------    13    ------
Obrtna reforma. L •
Trgovski minister baron Glanz je predložil pred Božičem načrt novega obrtnega zakona. Z njim se bodo premenile nekatere določbe dosedanjega obrtnega reda. Obrtniki s sedanjim obrtnim redom niso zadovoljni. To so že nebrojnokrat povedali po svojih časopisih, po shodih, v mnogih peticijah do vlade in državnega zbora ter pri enketi, ki je bila sklicana na Dunaji.
Taafifejeva vlada je z vpeljavo obrtnega reda hotela zboljšati položaj malega obrtnika, kakor se je sploh tedaj razlegalo geslo, da se mora „pomagati malemu možu". Konservativci hoteli so popraviti, kar so spridili liberalci, vpeljavši popolno obrtno svobodo. Obrtniki so tudi v konservativce stavili tedaj veliko zaupanje. Mislilo se je, da je napočila zlata doba za mali obrtni stan. Pričakoval je vsakdo, da rokodelstvo dobi vsaj srebrno dno, ako ne zlatega, kakor ga je nekdaj imelo.
Nade, ki so se tedaj stavile v novi obrtni red, se niso uresničile. Preočitno se mu vidi, da so ga delali mcžje, ki ne poznajo teženj malega obrtnika in ne vedo, kje ga čevelj žuli. Glavna napaka tiči v tem, da gospodje ne spoznajo, da malega obrtnika uničuje le veliki obrt. (jrospodje so mislili, da bode obrtnikom že pomagano, ako se z dokazom zmožnosti prepreči, da nekaj slabše izučenih revnejših Ijudij ne bode moglo obrta začeti. S tem pa ni nič storjenega. Tisti, ki ni premožen, in sam rokodelstva ne zna, se ga lotil ne bode in bi tudi ne izhajal. Pri rokodelstvu brez znanja more izhajati jedino me ž, ki ima kaj pod palcem, velik kapitalist. Jedino proti temu je treba varovati  tiste, ki so se obrta  učili.
Bas tega pa sedanji obrtni red nima, kajti tistemu, ki more delati z motorji ali pa imeti 20 delavcev, ni treba dokaza zmožnosti. Ves dokaz zmožnosti je torej le ovira nepremožnim ljudem, ki hočejo začeti obrt. Treba je jim izpolniti nekatere formalnosti, imeti stroške in pota, dočim kapitalist lahko stori, kar hoče. Lahko izdeluje hlače, klobuke in čevlje in kdo ve kaj še vse in noben ga ne vpraša za dokaz zmožnosti, kajti on je tovarnar in s tem mu je dana popolna svoboda.
Mnogi obrtniki trdijo, da je sedanje stanje slabše, nego je bilo poprejšnje, ko je vsakdo lahko se bavil, s čiaer je hotel. Sedanji zakon le daje priliko razporom mej malimi obrtniki. Prepirajo se o tem, kaj spada v ta ali oni obrt.
Druga pritožba obrtnikov je pa prihajala od tod, da se je dovolilo trgovcem jemati naročila za obrtne izdelke po meri. Taki izdelki so se po tem naročili pri mojstru, da jih je naredil, še večkrat je pa trgovec kar kakšnemu pomofniku dobil obrtno pravico, pa je delal zanj. Samostojnemu rokodelcu je tako vsekako odšel trgovski zaslužek. Posebno škodljivi bili so trgovci z mešanim blagom, ki so prodajajoč najrazličnejše blago uničevali kar po več obrtov. Mero jemati v sedanjem obrtnem redu ni bilo naravnost dovoljeno, a prepovedano tudi ni bilo in tega so se trgovci poslužili.
To so glavne stvari, okrog katerih so se vrstile pritožbe obrtnikov. Na nje bi se bila morala ozirati vlada, ako hoče obraniti mali obrtni stan. V koliko ustreza novi obrtni red tem zahtevam, o tem bodemo govorili v prihodnjih številkah. Danes le toliko rečemo, da obrtnike vladna predloga ni prav nič razveselila in ne bodo prav nič žalovali, ako sploh nikdar obrtni zakon ne postane. Pripravno je izpodkopati poslednje nade, katere je gojil obrtni stan.