! 52 vpisanih govornikov, ki imajo govoriti o mnogih izjavah, to je preveč!« Mussolini je končal svoj govor: »Tako mi bog pomagaj pri izpolnitvi moje težke naloge do njene zmogovite do-vršitM«. Kakor vidite, je torej Mussolini spopri-jaznjen že z ljubim gospodom bogom. To spada k poklicu, meščanska diktatura se mora sprijazniti z 'bogom. Zanimivo je, da se sprijaznjujeta tudi T tirati in Mussolini. Podal vam bom duet, ki sta ga pela v parlamentu Mussolini in Turati. Turati je rekel da je proti fašistovske-mu pohodu v Rim in izjavlja, da j® to, kar je napravil Mussolini sedaj v parlamentu, nadaljevanje fašistovskega po-heda v Rim na parlamentaren način, ali, kakor se je izrazil: »V bistvu ta pohod v Rim, ki se sedaj vrši v lepem redingote«. Mussolini ga prekine rekoč: »Ne v redingote v črnih srajcah«. Turati nadaljuje: »To pomen ja — vendar mi ni treba tega podpreti z dokumentacijami — da po mnenju vlade italijanski parlament tudi po zaupnici ki jo bo sedaj glasoval, preneha obstojati«. Mussolini pravi: »Tako je!« Turati nadaljuje: »Italijanski parlament, ki ije bil izvoljen po Italijanih je torej prenehali obstajati. Mi ne zanikamo prava revioluei-je, mi sami smo in hočemo biti revolucionarna stranka.« Protokol zaznamuje na tem mestu: »I-roničen nasmeh pri fašistih«. To si že lah ko predstavljam, da so se fašisti ironično smehljali, da je njegova stranka revolucionarna. Turati pravi: »Mi ne negiramo pravice fašistom do revolucije, ampak negiramo, da bi imel Vaš prihod na vlado revolucionaren značaj — « Mussolini pravi: »Boste že opazili.« In dalje *— Turati: » — in negiramo, da bi sledili kaki logiki, bodisi logiki kake revolucije* bodisi revolte, ki sama sebe ceni — kajti revolucije imajo tudi svojo logiko... Vi niste držali obljube da boste pregnali polovico gospodarskega političnega razreda.« Te male obljube Mussolini še ni izpolnil. Mussolini: »To obljubo tam ukinil«. Turati hvali nato kot soc. in patriot direktive zunanje politike, ki jih je dal Mussolini, kljub njihovi nacionalistični frazeologiji, — ter kljub temu ni zadovoljen z Mussolinijevo sodbo o vzpostavitvi notranjega miru. Konflikti bodo še trajali. Mussolini pravi: »V d voh tednih so bili le štirje mrtvi. Pomislite na preteklost!« Turati nadaljuje: »Finančna in gospodarska politika vla-der ima isto smer ki si jo je začrtala pred kratkim Zveza industrialcev... Mus solini si je ustvaril da bi izpeljal svoj program demagoSko rezervo: nacionalne sindikate. Demokracija mora nujno zmagati. Proletariat se .nima česa bati. Demokracija je zgodovina.« Mussolini si napravi veselje še omeniti: »Zgodovina nima obligatoričnega tira.« To je pogovor med Mussolinijem in Turatijem. 46 Organizacija Rdeče redne armade Organzaeija medne Rdeče armada je organizacija proletarske revolucije. Revolucija je razvila velikanske socialne moči. V veliki zmešnjavi socialnega boja se je zdelo, da so se vse vazi pretr, gale. Na j. večja zasluga naše Komunistične stranke je bila, 'organizirati to elementarno gibanje in napeljati ga, po načrtu, na primeren tir. Obvladati elemente revolucije v njih celem obsegu, se pa naSi stranki od daleč ni posrečilo, pri vsej njeni veliki strankini oblasti in strogo centralističnemu značaju njene jeklene onganizaieije. Le polagoma so se ptpema, gal-a centrifugalna stremiljenlja •posameznih pokrajin in dežel. Tudi na polju administracije so se oblastveni organi na deželi le polagoma ustanovili, a tna polju gospodarskega delovanja se :jrlen, trden in proletarski -režim še ni popolnoma razvil. Proletarska država se je \ polagoma raBvilffl in utrjevala. — Proces ustanovitve Rdeče Armade je v ozkem -stiku z oja-tenjem proletarske države. A ustanovitev te Armado je stala obilo truda. Nekdanja carska armada je nezadiržlj ivo razpadla pod udarci poostrenega razrednega boja, V a rmadi se jo- ta boj vršil v obliki spopada med, nižjimi, kmetskimi stoji in via-daiželjnimi oficirskima sloji. Vojaška hj-rarhija. se'je razdrla, vojaške množice se nise več podvrgle ukatvm. armada ni več obstojala. Vojaške množice so nevzdržno vrele \iz strelskih jarkov imperialistične vojne, proti dcim-u. Prinesli so v mesta .in vasi orožja, vojaške |spc®c2aiosti, asaveisitt da so “prosti nasilja in -čut, da so-počili stoletni, suženjski tikovi. Po mestih in vaseh k> se vrgli ,v vzplam teli boj. In tu, v boju zoper belogardistične čete in oboroženo, rasffedno silo burža-azije, se je izvirSillo delo zbiranja Oboroženih, revolucionarnih moči. V tovarnah se je začelo to vojaško organizacijsko d slo dolgo pred »oktober-skemi dnevi«, in sicer že Za časa takozva-nih »marčnih dni«. Pod strankinim vodstvom, »o si ustanovili delavci svojo več cli manj obsežno Rdečo Gardo. Rdeča delavska garda, jo tvorila tudi jedro vseh naših formacij, v prvih mesecih revolucije. Zbiranje oboroženih sil proti belogardistični nevarnosti se je izvrševala po vaseh večinama brez načrta. Po vasicah, kjer so bivali mali 'kmetje, je vladalo ar ■naM)islično raEpcioženje, prevladali so 'krajevni interesi. Ustajniške moči so *« zbiralo okoli posameznih vodij ta hetmn-nov v samostojne oddelke. Gotovo ni go-v-raia o kaki pravi crganizacijji piri De h oddelkih, storili so j>ač to, kair eo mogli. Notranja disciplina je bila šibka in manjkalo je skupnosti. Kljub temu da so bili večtorat dobro preskrbljeni z moštvom to izbamo opremljeni, vendar niso nudili tis te sile, kii bi jo nudili pri dobri organizaciji. Ako se nam ne bi bilo posrečilo odpraviti te zmešnjave četaštva, ne bi so bili mogli cbcfcžati v tem orjaškem boju. Strašni doživljaji pod nemškimi bajoneti v Ukrajini in pri Pskmr,u, veliki neuspeli številnih ■četaških skupin v boju z razme-5«ma malimi močmi »Prostovoljne armade« spomladi in poleti 1918, v Kuban.u in proti slabotnim udarcem čehosiavakov na Volgi istega poleJtja, in še jasneje dokazujoči delni neuspehi, posameznih, vo-jaBko o®ganzir9iiih četaških oddelkov (n. pr. sodr. Kovtiuk-a, zia časa znamenitega napada »Tamann-cve Armade1«) nam so jasno pokazali našo takratno, vojaško nezmožnost. Četaštvo je bila prikazen malomeščansko zmešnjave v .rervoiuciij, prikazen o-krajnaga na-zadnljaštva vatei in zmaga ne-oitg-;aniziiran^a ivoekega elementa nad or-gSuvizirajočo voljo delavskega razireda. Odstranitev -četaštva je bila zmaga, te orgiaarizirajcee volje, in podjarmljenje re-volucTonatTiih kmetov pod smotre no vodstvo prcfl^airiafa.. Rrez redne R:!eče a:im«de ne bi bili premagali naših, številnih in bolj opremljenih sovražnikov. Is to tako jo za mogla e-dino It dača lanmada, vizgojana v smislu prokcairske držsave, udiržati široke, kmetske mase, nahujskane cd velekmftov, ob pretvorbi piocesa za obnoviitav proletarske države z upeljuvo nove gospodarske politike. Premagati čefaš.fivo sfi naim je posrečilo s pamodjo upeljave mogočnega ad-minist-ratlvnega so-if >'ehef-ki jih v tej ljubezni -naredili. Sedaj sc ti ljudje udinjajo reakcionarni dinastiji Črnih Jiirjev. Njej pomagajo graditi vislice za. Aliagiče in tamni-ce za ves jugoslovanski proletariat. Kri in beda jugoslovanskega proletariata naj bi umila njihove avstrijske grehe, naj bi uničila spomin na preteklost hi jim napravila pot v Belgrml po kateri se bodo plazili, da si pridobe milosti pri novem prestolu. Domovine, kako ras pomilujem radi vaših ljubimcev, ki bodo ob prvi priliki zatajili vašo ljubezen kakor pregrešno in se podali, prvemu, ki bi rad spregledal nji hovo preteklost. Bili so časi, ki smo o njih mislili, da nc bodo utihnili. So časi ki si o njih mislijo nekateri, da bodo živeli na vekov veke. Mi pišemo zgodovino preteklih in sedanjih časov. Grda in žalostna je ta zgodovina pisana s krvjo in gnjevom v duši. Mi jo pišemo, ker hočemo, da. ne bo pozabljena preteklost, da nc bo pozabljena sedanjost. Sužnji se pripravljamo, da postanemo sodniki. Komu se bodo takrat naši veliki ljudje klanjali? Katerega boga bodo molili? Komu bodo zgradili vislice in tamnice? zna »Delo« je najbolji vodja na trnos vitom putu jugosJovenskog proleta* riata u Italiji. Jedina luc u iamnoj noči za istar* ske seljake i radnike jeste »Delo«, njihova proieterska novina. ■'iau.u-.iL. PODLISTEK „DELA“ I. CANKAR: Nezadovoljnost Bog je ustvaril svet m vse ljudi, pozabi! ni na kreatur nobeno. Na nebu »ije svatlo sotecs, škrjatnci žvrgole po zraku, a pod uebn-m sa m-zprosti rajo mlake 'in žabe sede naokoli. Vsa lepota «t varal; va je tildi moja. Pravico imam, kakor drugi, da se (KistaivFjaun blagodejnim stflnč-viirn žarkom, da štejem po noči mile zvez-idice, ki trepečejo sramniijivo na sinjem ob-Uu, da poslušam slavca sladki' gln-srive, ki plakajo in vriskaj« it. pesmi 11-' :‘*t-nvn pesamkev. Pravico imam, smradi j ivih kolibah, v predmestnih ulicah, po hlevih, 'kjer umirajo berači in popotniki. Tod trose tolažbo in uteho njegove dobrotljive roke, tod brise njegov robec solze iz okrvavelih oči in z ueehlih ctorsftcv. V ponosne palače, na bleščeče dvorce, v bogate kloštre ne zaide nikoli. »Daj ml dom«, sem mu dejal. »Naveličal sem se popotne palice, moje noge m trudno. In strah me je cestnih oglov, jarkov to mlak, da bi tam poginil kakor pes, mačka ali vrabec«. Nasmehnil se jo 'ljubeznivo. »Poznal sem te In zddo so mi je čudno, da si grizel toliko rasa otvsenjak taščan-sk-a zadovoljnosti. Ti si iz tistega, testa, ki mislim napraviti iz njega novia človeštvo, v katerem ne bo posvečene skromnosti in prekleto nezmernosti! Nczmei-nost, prijaitdlj, je morala pn« blagosloviti skromnost — odkod bi drugače jemala? Rila je sama tako skromna, da se je preklela ter se tako ogradila z visokim SKsvečenim plotom. Ca s je, da se je usmilimo, da jo rešimo prokletsst/va...« Blagi hudič! Dail mi je drim, čudovito belo izbico, in ni zahteival ničesar. Rosne bo bile oči obema, ko «va se poslovila, a v izbici je ostal prijetni vonj po vijolicah in ciklamih. Zdaj Sele sem čutil vso ostudnost iu vse uboštvo svojega prejšnjega življenja. Okusil sen« slust udobnosti, vgriznil sem bil v jabolko spoznanja. Zdaj šele sem se stresel, če som se spomnil na umazano hi praAno ulice, ki sam »s potikal sestradan po nfjh, na svojo nečedno in surove, debele, do sita nažrte ljudi, ki so gospodovali nad mano, ker So .vedeli, da moteam ‘poklekniti pred nje in iztegniti reko po grižljaju kruha*, >čc hočem živeti, smradi j ivo kolibo, 'in ah, 'na tiste stotere O, kak1.) sem zdaj pljunil, če sam se spam nil nanje, in v pljunku je bil zelen žolč. Kako eo mo mučili, poniževali, ker »u vedeli, da jih v svojem srcu zaničujem in sovraižim, kot zlobno, sMnastb, nepotrebno gr. laza m, ki bi me omadeževala, če bi ee dotaknila mojega čevlja, oh kako so me močili, ker so vedeli da se mučim sam in da si grizem ustnico do krvi in da si bij t ut v obraz, vso noč, ker som bit pokleknil in iztegnil roko pa grižljaju kruha, namesto da bi legel na gnojišča ter poginil... Tako o živel večno življenje.« »Jaz sem upanje in maščevanje to neusmiljenost«, je dejal. »Zato hodim k siromakom v smrad)ivo kolibe, da jim obvezujem rane ta k popotnikom in beračem, -Iti umirajo po hlevih, da jim zatisnem oči ter jita olajšam srca z upanjem in mafičevanjem in nouam-iftjonost.jo,« — 7: roko mjttjjoivo, ki jo volja in stia to oblast, sem bil posegel po mojem deležu. Glasnik mladine Sestanek Krašle mladine Da se proslavi 40 letnico smrti Karla Manc-a in 52 letnico pariške Komune, ge je vršil v nedeljo, 18. t. m. sestanek kraš-ke komunistične mladine in to na diveh različnih krajih. Točno tin polnoštevilno, so so mladi komunisti zbrali na določenem mostu tako, da 'je sestanek sijajno izpal. Po otvoritvi so se sodrugi bavili o (vprašanjih tičočih se organizacije. Nato |je sordug K. dal Baseido sedrugu-po-ročevalcu. »Tisti fašizem, 'ki se je pojavil naj prvo v revolucionarno »reli Italiji —- je začel govornik — se je danes razvil .po vseh deželah. Uvidevni nemogočnost spravite; se z delavstvom, vsled lastnega, nena-siitljivega egoizma in nemogočnost zadovoljiti delavske 'mase s pičlo plačo, ki ne zadostuje «.a vsakdanje življenje, vsled visokih cen, je (pričel kapitalizem uporabljati 'teroristične metode Mussolinijevega kraja, da zaduši naraščajočo revolucionarno gibanje. Nemški proletariat ima pred seboj isto-tialko grozečega nasprotnika, kot ga imamo mi. A nemški fašizem je še v povojih in nemški proletariat je še v stanu pre, prečiti z oboroženimi oddelki, vandalizme ■in barbarsko požiganje, ki je pri nas v namadi. Našai največja taktična zmota j'e bila ta, da nismo odgovorili našim nasprotnikom v isti meri dn z metodami, kojih so se posluževali oni proti nam. Niajvečji -vzrok današnjega obupnega stanja delavskega sloja, je v tem, da je preveč zaupal onim socialpatriotoim, ki dianes služijo in se klanjajo Mussolini-ju, ter skoraj odobravajo njegovo inkvizi-citonalno postopanje. To je danes vse iz podialdenHskratov in njihofviih načel. Danes, ko ije jel fašizem v Nemčiji, direktno nastopati in ogrožati življenje delavcev, ti, ne le da samo lahko preprečijo, ampak tudi lahko s trejo iproti proletarsko ofenzivo. Ako nočejo posta® delavci sužnji tešistovskega »punta«, morajo začeti takoj s proti fašistovsko akcijo in to brez vsakega obotavljanja„ Italijanska tragedija jim je jasen dokaz, da jih so-cialdemokratii dovedejo pod kapitalistični jarem suženj si/v a. Da se povzdigne iz katastrofalnih. vojnih posledic, 'hoče Francija c,drezati ruhr sko kotlino od ostale Nemčije, to se pravi kolonizirati jo in izkoriščevati njene su-rovline in pneimoig, da si opomore pri vzpostavitvi svoje industrije, ki je bila ponekod prisiljena ustaviti obrat, vsled pomanjkanja premoga. Francija je zanetila nov ogenj v Evropi in to ho dai)išnj'i družbi usodno. Posledice francoskega nasilja se tado kmalu pokazale. Nemški fašizem kaže 'V zadnjem času jasno svoje namene, ko kliče narod ped' 'bojno zastava Pripravljajo ae na divojno nalogo: prvo, polastiti se hočejo vladnega krmila, kar ima za posle dioo usužnijill delavstvo in mn naprtati ponižano Nemčlijo in njenim imperialističnim 'interesom. Sodrugii, •— je povdaril ■govornik — mi »e pri poznavamo ne nemi,skesa,- ne francoskega kapitalizma in sploh nobenega drugega kapitalizma, mi smo delavci in pil poznavamo edimo-le delavca, naijsibodi kakršne koli dežele ali naroda. Ker kapitalizma nočemo pripoznavati jo tudi logično, da ne prtipoznavato stroške, ki jih je imel v svetovni vojni Dovolj krvi je žrtvovalo 'delavstvo za umazane kapi tar -Iistične interese. Te svoje dragocene krvi ne bo in ne smo proletariat več darovati na žrtvenikii kapitalističnega izko-riščeivanja. Daroval bo kri življenja, ako jo bo treba darovati za svobodo, za svojo pravdo, za pravdo vsega človeštva. Te dni je bilo 40 let, odkar je 'izdihnil Kad Mara svojo orjaško dušo. Te dni % proslavlja mednarodni proletariat učitelja, ki mu je začrtal pot,, po kateri dospe sužinji kapitalističnega izkoriščevanja do odrešenja. Te dnii je bila obletnica smrti našega junaka — Alija Aliagič-a, ki je daroval svoje, mlado življenje za svobodo proletariata. Imeli simo, te dni, tudi 52 letnico pariške komune. Vladala je malo dni in bila premagana od versarlleskih reaikcio, narcev. V tej junaški borbi je padlo na tisoče proletarcev za odrešenje tlačenih. To 'kar «1 doseglo delavstvo, leta 1871., si m«ira proletariat izvojevati v nedaljiK pri-hodnjosti. Res je, da se moramo mii v Italiji, in marsikje drugod, potika,tli oko- li in se shajati kot tolovaji, dočim sk> prani tolovaji svobodni delati to, kar se jim zljubi. Kljub vsemu pa pozdravljajmo in z upanjem zasledujemo nastop nemških in francoskih delavcev. Kakor je dostojno mojega tempeimmenta, sem nagibal najbolj gleboko izmed vseh kozarcev tisti kozarce, -ki so os(>ben, se ga mflie na-voiicati. Samo »kremne nature omagajo od sladkosti ter se žalostno suše. Resm- * Cen pivec prepije -vso noč, a zjutraj odpre •veselo oči ter l»seže po kozarcu, ki se mu zdi lepši ta slajši nego kdaj prej. Kdor pa je ustvarjen za. podkapnico in no za vino, hodi okoli tri dni z obvezano glavo ter preklinja. Imel 'sem časa za uživainje in užival sem pošteno. Ali zdaj mi je prihajalo na misel, koliko sem bil zamudil v svojem življenju, če sem se ozrl na svojo mladost, se mi je zdelo, kot da lil bil hodil-»lepec, ves čas lačen in željen med pomijami kolačev- ob potokih bistrega vina. Koliko ije bilo okoli meno in v meni ljubezni, ki nihče ni vprašal zanjo, in ki je nezaželjena in nezavžita mučila srce, v Mii bodemo na najprimernejši način proslavili te tri obletnice in vse obletnice mučenikov in velikanov naše zgodovine, z vnotlm, revolucionarnim delovanjem — in slednjič, ko bodemo, udejstvujoči Marx-ove nauke, strli v prah nenaaitljivi kapitalizem, kar se pariškim koraunar-'dom ni posrečilo in za kar se je toliko naših sodrugo žrtvovalo.« Pričujoči so sprejeli z globokim prepričanjem govor sodruga. Po končanem sestanku, se je nabralo nekaj denarja za ko nn mističen tisk in se nato razšli z navdušenim peljem »Internacionale« in žšivjo-klici komunizmu. Kljub ponovnim opominom, da naj nam naši dopisniki pri ko* respondiranju _ pravilno frankirajo pisma, se dogajajo še vedno slučaji, da sprejemamo korespondenco ki ni pravilno frankirana in moramo vsled tega plačevati globe, kar nam je edinole v škodo. Naši dopisniki in sploh vsi tisti ki korespondirajo z nami naj vzamejo v poštev naš sedanji položaj, ki nam nikakor ne dovoljuje trositi po ne* potrebnem radi take nemarnosti!« Ze ustanovljeni odbori za »DeIo» naj praktično pokažejo njih ustanos v’te v s tem, da nam pošiljajo do-pise! $$Sadi&ta Čuvaj se pobeljenih grobov! 1*0 naših očetih smo dobili nalogo bojevati se za pravico. Ml, ki smo zrastli iz malega slovanskega naroda, čas je, da se dvignemo, na proti Italijanom, ne proti Nemcem, Madžarom itd., pač pa proti nikdar sitim oderuhom. Današnij kapitalistični, ustroj je res močan, ampak se kapitalisti po nepotrebnem bahajo s svojo silo, kajti se ne zavedajo da jadra njihova ladja -v takih vodah, kjer štrlijo nevarne kleči, ki jo bodo prej ali slej razbile. Krmarji pa vidijo na tej in drugi strani temne oblake. Slutijo, da se približuje nevihta. Že delajo rešilne priprave: napeli so misel in skovali sidro upanja. Delajo rešilne pasove na katere pišejo mrtva verze domovini. Sanjajo o rešitvi ki je'nembgvi3a>. Kaltejo se uljudne, kar pa no zataji njih preteklost, ne more jih zakriti, ostaja očitno, da so — pobeljeni grobovi. Pridobiti si skušajo mladino, zastrupiti ji hočejo um s frazo: »domovina«. Slikajo ji raznovrstne programe. V obupu se stiska posvetna in cerkvena gospoda. Imenujejo Kristusa, katerega so nje predniki križali, ubili njegove učence, pre ganjali in izganjali vse, ker so oznanjevali »Vsr.m narodom svojo pravico«. Njih ni več med nami, ampak duh j unaško-mučeniški živi 'in ga niso mogli streti ne križ, ne ječe, ne 'biriči in ne ostudni fa-rizerji. Ako nam pravijo o narodu in njegovih junakih, nas nehote spominjajo na čase suženjstva. Pravijo o vitezih, a o {sužnjih se boje govoriti. Spominjajo se zločinov, a zločincev-grofov in drugih tiranov ne i-menujejo. O gospoda, čas beži, vaša hiša prostitucije gnije in razpada. Ampak zgodovinska poročila nam govorijo o tem, kar so prestali naši pradedje. Ako bi govorili debeli grajski zidovi, kaj so trpeli vzidani uporniki grofov, bi znal marsikaj povedati o krutostih, ki so se počenjale. Kaj bi povedale ječe, kjer so vzdihovali, ukle-njeni v težkih verigah možje, nedolžna dekleta, ki se niso hotela prostituira+i grofom. Skril so že popisane z.letnicami, katere *so pisali v obupu naši pradedje. To vse nam režo globoko v srce. V srcu odmevajo tl težki, žalostni spomini. Kako pa tolmačijo nasprotniki ljudstva vse to? Posvetna gospoda pravi, da so je šlo za domovino. Duhovni pa, da je bog tako hotel. Mladenič in mladenka deilovnega razreda, dovolj je goljufanja, spreglej! Bodi suženj vesel, da imaš ti, ki nisi imel eto danes pravice do življenja, eno zaščit-nico, eno upanje — Sovjetsko Rusijo! Z njo imaš tolažbo in bodočnost. Ne veruj tistim ki jo blatijo. Prelita sveto, puntarska kri, ki nais je odeval kakor gorek plašč. In zdlaij sem spoznal: nihče ni vprašal po njem ljubezni, jemali smo surovo in o-gojiio in sram nas je bilo njene ljubezni, ki je krvavela jn so prelivala brez koristi, kor ni bilo nikogar, da bi bil posegel s poželjenjem In hvaležnostjo po nji ter jo tako prebudil v stokratno življenje. Zdaj sem spoznal, zakaj ije bil obraz tako plah In sramežljiv, zakaj « ga ^asjh nenadno zalile soJm in zakaj jc hil ob zadnji uri tako bolesten in izmučen, Takrait som pristopil tiho, da bi poljubil u-oko Jn dia bi rekel tisto Vjubeznivt) besedo, ikl je čaka- lo njeno srce nanjo vse ži.»vljienje, vse dolgo strašno življonje in ki je ni hilo, četudi je kričalo srce in prosilo. Pristopil sem In sem se sklonil, no roka 'je bila že mrzla. Vsa moja mladost.: nepoznana, neaav-žita, zavržena ljubezen. In zaitoirej ne-zavžiiDo, zavrženo življenje. Sl« Hudič je clajlal neprestano in vesel je bil, da je dajal. »Kdor no zahteva od’ življenja ničesar, je gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto. Samo tisti ima pravico do življenja, ki se zaveda te pravice In ki jo tlirj'a, čc mu jo kratijo. Kdor ponižuje, bo »e bolj ponižan. Da, prijatelj, paznam celo narode, ki so taka gnusna golazen in ki bodo zaradi tega jutri ali MHaisHii VDiaknm. M litejaja pod orožjo Scdngi! Rdeči vojaki! Buržoazija je žejna vaše krvi in zato vas sedaj kliče pod orožja Ona si je stavila kot cilj, napraviti iz vas, miladi so-drugi, sužnje, hlapce buržoazije, orožje proti trpečemu proletariatu. Ali sodrugi-vojaki: ona si misli to, vi pa morate misliti in storiti nasprotno. Vas mlade proletarce kliče buržoazija ped orožje ne zavedajoč se, kakšen korali napravi sama proti sebi. Mladi vojaki ki odhajate in bodete nadeli zeleno obleko: ne ohtavljajte se in z veseljem 'primite za orožje ter ga trdno obdržite. Težko vam bo zapustiti že tako cvetoč® vaše organizacije, katere smo z va.šo pomočjo ustanovili. Težko vam bo zapustiti rojstni vam kraj. Ali ne obupajte, ker zavedni proletarec nima domovine, njegova domovina je povsod. Organizacije, katetre ste ustanovili, dobite še sllnejše kakor danes. Le pridno se učite, ker kar vas buržoa-zija nauči bo koristilo tudi proletariatu. Koristilo bo tudi nam samim, ker kadar pride dan vstajenja, pridemo skupaj in se bratsko objamemo ter stopimo vsi kot eden pod našo rdečo •vihrajočo zastavo. Tedaj se bomo borili skupno za proletarsko pravdo, za svobodo nas trpinov. Sodrugi! Vojaki! še par dni in prišel bo dan odhoda in vstopite v vojašnice. Tudi tam, sodrugi, bedo skušali bmrtoazni hlap ci napraviti iz vas orožje kapitalizma. V vojašnicah vas bodo gotovo učili mnogo. Seveda bo vsaka beseda naperjena proti proletariatu. Ali sodrugi, ne bodite omahljivi! Ušesa so zato da slišijo, oči da vidijo, jezik da govori in možgani pa zato da razmišljajo in da razsojajo, a ločijo dobro od Slabega. Tako tudi vi mladi proletarci morate razsojati dobro od slabega. Karkoli hočejo naj vam govorijo, vaša ideja, vaš up po proletarski svobodi ne sme zamreti, ostati mora vedno v vaših srcih! Ne vstrašite se sodrugi 'hudih naporov. Tudi naši aretirani sodrugi trpijo v temnih ječah, ampak njih duh je vedno med nami in njih ideja ne vsahne. U v er jeni bodite mladi sodrugi, da bo prišel tudi za buržoazijo dan plačila. Zob za zob, kri za kri, kakor oni nam tako tudi mi njim. Spomnite se besedi Karla Liabknechta ki jili je govoril proletarski mladini v nemški armadi: »Mladi bojevniki, le hitrih korakov, zdaj prišel jc časa. Na vzhodu se že blišči rudeča zarja, luč izkoriščanih. Kadar pridite na vaša mesta, pošljite nam vaše naslove, da vam bomo pošilja- li naše liste, naša bojna glasila. Živeli rdeči vojaki! Živela predstraža proletarske revolucije! 5. P. Domače vesti Mea culpa... Znano je, da so pelog duhovnih, učiteljev in urednikov najmočnejši stebri nacionalizma gostilničarji, trgovci in nekateri obrtniki. Vendar pa sta obe skupini različno »narodni«. V prvih najdeš po gosto neki idealizem, ki bi bil vreden boljših stvari, pri drugih pa navadno vidiš, da se skušajo s pomočjo preklic o narodu vzdržalti na hrbtu kmetov in delavcev, kamor so prilezli s pomočjo denarja, ki jim ga je zneslo delovno ljudstvo, Z vidtM-mi bosedami o milem narodu (kaj je pravzaprav ta mili narod?) slepijo ljudstvo, k'i ste ni spregledalo po naših manjših vaseh, da ne vidi, kako nam v imenu nekega Ideala, v imenu nečesa vzvišenega vsiljujejo ne samo svojo voljo, temveč nam tudi v raznih posojilnicah, po društvih, v občinskih zastopih, v cestnih odbctrlh, v bolniških blagtejjnab in diru god jemljejo denar Iz žepa, da tega niti dobro tne čuti. Prav pogosto se tp počenja na vse izvirni način, z blatenjem komunistov, ki izdajo čisto gotovo trikrat na dan naš nairod, za zajutirek, tza 'kosilo in tudi za večerjo. Teh lepih narodnih apostolov nič ne oviila, da bi ne pričakovali in celo zahtevali pcdpOr za narodno f&var pri samih komunistih, če je komunist. toliko odločen, da 'j ib zavrne in ne'da ničesarr, Mujojo potem ogenj in žveplo nanj, kakor bi le po njihovi milosti užival soJnce in »rak, ki sta oba narodna, n'a zemlji, ki je tudi narodna. Seveda so rami gostilničarji, trgovci in pcddbni narodni samo tedaj, ko n.i nobene nevarnosti m njih koncesije. Kakor hJtiro čutijo, da ni prav vairno, poskrijejo »svoje niatrodne roge kakor polž. 'mirno katerega brni muha. Na njih trgovinah in gostilnah boš videl mednarodne napise, čeprav niso komunisti, čc bc8 zahteval pismen račun, te bodo vprašali, če mora biti v italijanskem jeziku, ker ne marajo nlkaimor zadteii, če jih vprašaš, kako se jim zdi vreme, ti bodo povedali, da se nikamor ne umešarajo In ne marajo tudj z vremenom nobenega, opravka- Valič temu pridno proti-jio na vse strani in vohajo ipo zraku kot divfja kom, kadar stoji na straži. Natančno vedo, če piha veter s te ali one strani. Niso vsi enaki, todia na večino se' ni nikdar zanesti, ker so redki med njtoi, ki bi dali kaj več na osebno .poštenje. Moli temi narodnimi stebri so ljuldje, ki so zaupniki političnega društva »Edinosti« istočasno, k'o se slinijo in larajo ofkrcig orožnikov, ritoresr w-radnikov in se do tal klomjaijo vsem rsv-šeitam, o katerih se jim zdi, da vihtijo peresa s prripismiamjem po raznih visokih in niakih' uradih. Včasih so taki narodni stebri verjeli, da bddo vremeni!i poslance. Do tedaj so ijm radi slMli pod Stenice. Ko pa so videli, da narodni poslanci ne morejo klatiti z(v.ezd, so iaguhili vanje zaupanje in se obrnili tja, kjer je ve&ja moč. Na štiri oči se še zmiraj izdaijaijO, da so narodni, ali ko bi jim kdo zaupal, bi ne pdjutriSnjim strttl s peto. Taki narodi 'kvečjemu težijo, kve&jemio moledujejo, jokajo In prosijo, a ne 'kriče nikoli in nikoli ne udarijo. Podobni so stHaliopaz-Ijlvcu, ki je dobil klofuto, pa je ni vrnil podvostročene, ttemveč se je prijel za vroče lice 'ter 'ječal 'jok&vo: »Kaj pa sem ti storil? Ali je to pravica?« Oni pa mu je dal še brco povrhu ter se je studoma •o-krenil. — Taki narodi se zavedajo svoje skromnosti, bojazljivosti in .krščanske pohlevnosti in zato se sramujejo sami sebe. Zatajujejo se, tope se kakor broznov sneg in 'izginili bodo. Krščanska skromnost jim koplje grob. Stvari, ki so drugod navadne kakor zrak, so jim ideali, utopije. Tflfii se ne adi nič nenaviadnega, da nosiš Čevlje in suknjo, — beraču na cesti pa so čevlji ideal in mu je misel na gosposko suknjo smešna utaplja.. — Talko se vedejo skromni, krščanski naredi, — gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto.« Take In enako roči mii je pripovedoval hudič, a kadar mi jih 'je pripovedoval,, so je odprlo ned nebom še zarinem drugo nebo in v neizmernost so segale moje želje. Imel sem snežnobel dvorec daleč od mosta in od ljudi, pod milim nebom, uredi zelenili brd, za visokimi, tihimi gozdo- vi. Tam sem prebival, kadar se je 'vzbudilo staro pcželjenjo po duhu sveže, razo-rane prsti, pokošeno trave, po pesmih gozdne harfe, po solncu, ki sije na po* lju, Sabo sem bil vzel svojo iiajlepšo ljubico, vitko, fino, grobno deklotce, tako drobno da se (je lahko skrila ped mojo suknjo. bil: gotov, tila ne pridejo kakega lopes?a dne na dan tajnosti, ki bi lahko škodile preveč zaupljivim. Če bi znale govoriti sten? raznih ped-prefektmr širom naša pok"ij:an, bi s: čuie zanimive stvari. Ker se r^žim 't-i-njih let ni upal naravnost tlačiti deiovne-ga iljudstra, je našel poslušno orodje, ra li katerega bi moralo biti voditelje narodne politike v deželi sram v dno duše. Rami komisarji in njih okrožje so se najraje posluževali narodnih gostilničarjev, trgovcev in podobnih, da so jim vršili službo konfidentov, da so jim znašali skupaj razne sumljive pojave, ovajal i in sumničili osebe 'ter pomagali delati v blagor ljudstva s pomočjo .plesen’, patriotičnih slavnosti, z uničenjem avtonomnih, samoupravnih ustanov, z rušenjem šolstva itd. Vedeli so dobro, da imajo z gmhni; elementi posla, zato so jih podkupovali s prijaznimi besedami, z ma:itr.i ugodnostmi, z malenkostnim zadoščenj’ a njih častihlepnosti in z gospodarskimi koncesijami, za katera so rani '-'■•jaki tako -radii navdušujejo še iz vojnih časov, ko so delili na »roj način aiprcviziacijo po občinah. Naroden tisk se rad spotika nad razmerami, ki vladajo pri nas, tcia Ho se bo enkrat pisala zgrdoviina teh klejev, 1» vsecn jasno, da so jih bili najbolj krivi narodnjaki sami. Samo en primer! Ko so narodni poslmnci in časnii-ki nastopali proti zloglasnemu Cavolliju v Postojni, je komisar povabil k sebi narodne župane in ti so mu podpisali zaupnico. Pa zakaj? Zato, ker jim je obljubil, da ji‘h bo posli! lepo pri miru. če imajo tudi kaj masla na glavi in da bodo — delali soglasno: on v okraju, oni po Občinah. Račun sta plalčovaila lin ga še plačujeta delavec in kmet. Politični uiialdniki so v deželi hitro izprevideli, kdo ima v rokah politično moč v občinah. Vedeli so, da je ne 'dajo radi fe rok. ker jim je nesla. Zakaj bi si torej delali zamero pri njih, kok so marsikje raje prodajajo kot vlačuge na cesti! Zvezali so se z njimi in dosegli dve stvari obenem, ovili sa jih okr. g pnsta in spravili v odvisnost ter prepustili, da pritiskajo namesto njiili ono ljudstvo, ki ga je treba krotiti. Tako so se narodni stebri lahko brez težave soriiiaz-nili z lokavo birokracijo, z uradniško vlado, ki ni nikdar spoštovala zakona in ki se ni bala osramotiti itatijanskegi i-mena s tem, da je po deželi upravljata po načinu, kakor se upravi ja v kolonijah. Taka namlna-politika je bila v silno škodo na vseh poljih, na gospodarskem, kulturnem in administrativnem. Nešteta narodnih društev je živelo zgolj od divjih zakonov med takimi narodnimi možmi in komisarji, živelo, da se bog i sm.li! Ker so veljaki z uradniki obšli zakon, s, ga sami pokopali. Kar so društva potem smela, so smola samo še po milosti. Naj je prišel tak narodni politik enkrat v nav če je razpletla lase, so ji seigali do nog in svetla bela polt 'je lesketala 'izza pše-ničnosplavegia plašča, gledala so prša, bleščeča in trda, kaker dvoje igtračič tiz 5X)iYo:ana. Zmirotn nova radost sem imel s svojo ljubico, nikoli se je nisem naveličal, Nič ni bilo na nji surovega, nizkega, — bila je struna, duša, vesela in sanjava, neizmerno čustvena: tepe,ta lin radost življenja, pomladi, mladosti je zvenela neprestano v nji in Iz njo je zvenela k meni in v meni. Vsak najin poljub je bil prvii: nenadejane, nepričakovane slasti je bil poln... Tako sva živela in to življenje je bila pesem, kakcir bi ne zložil lepše božji slavec sam... Kamoir setu iztegnil reko, vse je bilo moje. Komaj mi je bilo treba potrkati, pa so so odpirali studenci veselja in sladkosti. Sredi neprestanega uživanja tje hrepenelo mojo src« neprestano. Kraljevsko krono sem Imel na glavi, kraljevskega bogastva po svoji razbrzdani želji, kraljevsko ljubico v postelji, -- in glej, moje srce je hrepenelo neprestano in bolj hitro je bilo moje hrepenenje nogo roka, ki ije dajala. Mislil sem na tiste, ki niso i-meli in hotel sem imeti, ki niso hrepene- li in hroponelo se mi je... Zadišalo ije 'prijetno po vijolicah in ciklamnih, »Ničesar mi nisi dal! Kar imam, eo samo otroško igračičo. Jaz sem im resen in izkušen človek in sram me je že skoro teh dgračič... Snežnobel dvorec imam, — kaj bi s snežnobel im dvorcem? Kakšno vesolje imam nad njim? če ga ostavim, stoji tam sam zaae v svoji lepoti. — Ne morem mu vzeti te lepote, .ni moja, uživa se sama nedotakljiva! — Cukreno Ijubi- skrižje s koanisairjiotam, ker jim id bil nikdar zadosti uslužen, ni bilo za narodno društvo nobenega rešilnega sredstva več in ljudje, ki so v talkih društvih delali, so bili kompromitirani in razupiti kot pravoati zarotniki. Po občinskih nastopih je bilo isto. Ko so komisarji dstavljaH nadležne, zakonito izvoljene starejšine, so se vedno dobili narodni podajači, ki so jih nadomestili. Pogogto so imeli že prej prste vmes in rovarili preiti narodnjakom samim, če so jim bili osebno nasprot n>i. Tudi v vseh volilnih sleparijah za čnsa občinskih volitev so razni narodni poštenjaki radi 'pomagali gotovim lepim uradnikom. Lahko bi navajali slučaje! Rasume se, da je birokracija delala potem čisto po svoji voOtiii in teptala zakon še posebno lahko takrat, kadar je hoteJla udariti svoje lastne pomočnike, če so ji poslali neljubi in nadležni. Videli smo, kako so zadeti točili nato 'solze in se zgražali radi kršenja zakonov. Bile so to — krokodilove solze! Velika srofta je, da stene raznih uradov, kjer so se delale ovadbe, kjer so gotovi narodni politiki foarautirali z milim narodom 'ter ga prodajam, ne znajo govoriti in morda ne bodo nikdar govorile. Tistim, ki so grošili, bo prihranjeno dokaj sramote in dekaj zločinskih dejanj bo o®t«Clb za vedno v temi. A ter so učdniln zla, bo ostalo in bo pohabljeno. Odgovornost nosijo sami, ki so ga zakrivili, a nosijo ga. tudi vsi oni v 'narodnem taboru, ki so mnogo vedeffi, pa so molčali k vso m neštetim grehnm. Zato padla krivda tudi m tiste, ki so šli in gredo še dianes roko v roki z rcajvečjimi škodljivci vsega javnega življenja v deželi. Ali pa je to, kar gledamo e lastnimi očmi, dokaz, da ee je lotila neozdravljiva gniloba nečesa, kar je bilo nekdaj in jle nekaterim še zdaj ideal, vzvišena narodna stvar! ,-i.a culpa,, mea maviima culpa! zadovoljnost Reaikcija ki povzroča neza* doTOljnost tudi v malomeščanskih krogih, takorckoč pospešuje in lajša nalogo komunizma, katerega bo tudi proletarska žena spoznala skozi trpljenje in lastne trde izkušnje, katere bodo privedle tudi njo do prepričanja, da le v. skupnem nastopu bo lahko doseči to. kor se posamezno no more priboriti. Žensko gibanle Vzrok, da žensko gibanjo v Italiji ni zavzelo obširnejših mej je, ker ni tu tako razvite industrije v kateri hi se lahko zaposlilo vetje število žen kakor n. pr. v dragih državah. Tam, kjer je zaposlenih veliko število ljudi jc tudi 'bolj razširjna proletarska zavednost ker so za bodoče boje in ravnoteko se ga obvešča o vseh dogodkih z njegovega razrednega stališča, tudi ženo, za katero primanjkuje v novih krajih sredstev za posebni ženski list, Radi tega pa je dolžnost vsakega zavednega delavca, da preskrbi proletarski list tudi ženi, katero mora on povesti s seboj zato, da mu olajšuje in pomaga v njegovi borbi in ne kakor do danes, ki ga je samo ovirala s svojim neprestanim strahom in brezbrižnostjo. Danes imamo jasen dokaz, 'kaj velja buržoazni družabni rod ravno v tistih, ki so pripomogli reakciji na vlado, kateri je nemogoče zadovoljiti niti svojih pristašev, med katerimi se kažo odkrita ne, eo imam, — kaj bi s to cukreno ljubi to? Kdor se ozre nanjo, se veseli njene lepote, če stoji pred ogledalom, se veseli ogledalo, če leže stanek »Dela« pa je, da nam pover# jeniki in razprodajale? točno odraču* najo skupiček prodanih izivodov. Kjer ne bo točnosti v tem pogledu* se bomo morali ozreti po drugih raz* prodajalcih oziroma poverjenikih, Stari računi naj se torej NEMU* DOMA poravnajo mojo v skromnosti, slepoti In pobnžnoati zapravljeno mladost mi daj!« — Nasmehnil se je -veselo in ijubeanivo: »Zdaj si človek, kakor sem hotel, da bl bil. Zdaj si 'testo, ki mislim naplaviti iz njega novo človeštvo!« Stisnil tni je roko zelo prisrčno, a nato je izginil pri je tu t duh po vijolicah in ciklamnih... Jaz pa tožim zdaj netprostomo nntS ta dan ter vzdihujem, ker je moje življ^no tako pusto in žulosuno. Siromak sem na svetu, v svojem snežnobeleiu morcu... O solnce, da bi >te obesil na strop svoje spalnice in 'da bi veselo svetilo, kadar bi se kratkočasila z ljubico! O zvezdo, da bi se igtraOa t vami moja ljubica, 'kadar bi jo oh3la taka nvteol! O nebeški ebok, da bi te amzroznl na kosce ter razgrnil po svojih sohah, da bi moja ljubica mehko hodila, kor so njene noge tako nežne in natančno! O morje brezkoristno prelite ljubezni, ,o zapravljena mladost! — Kad osabn Izriča psudu nad drugim osobama, ona ne misli, kako bi njej bil«, da neko izreče osudo nad n j »m. čovjelc se još nije tako d n,teko razvio, dn mož* shvačati tudje boli, osječajo, pontienj-i iM bilo kakavu drugu nesroiu. * Svijesno in pravilno zagovarjanje akcijo, jeste temelj otonzivi radne klase. — Lenin. ❖ Nije svijest ljudi, koja odredjuju nji* hov život, več obratno, njihov d'ružlvenf život in odredjuju svijest. — Marx m DELO Delavska šola Vrednost in naMnost Delo, kot proizvajalec blaga 'vrednosti, prihaja 'le kot abstraktno navadno povprečno' dela v poštev, abstraktno, t. j. brez ozira ali je to delo delo urarja, 'kmeta, ko v««a itd:.; dovolj je, da »dotiftno delo proizvaja fedelke, ki so za ljudi uporabni. Povprečno, t j. ne preleno ne prenaglo delo in tudi to stavimo .vsled lega ker si na ta naiHn' opredelitev nadvred nositi preeno-eMatvbno. Pri »b1ago«4rarnem delu je od-1 na trg,J za svota potrebe razne industriel-. ločilna le količina dela v našem primeru | ne in kolonialne pridelke, nima več te No rasoKtao mmo okrflftčine crvSraJa 'jasen mpogied v sodoben, kapdtaiMttoen go- skiodiairaki tibrait, na katerem slani tudi druga, duhovna nadstavba kapitalistične družbe. iV naši razpratvi (podana, enostavna -oblik a nad vrednosti je gotovo vsakemu jasna, ni pa ‘tako jasna- >v reailnem gospodarskem življenju, 'kjer jo razni momenti umetno prikrivajo. Tu stojimo predvsem pred ntis-om feti-šizma blaga. Ko uporablja krnet svoje pridelke v svojem domačem gospodarstvu, se se dobro zaveda, da so to plodovi njegovega osebnega dela; ko pa nabavlja Sindikalne vesti 5-nmo delo. Pri razviti blagovni ipro-duk fiji, torej posebno v sedanji kapitalistični dobi, se metri vse blago z odnosom na gotove vrste blaga (nekdaj na- platno, zelmi, govedo) že dolgo -pa z odnosom (na Mago — zlato, ki služi naivadno *v obliki denarja (papir je le kredit) kot obče merilo blaga-vrednosti. In če naprimer vemo, da je za 1 gram zlata treba 16 ur dola (in kopanje zlate rude je navadno delo) a za 1 m gr. zlata dobimo na pr. •10 kg moke ali 10 svedrov ali 120 kg soli itd., tedaj smo rekli, da jo 10 svedrov ali 120 kg seli - Iti ur navadnega dela. Tudi tafcotzv-ano »višje« delo i upliviša na svaiko ipdd-ručje života i borbo radni-ka.. Na- t.cj naci-n, komunisti daroa-s upllvi-šu na -ladni-čki jvokrdt k a« c-jc-linu, stoje u prvim redtovinrat, fc-ak-o eteane, tako i na v ale radničke klase. A.nčrički komunisti so danns mo»gu di-čiti ne sam-o zdravim i valjanim kamunis ti-čk im na5ckuna i d-obnom taktikic-m, več i -time, što ima ju ispravam pogled i tu-ma.fenja svnikc kretnje u ekcncmskcvn i poli tičk ;:m životu, kako kod bu-ržoaztije, tako i u »rettSŠv.kna »rad-ne klase. Tum-ačeči točno sv« ipojave u savretmen-am društvu i -paduzimn-nijem ispnavne akcije, oni su postali sila, s ketjem mora ju načuna-ti, ne samo kapitalisti, več i irsa&cijonarni rald-nički biatotentti. Ivamunfeti i-maiju dana.s tako udušono taktiku, st;ra»te»giju, 'i politiku, da kapitalisti nisu više u stanju nahvaliti Ha njih »kito n»a izalova.nu -sekta i u»z to j'0»š dehi-ti a.plauz ostialih rad-nitoai za taj akt, diernas oni nisu u stanju navaliti na komuniste, a- da. u isto vmijjeme no uči-ue nasrtaj na. raidSiu klasu »Kun c.jelinu. Reakcijionraima 'bi-nok.rtadija u raldničklm unijaimia isto ne m-nže navailit,i na komuniste, a da se u ista anuš nji kolar ne izdelal boljših. Slike pričajo, da -so z-ih »izdelali umetniki. Civilizacija v starem Egiptu se je pov-spela navzgor do tedaj najvišje stopnje, ko so Judje še paisli »ovce i-n govedo. Na to pa je pa bila te civilizacija zopet uničena, kakor mnogo drugih, o katerih nam »pripovedujejo zgcldo-vmarji, »ki preiskujejo življenje starih narodov, kateri so živeli pred 'Kristovim rojstvom. Ti civilizirani narodi so znali tudi pisati. Bili so klinopisi in hieroglifi. V Alek sandriji je post-al-a velika »knjižnica, v kateri so bili zbrani rokopisi egiptovske civilizacije in drugih civilizacij, spisani na papirusih -in na tablicah iz kamna. Največ. -so pripomogli do te knjižnice stari Grki. Iz -te knjižnice bi du-mla-ne-s lahko iz vedeli marsikaj, ako bi še obstala. Mo-hamed-anci so jo uničili. Ko so »pripadniki Mohameda,nove vere osvojili Aleksandrijo, so vprašati Mohamedovega nečaka, kaj se na j zgodi z ogromno knjižnico. In Mohamed »nov nečak je odgovoril: »Ako se spisi ne strinjajo s koranom, so bogokletni, sežgite jih! Ako se soglašajo s 'koranom, so odveč, sežgite »jih!« In tako je zgorela lepa -knjižnica, ki bi nam razkrila življenje civiliziranih narodov »več tisoč let nazaj -pred Kristovim rojstvom. Tako se ni dogajalo samo v Egiptu. Tako je bilo 'povsod-, kjer so bili pogoji za razvoj civilizacije. Postali so silno bogati in podjarmili so bližnje narode, ki so jih takrat poznali. Nekega dne so- pa prihrumeli barbari, bilo jih je kat listja in trave. Prišli *so iz nepoznanih krajev. »Vrgli so se na narod, -ki je dosegel gotovo stopnjo civilizacije in ga uničili. Kajti bilo jih je fe-ct listja An trave, bojni stroji, ki so jih takrat imeli civilizirani narodi, pa niso bili več kos tem množicam. Civilizacija je prinesla na eni strani- neizmerno uživanje in bogastvo nekaterim krogom. Ti krogi so so pomehkužili. Na drugi strani se je pričela -širiti nezadovoljnost v lastnem narodu zaradi razuzdanega življenja bogatinov in potlačevanja- -o-siromašenih ljudskih mas-. Tako -je bil nared že odznotraj razdvojen, ko jo prišla ura nevihte in podlegel je. Barbari so seveda uničili vse, kar niso mogli porabiti ali kar niso razumeli, zakaj naj se vpo-rabi. Barbari so imeli tudi svoje duhovne, ki so učili druga vero, kot so jo imeli civilizirani narodi. Ti duhovni so pa odločevali, kaj naj -so uniči, kaj naj ostane. Kar je po mislih duhovnov barbarskih narodov le dišalo po veri civiliziranega naroda, ali česar oni niso znali tolmačiti Po svoje, je zapadlo uničenju, da njih nauki ne -trpe na ugledu. , . „1! olrailto zavetifči » Čeljabinsku Liebknecht-Luscmburgovo otroško zavetišče je pravi živeči spomenik obeh komunističnih prvoboritcljev. Z -velikim trudom je bilo postavljeno v čelja-binaki guberniji. \si otroci, z malimi izjemami, so sirote. Vsi so prestali strahote. Vri so videli, kako so jim pomrli od gladu očetje, matere, bratje in sorodniki, sami pa- so se čudežno rešili. Ti otroci niso vedeli v začetku nič o komunistih, ali pa s.o si jih napačno predstavljali vsled »tega, ker so. jim jih slikali b črnimi barvatHi -protibolj-ševiški nastavi jen ci in učitelji. Komunisti so imeli seveda »interes na tem, d;a so takoj odstranili to neznanje s tem, da so uprizarjali otroška zborovanja, na »katerih jc bila mogočno udeležena »komunistična mladina iz Čeljabinska. Ko se je na prvem zborovanju govorilo otrokom, kak pomen ima Liebknecbt-Lu-xembu-rgo\-o zavetišče i-n ko so slišali, kako je bilo ustanovljeno ter kako da so otroci v Neinčrj; sami stradali zato, da so prispevali k njegovi ustanovitvi, so bili otroci tako prevzeti, d’a su naj starejši izmed njih, kakih dvajset, javili svoj prisl, ap li komunistični mladini. -Pisec teh ■vrstic je potem mnogokrat go-vtoril z otroci komunističnih organizacijah otrok in stairišev in oni so se vedno močno zanimali za stvar. Govoril -sem jim, da pomeni biti komunist več kakor se vpisovati kc>‘!. član Komunistične omJadine. Pomeni biti požrtvovalen, -pc-gumen, zahtevati od samega sebe -več kar se more zahtevati od sočloveka^ pomeni postati s-am dober človek, zastaviti vse svoje »sile v službo zasužnjenega človeštva. Meni je mnogo otrok izja-vilo,, da hočejo postati komu-nisti ter da bodlo žrtvovali vse -svoje sile. -Ivo sem se poslovil od tega zavetišča, so me otroci z ginjenostjo kar obsipali z cvetlicami in ipismami na Zapadhoevro-pejs-ke delavce in otroke. Vedno in vedno sem jim moral cbljubovati, d,a bom izpolnil njihova naročila. V teh pismih se izražajo, dla nam -hočejo pomagati ko bodio pri nas delavci vzeli -oblast v svoje roke. Lahko smo gotovi da smo »skozti praktično solidarnost zap-adno-evropske mladine 'in otroških organizacij -pridobili zia nas otroke Čeijabinskega zavetišča. iteiGfimiiii ALI DO POSTAL SEVERNI TEČAJ TOPLEJŠI? Po poročilih ameriških raziskovalcev so se pričale klimat-ične razmere na severnem tečaju korenito izpreminjati. Pravijo, da »se temperatura severnega rnorjia dviga radi tega -se manjša število ledenih gor in ledeniki sami, da »se zmanjšujejo. Severne »žžvali, -katerih življenje jo navajeno na led, da se radii 'izgubljenja ledu tpomi-čojo še bc-lj proti severu in tako .je tudi Eskimovcem haljo postalo prevroče. Raziskovanja so dognal g, da do Sl. stopinje širine sploh -ni dobiti nikakega stalnega ledu -več 'in v isti višini, d,a so tudi našli ribe, kait-ere do sedaj tam radi premrzle vode niso mogle eksistirati. PREDNIK AMERIŠKEGA DINOZAVRA NAJDEN Vodstvo amerikainskega muzeuma za naravoslmtie naznanja, da je ekspedicija muzeja, 'ki se na-halja v Aziji, našla majhno fosilno lobanjo dinoizaivra, o 'katerem se sodi da je živel pred pet milijon leti in jo morda »prednik velikih rogatih 'dinozavrov, ki so živeli v severni Ameriki ob koncu dobe rep ti lov. Vodstvo praivi, da je najdba te lobanje epohalnega pomena za naturoslovce. Ko jc James Watt (črtaj Džemš Uatt) pred približno sto leti .razkril moč, katero lipani v sebi vodna para, gotovo ni mislil, da je nagel tisto moč, ki bo postala gonilna sila skoraj celega industrijskega raizvoja. Vsakemu količkaj poučenemu človeku je danes že znano, dla je bil pare; stroj v svojih raznih oblikah do nedavnega časa edina strojna g-onilna sila vseh železnic, pa-rebrodov ter tovarniških obratov vseh panog in da je »še danes eden glavnih činiteljev za mnogovrstne obrate in prometna, sredstva celega sveta. Gotovo je parni stroj (lokomotiva) zia prevažanje Ij-udi in tov-cnov najbolj -znan. Malo je še krajev na naši zemeljski obli, kamer bi ta železni »konj še ne bi prodrl, k:jc»r ga ne bi poznali stari -in mladi. P-rvo lokomotivo jo zgradil pred približno sto leti Anglež Stephenson in je ž njo prevozil pot med Liverpolom in Manchestrom v mnogo krajšem času, kakor je -sam preračunih Tedanji znanstveniki in strokovnjaki so Stephensona -pred njegovo tako lep-o uspelo vožnjo proglasili za slaboumnega, vendar je -bil on uverj en o končnem uspehu, da ga ni meglo niš premotiti v njegovem delu. Stephe-nsonovo lokomotivo hranijo ‘še danes v nekem muzeju »v Londonu in so jo pred leti razstavili -na neki razstavi poleg sedanje moderne »lokomotive. Seveda 'j-e razlika med njima velika, kakor bi postavil malega otroka poleg velikana. Tekom desetletij »so se parni stroji vedno -izpopolnjevii, tako da smemo ireči, da so današnji moderni parni stroji rm višku tak-o glede izvršitve kakor glede njih funk ci-je porabe kuriva itd. V teku zadnjih desetletij pa se je pojavil parni sili re-sen tekmec, 't. j- elektrika, proizvajanja po strojih, ki jih gonijo razne vedne sile. Ta go»ni)l-na sila jo mnogo cenejša in tudi ni zveizana s takimi neprili-ka-mi kakor različne pairne naprave. Parni s trd j -se j-e v teku enega stoletja pc-vspel cd svojega spočetka do vrhunca, vprašanje 5asa pa je, kdaj zatemni njegova slava za 'katero telem-uije, kakor rečeno — 'in 'to z nemalim uspehom — e-lekt-rika. Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Ambrogio Belloni Tiskarna: „11 Lavoratorc". ne. do internacional nega, kongresa-uiarxi stični h materialistov. vseh Dr. Frida Rubiner, Moskva P Delavci, kmetje! Naročujte se na ..DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva. „DELO" velja v letu 1923 nastopno: V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10*40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20. V inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18 20; polletno L. 9-10; 3mesečno L. 4-60. Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici. RAZPRODAJALO ..DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu. imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!) ..DELA" Via Maiolica TRST 10-12.